Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) ter 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07, 33/10) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 17. redni seji dne 13. 11. 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
– območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezana,
– območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev.
(3) V izvedbenem delu OPN določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje in
– območja za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
2.1 Splošne določbe
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3. Izvedbeni del
3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
3.2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacija
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
3.4 Ohranjanje kulturne dediščine in narave, varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora
3.6 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
3.7 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
4. Prehodne, posebne in končna določba
4.1 Prehodne določbe
4.2 Posebne določbe
4.3 Končna določba.
Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
Priloga 1b: Preglednica z dopustnimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(3) Grafični del občinskega prostorskega načrta vsebuje:
– Strateški del:
1. Zasnova prostorskega razvoja Občine Šmarješke Toