Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) in v povezavi z 42. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) in 16. ter 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10 in 90/11) je Občinski svet Občine Krško na 18. seji dne 13. 9. 2012 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02 in 116/02 in 79/04) in družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 21/87, 25/89 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02 in 116/02) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena za območje Termoelektrarne Brestanica (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Z OPPN iz prejšnjega odstavka se načrtuje tudi umestitev novih plinskih blokov skupne nazivne električne moči do 212 MW in ostalih objektov in naprav za namen njihovega obratovanja, ki je ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena. OPPN je pred sprejemom dne 7. 8. 2012 potrdilo ministrstvo, pristojno za prostor.
(3) OPPN je v juliju 2012 pod št. 11048-00 izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško.

A) TEKSTUALNI DEL OPPN (ODLOK)
1. Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
1.2 Območje OPPN
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1 Skupne določbe
3.2 Prometna infrastruktura
3.3 Elektroenergetsko omrežje
3.4 Plinovodno omrežje
3.5 Oskrba z vodo
3.6 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
3.7 Odpadki
3.8 Elektronske komunikacije
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja ljudi, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
B) GRAFIČNI NAČRTI
B1 Izsek iz kartografskega dela občinskega planskega akta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju M 1:5 000
B2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1 000
B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000
B4 Ureditvena situacija M 1:1 000
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:500
B6 Načrt parcelacije M 1:1 000
C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
D) PRILOGE OPPN
D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
D2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju
D3 Strokovne podlage
D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, postopek CPVO ter potrditev OPPN s strani ministrstva, pristojnega za prostor
D5 Obrazložitev in utemeljitev
D6 Povzetek za javnost
D7 Okoljsko poročilo
D8 Stališča do pripomb in predlogov javnosti, podanih v času javne razgrnitve in zapisnik iz javne obravnave.

(1) Razlog za izdelavo OPPN izhaja predvsem iz potrebe po zamenjavi obstoječih in dotrajanih plinskih blokov 1 - 3 (v nadaljnjem besedilu PB 1 - 3), z močjo 3 x 23 MW, ki se nadomestijo z največ štirimi novimi plinskimi bloki skupne nazivne električne moči do 212 MW. Največja nazivna moč celotnega kompleksa TE Brestanica bo tako 509 MW. Določena je na podlagi izdelanih študij oziroma energetskega dovoljenja, iz katerega izhaja, da je možno iz TE Brestanica, poleg moči iz obstoječih agregatov v višini 297 MW, evakuirati še dodatno moč v višini 212 MW, oziroma skupaj 509 MW.
(2) Z OPPN se določi usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoje za njihovo izvedbo na območju OPPN.

(1) Območje OPPN je velikosti 11,5 ha in zajema kompleks termoelektrarne Brestanica (v nadaljnjem besedilu kompleks TE Brestanica) in njegovo neposredno bližino.
(2) Območje OPPN zajema zemljišča naslednjih parcelnih številk: 155/2, 155/3, 156/1 – del, 156/2, 156/3, 157/3, 209/30 – del, 214/2, 687, 688, 689, 690, vse k.o. Stolovnik in 411/3, 411/4, 411/5, 423/10, 423/11, 423/12, 423/13, 423/14, 423/15, 423/3, 423/6, 423/7, 423/8, 423/9, 425/2, 426 – del, 429/2, 429/3, 429/4 – del, 430/3 – del, 430/4 – del, 575/1 – del, 593/4, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, vse k.o. Brestanica.
(3) Obstoječe glavno črpališče tehnološke in požarne vode, ki je locirano izven meje območja OPPN ob Brestaniškem potoku, predstavlja del obstoječe energetske infrastrukture kompleksa TE Brestanica in pogoj za njegovo funkcioniranje. Preko črpališča se kompleks napaja s tehnološko vodo z napajalnim tlačnim vodom, ki v kompleks vstopa na južnem delu in naprej poteka po njegovem JV delu, nanj pa je priključen tehnološki in požarni razvod vode kompleksa. Dovoz do obstoječega črpališča je zagotovljen po javni poti Elektrarna - Avsenak; ev. št. 692012. Energetsko se napaja preko obstoječega lastnega 10 kV kablovoda, ki poteka vzdolž dovozne ceste ob parkiriščih kompleksa TE Brestanica in nato izven območja OPPN proti jugu do črpališča.
(4) Območje OPPN z natančnim potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih.

(1) Obstoječi kompleks TE Brestanica je dobro integriran v prostor in predstavlja prepoznaven del urbane strukture naselja Brestanica.
(2) Na zahodnem delu območje meji na regionalno cesto R2-422, na odseku 1333 Podsreda–Brestanica, od km 14,400 do km 14,500 (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta), ob kateri se severozahodno od nje nahaja območje namenjeno proizvodnji, zahodno od nje pretežno stanovanjska gradnja, jugozahodno od nje pa območje namenjeno centralnim dejavnostim naselja, z dominantno cerkvijo Lurške Matere božje. Zbirna mestna ali krajevna cesta, odsek 193321 Elektrarniška cesta (v nadaljnjem besedilu Elektrarniška cesta) deli Kompleks energetike na obstoječe območje stikališča, ki leži južno od ceste od ostalega dela kompleksa severno od nje. Javna pot Avsenak–Gasilski dom; ev. št. 692017 (v nadaljnjem besedilu javna pot Avsenak–Gasilski dom) se z juga priključuje na Elektrarniško cesto in meji na območje obstoječega stikališča na JZ delu. Na jugu območja se razteza zeleni pas proti višje ležečemu stanovanjskemu naselju Gorica, do katerega poteka Elektrarniška cesta. Vzhodno od kompleksa se dviguje travniško pobočje hriba nad naseljem Stolovnik. Severno od območja se nahaja naselje Dorc.

(1) Območje OPPN je prometno dostopno iz zahodne, severne in južne smeri. Glede na namensko rabo prostora se deli na štiri enote urejanja:
– Kompleks energetike,
– Proizvodno območje,
– Poslovno območje in
– Zeleni pasovi, ki se nahajajo na treh lokacijah.
(2) Ob glavnem dovozu z regionalne ceste v Kompleks energetike se nahaja upravna stavba, v osrednjem delu enote urejanja pa so objekti energetske infrastrukture in njeni sestavni deli v skladu s predpisom, ki določa objekte, naprave in omrežja, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: energetska infrastruktura). Kompleks ima z zahodne smeri dva direktna glavna dovoza z regionalne ceste, s severne smeri dva dovoza z lokalnih cest (zbirni mestni ali krajevni cesti Na Dorcu in Likarjeva) ter več cestnih priključkov v kompleks z Elektrarniške ceste. Severno se ob prenosnem plinovodu nahaja merilno regulacijska postaja Brestanica (v nadaljnjem besedilu: MRP). MRP je prometno dostopna s severa preko lokalne ceste oziroma ulice Na Dorcu. V severovzhodnem delu enote urejanja so umeščeni rezervoarji za tekoče gorivo, ki so dostopni tudi z lokalne ceste oziroma Likarjeve ulice. V južnem delu enote urejanja, južno od Elektrarniške ceste, je umeščeno stikališče 110/20 kV, namenjeno povezavi s slovenskim elektroenergetskim omrežjem. V Kompleks energetike se umesti nove plinske bloke PB 6 – PB 9, ki se funkcionalno navežejo na obstoječe in nove objekte.
(3) Manjša enota urejanja Proizvodno območje se nahaja v severozahodnem delu, preko nje poteka prometna povezava med regionalno cesto in poslovnimi objekti severno od območja OPPN (območje nekdanje tovarne Sigmat).
(4) Tri enote Zelenih pasov v območju predstavljajo intenzivnejšo zasaditev ob zahodni in južni meji območja.
(5) Poslovno območje zaključuje niz vzhodne obcestne pozidave območja centralnih dejavnosti naselja Brestanica ob regionalni cesti in glede na svojo lego povezuje kompleks TE Brestanica z naseljem. Območje je dostopno z Elektrarniške ceste na južnem delu, kjer se nahaja obstoječa večstanovanjska stavba in z dovozne ceste ob parkiriščih kompleksa TE Brestanica v severnem delu, kjer se nahajajo parkirišča.
(6) V zahodnem delu območja OPPN poteka v smeri sever–jug trasa nekdanje senovske rudniške železnice, varovane kot kulturna dediščina. Pri umeščanju objektov se glede varovanja koridorja upošteva določila tega odloka.

(1) V skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), se v posameznih enotah urejanja dopušča gradnja objektov pod pogoji tega odloka.
1. V enoti urejanja Kompleks energetike se dopušča gradnja:
1 STAVBE, od teh:
12 Nestanovanjske stavbe, od teh:
121 Gostinske stavbe, od teh:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (za potrebe Kompleksa energetike),
122 Poslovne in upravne stavbe, od teh:
12203 Druge poslovne stavbe,
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, od teh:
12420 Garažne stavbe,
125 Industrijske stavbe in skladišča,
126 Stavbe splošnega družbenega pomena, od teh:
12620 Muzeji in knjižnice,
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, od teh:
– stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji,
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od teh:
23 Industrijski gradbeni objekti, od teh:
230 Industrijski gradbeni objekti, od teh:
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti,
24 Drugi gradbeni inženirski objekti
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od teh:
2411 Športna igrišča.
2. V enoti urejanja Proizvodno območje se dopušča gradnja:
1 STAVBE, od teh samo:
12 Nestanovanjske stavbe, od teh:
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, od teh:
12420 Garažne stavbe, od tega pokrita parkirišča.
3. V enoti urejanja Poslovno območje se dopušča gradnja objektov:
1 STAVBE, od teh samo:
12 Nestanovanjske stavbe, od teh:
121 Gostinske stavbe, od teh:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
122 Poslovne in upravne stavbe,
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, od teh:
12420 Garažne stavbe.
126 Stavbe splošnega družbenega pomena, od teh:
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
12620 Muzeji in knjižnice,
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, od teh:
– stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji,
Obstoječa večstanovanjska stavba v enoti Poslovno območje lahko ohrani stanovanjski namen. V primeru dozidave obstoječe stavbe ali gradnje nove, se dopusti gradnja nestanovanjske ali večnamenske stavbe, pri čemer se lahko manj kot polovica uporabne površine nameni stanovanjem.
4. V enotah urejanja Zeleni pas se dopušča gradnja objektov:
1 STAVBE, od teh:
12 Nestanovanjske stavbe, od teh:
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, od teh:
– spominska umetniška in podobna obeležja, izvedena kot stavbe,
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od teh:
21 Objekti prometne infrastrukture, od teh:
211 Ceste, od teh:
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, od teh:
– kolesarske steze, pešpoti in cone za pešce,
21530 Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti, od teh:
– drenažni jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(2) Na celotnem območju OPPN , razen v enotah urejanja Zeleni pas, je poleg objektov navedenih v prejšnjem odstavku, dopustna tudi namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic ter gradnja naslednjih objektov:
1 STAVBE, od teh:
12 Nestanovanjske stavbe, od teh:
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, od teh:
– spominska umetniška in podobna obeležja, izvedena kot stavbe,
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od teh:
21 Objekti prometne infrastrukture, od teh:
211 Ceste, od teh:
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
21530 Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti, od teh:
– drenažni jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
Poleg upoštevanja zgornjih odstavkov tega člena, se v območju varovalnih pasov elektroenergetskih vodov upošteva predpis, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

Skladno s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji tega odloka, so v posameznih enotah urejanja dopustni naslednji nezahtevni objekti:
1. V enotah urejanja Kompleks energetike, Proizvodno območje in Poslovno območje:
– od objektov za lastne potrebe le garaža in utrjene dovozne poti (v enoti Poslovno območje le utrjene dovozne poti),
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti namenjeni prireditvam (od tega kiosk),
– spominska obeležja.
2. V enoti urejanja Zeleni pasovi:
– škarpe in podporni zidovi,
– spominska obeležja,
– pomožni infrastrukturni objekti.

Skladno s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji tega odloka, so v posameznih enotah urejanja dopustni naslednji enostavni objekti:
1. V enotah urejanja Kompleksa energetike in Proizvodno območje:
– objekti za lastne potrebe,
– od pomožnih infrastrukturnih objektov: samo pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (vse, razen greznice), pomožni objekti za spremljanje stanja prostora, vrtina ali vodnjak,
– od začasnih objektov le: pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, objekti namenjeni skladiščenju nenevarnih snovi,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
2. v enoti urejanja Poslovno območje:
– objekti za lastne potrebe,
– od pomožnih infrastrukturnih objektov le: pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni komunalni objekti (vse, razen greznice),
– od začasnih objektov le odprt sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
3. V enoti urejanja Zelene površine:
– od pomožnih infrastrukturnih objektov le: pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni komunalni, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– spominska obeležja,
– od urbane opreme le: skulptura in druga prostorska inštalacija.

Območje OPPN se skladno z namensko rabo prostora (energetska infrastruktura, območje centralnih dejavnosti, območje proizvodnih dejavnosti, mestno zelenje in prometna infrastruktura) deli na posamezne enote urejanja, za katere so določene vrste dopustnih objektov glede na namen po tem odloku. Dopustne so dejavnosti, skladne z namenom načrtovanih objektov po predpisu, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.

V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov (in naprav) ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi vrstami objektov po tem odloku,
– vzdrževanje objektov.

(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– določeni sta gradbeni meji v enoti urejanja Kompleks energetike za gradnjo objektov TE Brestanica, in sicer severno in južno od Elektrarniške ceste. Izven gradbene meje lahko segajo nadstreški nad vhodi in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade stavbe. Izven gradbene meje je dopustna gradnja pokritih parkirišč ter objektov in naprav, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije,
– določena je gradbena meja v severnem delu enote urejanja Kompleks energetike za dozidavo MRP za potrebe delovanja novih plinskih blokov,
– določena je gradbena meja za gradnjo pokritih parkirišč v enoti urejanja Proizvodno območje,
– določena je gradbena meja in gradbena linija za gradnjo stavb v enoti urejanja Poslovno območje,
– poseben funkcijski element predstavljajo linijske in skupinske zasaditve drevesne in grmovne vegetacije, ki kompleks vizualno členijo oziroma ga zakrivajo pred pogledi iz okolice.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se izven gradbenih mej dopusti gradnja objektov transportne infrastrukture ter cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov, priključkov na GJI ter nezahtevnih in enostavnih objektov, vključno z namestitvijo sončnih zbiralnikov in sončnih celic.
(3) Prikaz regulacijskih elementov je razviden iz grafičnih načrtov B4 in B5.

(1) Upošteva se predpise s področja tehničnih zahtev, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah.
(2) Vsi objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(1) Obstoječa upravna stavba je locirana v centralnem zahodnem delu kompleksa ob glavnem dovozu, parkirni prostori pa vzdolž zahodne meje. Obstoječo energetsko infrastrukturo, ki je umeščena v osrednji del kompleksa elektrarne sestavljajo:
– plinski bloki PB 1 – 3, moči 3 x 23 MW, parna bloka 12,5 MW in 13,5 MW in plinska bloka PB 4 in PB 5, moči 2 x 114 MW,
– stikališče 110/20 kV,
– VN, SN kabli (110 kV, 20 kV in 10 kV),
– hladilni stolpi,
– črpališča tehnološke in požarne vode,
– rezervoarji goriv, avtocisternsko pretakališče goriva, MRP;
– filtrske postaje za plin s pripadajočimi plinovodi,
– črpališča tekočega goriva,
– kemična priprava vode (v nadaljnjem besedilu KPV) s pripadajočimi napravami,
– oprema, naprave in napeljave 0,4 kV tehnološke lastne rabe agregatov,
– postroji, naprave in napeljave splošne in nujne lastne rabe,
– postroji, naprave in napeljave blokovne lastne rabe (10/0,4 kV),
– oprema za zaščito, merjenje, upravljanje in vodenje agregatov,
– komandni prostor,
– oprema pomožnih sistemov.
(2) V kompleks se znotraj določene gradbene meje umesti novo energetsko infrastrukturo za delovanje plinskih blokov PB 6 – PB 9 skupne nazivne električne moči do 212 MW, in sicer:
– strojnici plinskih blokov, blok transformatorji 110 kV, transformatorji lastne rabe, stikališča NN, oljne jame, in transformator splošne lastne porabe, ki se umestijo zahodno od obstoječih infrastrukturnih objektov,
– hladilna stolpa se umestita zahodno od obstoječega objekta KPV,
– podzemni in nadzemni plinovod od MRP Brestanica do novih plinskih blokov s kompresorsko postajo zemeljskega plina, ki se umesti zahodno od novih hladilnih stolpov,
– dozida se MRP Brestanica,
– rezervoar demi vode in v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo to področje naprave za dodatno zniževanje emisij NOx, ki se umestijo južno od obstoječega objekta KPV; objekt KPV se dozida oziroma zgradi nov,
– diesel agregata, rezervoar tekočega goriva za diesel agregata ter NN stikališče diesel agregata in SN stikališče diesel agregata se umestijo v obstoječi objekt strojnice parnih turbin,
– nove kinete za oljevod, kinete do hladilnega sistema, kinete do novih PB in do obstoječega 110/20 kV stikališča povezujejo nove objekte z obstoječimi oziroma se navezujejo na obstoječe kinete,
– črpališče požarne vode in elektro kablovod sta nova skupna objekta celotnega kompleksa, ki se umestita zahodno od obstoječega hladilnega stolpa.
(3) Za namen opravljanja dejavnosti se v kompleks znotraj določene gradbene meje lahko umesti dodatno energetsko infrastrukturo in druge objekte dopustne s tem odlokom, skupaj s površinami za njihovo nemoteno funkcioniranje ter s prometno in komunalno infrastrukturo, pri čemer ne sme biti presežena največja skupna nazivna električna moč celotnega kompleksa: 509 MW.
(4) Objekti se umeščajo, dozidujejo in nadzidujejo in rekonstruirajo racionalno predvsem glede na funkcionalne in tehnološke zahteve. Priključujejo se na obstoječo ali novo interno prometno in komunalno infrastrukturo. Poleg tega se upošteva zahteve glede varstva okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom ter varstva kulturne dediščine. Objekte s pripadajočimi funkcionalnimi površinami povezujejo dostopne ceste in poti, obkrožajo pa jih večje zelene površine z zasaditvijo.

Na območju enote urejanja se uredi parkirišča. Pri tem se zagotavlja prometna povezava med regionalno cesto in poslovnimi objekti cone, ki se nahaja severno od meje OPPN (območje nekdanje tovarne Sigmat). Stranice nadstrešnice nad parkirišči morajo biti vzporedne z določeno gradbeno mejo.

(1) Dozidava ali gradnja enega ali več novih objektov je dopustna znotraj določene gradbene meje.
(2) Upošteva se določena gradbena linija na delu objekta ob regionalni cesti, in sicer vsaj na polovici njegove dolžine. Objekt ob regionalni cesti mora imeti daljšo stranico vzporedno z regionalno cesto, v primeru gradnje stavbe z dvokapnico, je sleme na tem delu objekta vzporedno s cesto, in sicer vsaj na polovici njegove dolžine.
(3) Dovoz se uredi iz Elektrarniške ceste ali dovozne ceste Kompleksa energetike. Objekti za lastne potrebe – stavbe, ki se gradijo k osnovnemu objektu, se uskladijo glede lege in orientacije; vzporedna lega, postavljajo se znotraj določene gradbene meje.
(4) V severnem delu enote urejanja je urejeno parkirišče za potrebe Kompleksa energetike. Območje parkirišč se lahko uredi za potrebe Poslovnega območja.

(1) Dve enoti se nahajata ob obeh glavnih dovozih v Kompleks energetike ob regionalni cesti ter eden ob južni meji območja OPPN, južno od stikališča. Zasaditev se uredi predvsem iz vizualnega in protihrupnega vidika ter vidika biotske raznovrstnosti.
(2) V območju se v čim večji možni meri ohranjajo zelene površine, drevesa in skupine dreves ter zasadijo nove.

(1) Dopušča se gradnja stavb pravokotnih tlorisnih oblik, krožnega tlorisa ali iz sestavljenih oblik, orientiranih kot obstoječi objekti v smeri sever–jug oz. z manjšim odklonom.
(2) Objekti so eno ali več etažni in različnih višin na posameznih delih. Podkleteni so lahko so v celoti ali na delu objekta.
(3) Njihovo oblikovanje je prilagojeno funkciji in tehnologiji.
(4) Zunanji videz objektov: oblikovanje in materiali po načelih sodobnega oblikovanja in v skladu s celostno podobo Kompleksa energetike. Fasade na vizualno izpostavljenih legah in ob zunanjem robu kompleksa morajo biti oblikovno dovršene.
(5) Strehe stavb so manjših naklonov, lahko so skrite za atiko, ali za protihrupnimi zidovi (pri strojnici plinskih blokov), dopustne so ločne strehe. Barve kritin vidnih streh se uskladi s strehami obstoječih stavb – dopustni so toni v sivi ali rdeči barvi. Ravna streha je lahko zazelenjena.
(6) Vsi zgoraj navedeni pogoji veljajo tudi za dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov.
(7) Funkcionalne prometne in manipulativne površine ob objektih se asfaltira ali tlakuje ali izvede v peščeni izvedbi. Ostale površine med objekti kompleksa se uredi kot zelenice. Ob zunanjih izpostavljenih robovih kompleksa se zasadi posamezne goste gruče z visokimi in nizkimi drevesnimi vrstami ter različnimi grmovnimi vrstami.
(8) Objekti za namen delovanja novih plinskih blokov PB 6 - PB 9:
– strojnici plinskih blokov:
– tlorisnih dimenzij: v okviru gradbene meje,
– višina objektov: do 30 m,
– dimniki višine: 60 m,
– blok transformatorji 110 kV, transformatorji lastne rabe, stikališča NN, oljne jame in transformator splošne lastne porabe: skladno s tehnološkimi zahtevami,
– hladilna stolpa: skladno s tehnološkimi zahtevami;
– podzemni in nadzemni plinovod od MRP Brestanica do novih plinskih blokov: skladno s tehnološkimi zahtevami,
– kompresorska postaja zemeljskega plina:
– tlorisnih dimenzij: v okviru gradbene meje,
– dozidava MRP Brestanica ali nov objekt:
– tlorisnih dimenzij: v okviru gradbene meje,
– rezervoar demi vode: do 1.700 m3,
– objekti za dodatno zniževanje emisij NOx: skladno s tehnološkimi zahtevami,
– dozidava KPV ali nov objekt:
– tlorisnih dimenzij: v okviru gradbene meje,
– diesel agregata 2 x razreda 1.000 kVA, rezervoar tekočega goriva za diesel agregata ter NN stikališče diesel agregata in SN stikališče: skladno s tehnološkimi zahtevami,
– nove kinete (za oljevod, do hladilnega sistema, do novih PB in obstoječega 110/20 kV stikališča): skladno s tehnološkimi zahtevami,
– črpališče požarne vode in elektro kablovod: skladno s tehnološkimi zahtevami,
– drugi objekti potrebni za delovanje novih plinskih blokov: skladno s tehnološkimi zahtevami.

(1) Uredi se parkirna mesta, v skladu z veljavnimi predpisi. Dopustna je izvedba pokritih parkirišč, s strešinami minimalnih naklonov (do 6°).
(2) Minimalna širina ceste čez območje je širine 5,5 m.

(1) V primeru ohranitve obstoječe večstanovanjske stavbe se ohranjajo obstoječi tlorisni gabariti, oblikovanje sledi arhitekturnim značilnostim naselja: simetrična strma dvokapnica naklona 40º do 45º, zaključena s čopi, opečna kritina, nevpadljive barve fasad.
(2) V območje se lahko umesti ena ali več novih stavb, pri tem se upošteva:
– tlorisna velikost: znotraj gradbene meje, dopustne so sestavljene tlorisne oblike,
– najvišja absolutna kota: višine do 16 m ob upoštevanju kote terena ob objektu 177.30 m n.v.,
– etažnost: največ klet + pritličje + dve nadstropji + mansarda, ali klet + pritličje + tri nadstropja v primeru izvedbe ravne strehe. V primeru ohranitve obstoječe stanovanjske stavbe se pri zasnovi upoštevajo pogoji glede ustrezne osončenosti obstoječega objekta. Za ta namen se tretja etaža ali njen del izvede kot terasna etaža. V primeru gradnje kleti, je ta v celoti vkopana ali največ 1 m nad koto najvišjega urejenega terena ob stavbi,
– zunanji videz: oblikovanje objekta in materiali po načelih sodobnega oblikovanja. Dopustna je izvedba dvokapne ali ravne strehe. V primeru dvokapnice se streha izvede v naklonu 40º do 45º, s čopi, dopustna je opečna kritina. Ravna streha je lahko zazelenjena. Namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic je dopusta le na strehi objektov.
(3) Objekti za lastne potrebe (nezahtevni in enostavni objekti) morajo biti oblikovno in pri izbiri materialov ter barv usklajeni z osnovnimi objekti na parceli.
(4) Funkcionalne prometne in manipulativne površine ob stavbi se asfaltira, tlakuje ali izvede v peščeni izvedbi. Ostale površine se uredi kot zelenice.

Zeleni pasovi predstavljajo fizično in vidno zaščito med kompleksom in naseljem in morajo biti gosto zasajeni z visokimi in nizkimi drevesnimi vrstami ter različnimi grmovnimi vrstami.

Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo ni določena s kriteriji za izgrajenost zemljišč. Upošteva se regulacijske in funkcijske pogoje tega odloka.

(1) Nova parcelacija sovpada z določenimi mejami enot urejanja prostora, skladno z grafičnim načrtom »Načrt parcelacije«. Točke enot urejanja prostora so opredeljene v Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Znotraj posameznih enot urejanja se dopušča novo parcelacijo, skladno s funkcionalno zasnovo posameznih objektov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se lahko parcela namenjena javnemu dobru določi brez upoštevanja meje enot urejanja prostora. Meja parcele javne ceste in večnamenske poti se določi po zunanjem robu cestnega sveta, skladno s predpisom, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih.

(1) Obstoječi objekti v območju so že priključeni na objekte gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu GJI) in grajenega javnega dobra. Dopustne so odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra ter gradnja novih. Pri tem se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja. Gradnja novih omrežij GJI, njihovo obratovanje in vzdrževanje ter priključevanje na omrežja se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s teh področij in pod pogoji upravljavcev, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN.
(2) Objekti območja OPPN se lahko priključujejo direktno na GJI in grajeno javno dobro. Obstoječe priključne vode se odstranjuje, rekonstruira ali zgradi nove. Pri tem se upošteva pogoje upravljavcev posameznih omrežij. Potek omrežij je razviden iz grafičnega načrta B5.
(3) Gradnja GJI praviloma ne sme posegati v cestno telo državne ceste, razen v primeru križanj. Gradnja GJI v cestnem svetu državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca ceste.
(4) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
(5) Za priključitev gradnje na objekte GJI oziroma, če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječih priključkov, se pridobi soglasje za priključitev skladno s predpisi o graditvi objektov in sektorskimi predpisi.

(1) Obstoječi prometni priključki na javne ceste se ohranjajo. Pri izdelavi projektne dokumentacije se preveri stanje obstoječega cestnega priključka in pri tem upošteva določbe predpisa, ki določa minimalne tehnične zahteve za umestitev oziroma načrtovanje, projektiranje, gradnjo in vzdrževanje cestnih priključkov na javne ceste, z namenom zagotavljanja prometne varnosti in predpisane prepustnosti.
(2) Za enoto urejanja Poslovno območje se zgradi nov cestni priključek z Elektrarniške ceste, in sicer nasproti obstoječega cestnega priključka, ali z dostopne ceste ob zahodni meji Kompleksa energetike.
(3) V območju Kompleksa energetike se lahko izvede tudi nove cestne priključke na Elektrarniško cesto.
(4) V zahodnem delu območja OPPN se zgradi večnamenska pot (za kolesarje in pešce). Pot v severnem delu (nad glavnim cestnim priključkom v Kompleks energetike) poteka v območju trase nekdanje ozkotirne rudniške železnice, južno od nje pa med traso nekdanje železnice in obstoječo enosmerno dovozno cesto kompleksa.
(5) Ob Elektrarniški cesti se ob njenem južnem robu načrtuje pločnik.

(1) V območju Kompleksa energetike se nahajajo obstoječi objekti infrastrukture za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. V južnem delu območja je obstoječi objekt stikališča 110/20 kV z razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Brestanica, od koder potekajo izhodni prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi v smeri proti severozahodu in jugovzhodu, večinoma v kabelski izvedbi.
(2) Obstoječe prenosno omrežje v območju sestavljajo naslednji daljnovodi (v nadaljevanju DV) in kabelski vodi (v nadaljevanju: KBV):
– KBV / DV 2x110 kV Brestanica-Krško I, II (med SM 1 in SM 2),
– KBV / DV 110 kV Brestanica-Krško NEK (med SM 1 in SM 2),
– KBV 110 kV Blanca-Brestanica,
– KBV 110 kV Trbovlje-Brestanica,
– KBV 110 kV Brestanica-Hudo I,
– KBV 110 kV Brestanica-Hudo II.
(3) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode s tem, da se predhodno preveri možnost kabliranja obstoječih vodov.
(4) Obstoječe distribucijsko omrežje v območju sestavljajo naslednji DV, kabelski vodi in transformatorska postaja (TP):
– KBV / DV 110 kV TE Brestanica - Krško DES,
– DV 20 kV TEB - Veliki Kamen,
– KBV 20 kV RTP Brestanica - DV Krško,
– KBV 20 kV RTP Brestanica - DV Sremič,
– KBV 20 kV Brestanica - Gorica,
– KBV 20 kV RTP Brestanica - TP Sigmat,
– KBV 20 kV RTP Brestanica - DV Podsreda,
– KBV 20 kV RTP Brestanica - TES Brestanica,
– KBV 20 kV TP Sigmat - DV Podsreda,
– KBV 20 kV Brestanica - šola,
– KBV RTP Brestanica - DV Sevnica,
– KBV 20 kV RTP Brestanica - DV Planina,
– TP Sigmat,
– elektroenergetski nizkonapetostni nadzemni in podzemni vodi.
(5) Pri gradnji elektroenergetskega omrežja in posegih v njegov varovalni pas je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja področje energetike in zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
(6) Pri projektiranju je treba upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov tako, da se te ne poškoduje.
(7) Za vsako gradnjo v elektroenergetskem varovalnem pasu je treba izdelati elaborat projektne rešitve približevanja in križanja z VN prenosnimi vodi. Iz elaborata mora biti razvidno:
– navedba naziva DV,
– navedba številk stebrov DV v križni razpetini,
– geodetski posnetek dejanskega in načrtovanega stanja,
– namen rabe objekta,
– kotirana najmanjša razdalja med nadzemnim vodom (linijskim vodnikom) pri največjem povesu in za gradnjo predvidenim objektom,
– kotirana najmanjša razdalja med podzemnim kablovodom ter za gradnjo predvidenim objektom.
(8) Za namen delovanja novih PB 6 - PB 9 se do obstoječega stikališča izvede nove elektroenergetske kinete s pripadajočimi kablovodi.

(1) V severnem delu kompleksa energetike je zgrajeno prenosno plinovodno omrežje.
1. Plinovodi v območju so:
– R42; od M4 v km 33+227 - odcep (MRP) Brestanica; premer 250 mm; tlak 50 bar
– R42; odcep (MRP) Brestanica - odcep (MRP) Sevnica; premer 200 mm; tlak 50 bar
– P4212; MRP Brestanica - MP Metalna Senovo; premer 150 mm; tlak 1 bar
– P4211 A; MRP Brestanica - TE Brestanica - DN250; premer 250 mm; tlak 29 bar
– P4211; MRP Brestanica - TE Brestanica - DN200; premer 200 mm; tlak 20 bar
– P4211B; MRP Brestanica - do ograje - DN80; premer 80 mm; tlak 1 bar
– P421;od R42 v 4+385 - MRP Brestanica; premer 250 mm; tlak 50 bar;
2. V ograjenem območju plinovodnega objekta MRP Brestanica poteka več povezav, tudi plinovod P421. Iz MRP Brestanica potekajo plinovodi P4211, P4211A in P4211B, ki se nadaljujejo in potekajo po kompleksu TE Brestanica. Meja upravljanja Geoplin plinovodi d.o.o. je do ca. 1 m izven ograje MRP Brestanica.
(2) V območju je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje za oskrbo Brestanice - veja Rl PEI25 od MRP Brestanica v smeri ceste Na Dorcu ter priključni plinovodi do objektov: večstanovanjski objekt Cesta prvih borcev 14 in 16, upravni objekt TEB ter tehnološki objekt na vzhodu Energetskega kompleksa. Obratovalni tlak v distribucijskem plinovodnem omrežju znaša 1 bar. Priključevanje novih objektov se predvidi na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje zgrajeno po Cesti prvih borcev, cesti Na Dorcu in po Elektrarniški cesti.
(3) Pri gradnji omrežja zemeljskega plina in posegu v njegov varovalni pas je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja področje energetike in zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami, sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina in veljavne predpise s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja plinovodov. Varovalni pas prenosnega plinovoda je zemljiški pas, ki v širini 100 m poteka na vsaki strani plinovoda, varovalni pas plinovodnega distribucijskega plinovoda, pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda. V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.
(4) Za namen delovanja načrtovanih plinskih blokov se predvidita dozidava MRP, in sicer kot prilagoditev objekta za namen izvedbe novega priključka in meritev ter izgradnja priključnega plinovoda delovnega tlaka nad 16 bar, in sicer od MRP Brestanica do načrtovanih plinskih blokov. Načrtovana prilagoditev se izvede izključno za potrebe novih agregatov v Kompleksu energetike
(5) V Kompleksu energetike je predvidena izgradnja nove kompresorske postaje. Dovod zemeljskega plina iz MRP Brestanica do nove kompresorske postaje je predviden po podzemnem plinovodu, do plinskih turbin pa po skupnem nadzemnem plinovodu.
(6) Predviden nestanovanjski objekt v Poslovnem območju se priključi na obstoječe mestno plinovodno omrežje, ki poteka ob regionalni cesti izven območja OPPN.

(1) Ob zahodni strani regionalne ceste (izven območja OPPN) poteka primarni cevovod za oskrbo s pitno vodo, s katerega je izvedeno sekundarno omrežje v Kompleks energetike za namen oskrbe objektov. Na obstoječe javno vodovodno omrežje je priključen tudi obstoječi objekt v enoti urejanja Poslovno območje.
(2) Nove objekte se glede na namen priključi na obstoječe vodovodno omrežje.

(1) Obstoječe tehnološko in požarno razvodno omrežje Kompleksa energetike je priključeno na obstoječi napajalni vod tehnološke vode, ki oskrbuje kompleks preko obstoječega glavnega črpališča ob Brestaniškem potoku.
(2) Napajalni tlačni vod do črpališča in omrežje se rekonstruira, dograjuje in zgradi nove objekte omrežja, na katerega se priključi predvidene objekte.

(1) Odvajanje odpadnih vod z območja se ureja v ločenem sistemu.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih vod na območju OPPN se izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode, predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest in predpisa, ki določa naloge v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Odpadne vode, ki ne ustrezajo kriterijem veljavnih predpisov, ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
(4) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti projektirano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokazano z atesti in preizkusi.

Komunalne odpadne vode objektov se odvaja v obstoječo javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, ki poteka ob javni poti Avsenak–Gasilski dom proti jugu z izpustom na biološko čistilno napravo Brestanica.

(1) Del padavinskih odpadnih vod območja se odvaja v Dovški potok zahodno od regionalne ceste.
(2) Padavinske odpadne vode se odvaja na obstoječo javno kanalizacijo za odvajanje padavinske odpadne vode, ki poteka ob javni poti Avsenak–Gasilski dom proti jugu, z izpustom v Brestaniški potok.
(3) Onesnažene padavinske vode, ki se odvaja z utrjenih, tlakovanih ali drugimi materiali prekritih površinam (razen padavinske vode s streh in padavinske odpadne vode, ki se skladno s predpisom, ki ureja zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode, lahko razpršeno odvaja), se pred izpustom v javno kanalizacijo očisti skladno z veljavnim predpisom. Te površine morajo biti utrjene in omejene z dvignjenim betonskimi robniki.
(4) Na kanalizacijo za odvajanje padavinske odpadne vode se prav tako priključuje drenažni sistem ter sistem odprtih jarkov za odvajanje zalednih padavinskih vod Kompleksa energetike, dopušča pa se tudi možnost razpršenega odvajanja in ponikanja.

Glede na vrsto medija se industrijske odpadne vode predhodno očisti, neutralizira oziroma predela ter odvaja v kanalizacijo z izpustom na čistilno napravo Brestanica.

(1) Z odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.
(2) Zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se v območju OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju občine. Zbirni prostor (ki je lahko hkrati odjemni) za namenske predpisane posode mora ustrezati funkcionalnim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Odjemni prostor mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv, praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila z dostopom minimalne širine 3 m in višine 3,6 m. Zbirni prostor na vizualno izpostavljeni lokaciji se okrasno zasadi. Z gradbenimi odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta.
(3) Zagotovi se ustrezno zbiranje in predelava industrijskih odpadkov, odpadnih olj ter snovi, ki so zbrane pri čiščenju lovilcev olj in zbirnih jaškov. Energetski oljni transformatorji se opremijo z ustreznimi oljnimi jamami.

(1) Na območju OPPN so zgrajeni obstoječi vodi elektronskih komunikacij, in sicer obstoječi optični vodi, podzemni in nadzemni vodi elektronskih komunikacij in vodi v kabelski kanalizaciji.
(2) Pri gradnji vodov elektronskih komunikacij in posegu v njegov varovalni pas je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, veljavne predpise s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja teh vodov in interne pravilnike upravljavca posameznih vodov. Varovalni pas voda elektronskih komunikacij znaša 3 m, merjeno od osi voda.
(3) Obstoječi zemeljski vod elektronskih komunikacij v območju postavitve novih plinskih blokov se prestavi.
(4) Za novopredvideno oskrbo območja s telekomunikacijskimi priključki se zgradi nove TK kabelske kanalizacije (2 x PVC 110 mm).

(1) V zahodnem delu območja OPPN se nahaja varovano območje s področja varstva kulturne dediščine. Varuje se 4 m koridor Trase senovske rudniške železnice - EŠD 7865 Senovo - Trasa senovske rudniške železnice, za katero smiselno velja pravni režim za stavbno dediščino. V koridorju gradnja stavb ni dovoljena, dopušča pa se ureditev energetske, komunalne in prometne infrastrukture, predvsem večnamenske poti za kolesarje in pešce.
(2) Pred posegom v prostor je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(3) Pri gradbenih delih, ki posegajo na nepozidana območja, je treba izvajati arheološki nadzor ob prisotnosti arheologa.
(4) V času gradnje mora investitor zagotavljati stalno varstvo objekta kulturne dediščine Senovo - trasa senovske rudniške železnice (EŠD – 7865). Pri zaščiti objekta naj se upoštevajo navodila zavoda, pristojnega za kulturno dediščino.
(5) Nove ureditve v prostoru, naj bodo oblikovane tako, da sledijo obstoječim ureditvam. Pri ureditvi zunanjosti objektov, naj se uporabljajo barve, ki ne izstopajo (žive barve in močni kontrasti), ob upoštevanju varnostnih določil.
(6) Arheološke raziskave, ki se jih izvede pred pričetkom gradbenih del obsegajo:
– Na območju parc. št. 614 k.o. Brestanica se na terasi predvidenega internega plinovoda na celotni dolžini posega izvedejo arheološka izkopavanja v širini 4 metrov (dva metra na vsako stran od predvidene osi plinovoda). Zgornje plasti (ruša, nasutja, zgornje koluvialne plasti) se izkoplje do globine 0,85 m. Preostale plasti se izkoplje deloma s finim strojnim odrivom deloma pa ročno statigrafsko do predvidene globine 2,0 m. Na celotni površini lahko pričakujemo še 5 % vkopov v geološko podlago, ki se jih obračuna po drugem težavnostnem razredu in se jih izkoplje ročno statigrafsko. Tako iz antropogenih kot koluvijalnih plasti je treba vzeti vzorce za paleo-ekološke raziskave. Izbrani izvajalec arheoloških raziskav mora pred pričetkom raziskave izdelati načrt zbiranja paleo-ekoloških vzorcev, ki ga potrdi pristojni arheolog konservator.
– Skupaj z arheološko ekipo mora biti zagotovljena še občasna prisotnost geologa, ki mora izdelati zaključno poročilo skupaj z arheologi.
– Na parcelah 425/2, 426, 605, 607 vse k.o. Brestanica morajo potekati ob zemeljskih delih arheološke raziskave v obliki arheološkega dokumentiranja ob gradnji. V primeru odkritja intaktnih arheoloških ostalin se gradbena dela ustavi in odkrite ostaline razišče.
– Na parc. št. 687, 155/1, 155/2, 155/3, 156/2, 157/3, 156/1, 156/3, 214/1, 214/2, vse k.o. Stolovnik in 614 – del, k.o. Brestanica (na katerih niso predvideni gradbeni posegi), med gradnjo ni dovoljeno odlagati viškov izkopanega materiala, uporabljati ta zemljišča za začasne ali trajne transportne poti, ali kakor koli posegati v zemljino.
– Na ostalih parcelah, ki so predmet OPPN-je velja, da je treba pred začetkom zemeljskih del, o tem v pisni obliki obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Ljubljana.

Iz okoljskega poročila, ki je bilo izdelano v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje za OPPN, so v členih tega poglavja povzeti omilitveni ukrepi za posamezne segmente okolja in varovanje zdravja ljudi.

Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni ukrepi niso potrebni.

(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov.
(2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
(3) Posode ali prostori, kjer se skladiščijo nevarne tekočine, morajo biti urejeni skladno z veljavnimi predpisi, da se prepreči iztekanje v okolje.
(4) Pri plinskih turbinah se umestijo lovilci olj, pri transformatorjih oljne jame. V primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov je treba izvesti ustrezne sanacijske ukrepe. Razlito tekočino se omeji in pobere z ustreznim adsorpcijskim sredstvom. Onesnažen material se zbere v primerno posodo in odda pooblaščenemu podjetju za zbiranje oziroma odvoz nevarnih odpadkov. V primeru razlitja večjih količin nevarnih snovi se aktivira obratovalno ter vzdrževalno osebje Termoelektrarne Brestanica, Poklicno gasilsko enoto Krško in prostovoljna gasilska društva. Obveščanje širše javnosti ter aktiviranje gasilskih društev v krajevnih skupnostih v primeru nesreče se izvaja preko regijskega centra za obveščanje.

(1) V enoti urejanja Kompleksa energetike so predvidene dejavnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost glede varstva zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Za zniževanje emisijskih vrednosti dušikovih oksidov (NOx) oziroma doseganje predpisanih vrednosti se vgradi napravo za dodatno redukcijo emisij NOx, v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo to področje.

(1) Obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih v predpisu s področja elektromagnetnega sevanja.
(2) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem se zagotavlja z ustrezno minimalno oddaljenostjo virov elektromagnetnega sevanja od najbližjih stanovanjskih objektov, ki je enaka širini varovalnih pasov elektroenergetskih vodov, navedenih v petem odstavku 26. člena tega odloka.
(3) Pri načrtovanju se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(5) Ureditev razsvetljave mora biti izvedena v skladu s projektom za izvedbo »Ureditev zunanje razsvetljave v območju Termoelektrarne Brestanica, izd. Savaprojekt, julij 2010«, in sicer najkasneje do 31.12.2015. V primeru vgradnje dodatnih svetilk znotraj OPPN, je treba preveriti skupno dovoljeno električno moč in po potrebi popraviti in dopolniti projekt.

(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območji enot urejanja Kompleksa energetike in Proizvodno območje spadata v IV. stopnjo varstva pred hrupom, območji enot urejanja Poslovno območje in Zeleni pasovi pa v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(2) Varstvo pred hrupom, ki ga povzročajo predvsem plinske turbine, filtri za zajem zgorevalnega zraka in dimniki, se na novih objektih zagotavlja s tehničnimi ukrepi, med katere sodijo predvsem:
– izvedba strojnic plinskih turbin na način, ki zagotavlja potrebno dušenje hrupa (težka gradbena izvedba strojnice z dodatnimi protihrupnimi oblogami),
– vstopne odprtine prezračevalnih naprav strojnic se usmerijo stran od stanovanjskih območij ter opremijo z ustreznimi dušilci hrupa (enako velja za strešne izstopne odprtine),
– plinska turbina in generator se opremita s protihrupnim ohišjem,
– kanali dimnih plinov se zvočno in toplotno izolirajo,
– sesalne odprtine zgorevalnega zraka plinske turbine se opremijo z dušilci zvoka,
– blokovni transformatorji in transformatorji lastne rabe se ogradijo s protihrupnimi in hkrati protipožarnimi zidovi,
– na strehi strojnic se namestijo protihrupne ograje.
(3) Na načrtovanem objektu (zamenjava plinskih blokov 1-3) se na viru hrupa izvedejo aktivni protihrupni ukrepi. Kolikor so kljub izvedbi teh ukrepov presežene mejne vrednosti hrupa za III. območje varstva pred hrupom na objektu Cesta prvih borcev 14, se na tem objektu izvedejo dodatni pasivni ukrepi.
(4) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba predvideti vse možne ukrepe za zmanjševanje emisij hrupa v okolje, kar vključuje tehnične rešitve na opremi ali postavitev aktivne protihrupne zaščite.
(5) Kolikor se s pasivnimi in aktivnimi ukrepi ne more doseči predpisanih mejnih vrednostih, je treba zagotoviti organizacijske ukrepe, kar vključuje omejen režim delovanja. Investitor mora glede na izmerjene ali izračunane vrednosti določiti omejen obseg delovanja posamezne turbine ali skupine turbine z namenom zmanjševanja emisij hrupa.
(6) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom zaradi načrtovanih ureditev ob državni cesti (poslovna stavba), kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito stavb oziroma območij spremenjene rabe prostora, ki so posledica emisije prometa na državni cesti je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja OPPN.
(7) Funkcijo protihrupne zaščite predstavlja tudi ustrezna zasaditev v območju OPPN.

Skladno z opozorilno karto poplav območje ni poplavno ogroženo. Območje OPPN ni evidentirano kot erozivno, plazljivo ali kot območje visoke podtalnice.

(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998).
(2) Območje OPPN se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju OPPN določen projektni pospešek tal 0,175 g.

(1) Pri načrtovanju se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja.
(2) Pri načrtovanju se upošteva dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na sosednja poselitvena območja.
(3) Pri načrtovanju se upošteva določila veljavne zakonodaje za izpolnitev ukrepov s področja varstva pred požarom:
– z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte se načrtuje potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve med objekti,
– zagotovitev virov vode za gašenje,
– zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.
(4) Za objekte, ki jih določa veljavni predpis, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz študije požarne varnosti in drugih zakonsko določenih dokumentov v zvezi z varstvom pred požarom, k projektnim rešitvam se pridobi soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«.

(1) Gradnjo v območju OPPN je dopustno izvajati etapno, pri čemer posamezne etape predstavljajo funkcionalno zaključene celote.
(2) Večnamenska pot v območju OPPN se zgradi sočasno z gradnjo novih plinskih blokov.
(3) Do izvedbe posegov oziroma prostorskih ureditev se na površinah, ki so po dejanski rabi kmetijskih zemljišč evidentirane kot trajni travniki izvaja nadaljnja kmetijska obdelava oziroma se te še naprej uporabljajo kot travniki.

(1) Gradbišče se načrtuje in uredi skladno z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov. Zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda in izlitje nevarnih tekočin. Viška izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren. Začasne deponije, ki morajo biti locirane znotraj območja OPPN, se uredi tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(2) Pri organizaciji gradbišča se upošteva določila glede rešitev in ukrepov za celostno ohranjanje kulturne dediščine ter varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave po tem odloku.
(3) Investitor oziroma izvajalec gradnje prostorskih ureditev, ki so predmet tega OPPN, je dolžan sanirati poškodbe, ki bi kot posledica njihove gradnje ali obratovanja nastale na vodnem režimu, infrastrukturnih objektih, napravah in drugih objektih.
(4) Pred pričetkom gradnje novih plinskih blokov investitor seznani Krajevno skupnost Brestanica s potekom gradbiščnega prometa.

(1) Investitor Termoelektrarna Brestanica zagotovi načrt monitoringa za ureditve, načrtovane s tem OPPN, kakor je določeno v okoljskem poročilu ter bo določeno v poročilu o vplivih na okolje in programu okoljskega monitoringa.
(2) Monitoring zajema segmente okolja, ki so: vode, zrak in toplogredni plini, hrup, kulturna dediščina in krajina, odpadki, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaženje, tveganje za okolje in zdravje ljudi. Podrobnejši program monitoringa, dinamika in vsebina bodo podrobneje določeni v poročilu o vplivih na okolje in programu okoljskega monitoringa.
(3) Zavezanec za izvajanje monitoringa je Termoelektrarna Brestanica.

(1) Z vidika tehnoloških zahtev so dopustna odstopanja glede skupne nazivne moči novih plinskih blokov, pri čemer ne sme biti presežena največja skupna nazivna moč celotnega Kompleksa energetike: 509 MW.
(2) V vseh enotah urejanja je dopustno odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav, gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.
(3) V Kompleksu energetike so glede lege, velikosti in oblikovanja objektov dopustna odstopanja od določil tega odloka, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, geomehanskih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s teh in ekonomsko-finančnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Prav tako se mora ob tem upoštevati z aktom določene regulacijske in funkcijske elemente in obstoječe prepoznavne elemente v prostoru.
(4) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(5) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske zahteve po tem odloku.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvenem načrtu območja termoelektrarne Brestanica (Uradni list RS, št. 11/97, 52/97 – popr. in 99/02).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje tega OPPN šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o lokacijskem načrtu plinovod za Posavje in Dolenjsko skozi Občino Krško (Uradni list SRS, št. 29/89) v tistih delih, ki se nanašajo na območje tega OPPN.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor.

OPPN je na vpogled na Občini Krško in na Upravni enoti Krško, obe s sedežem Cesta krških žrtev 14, Krško.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.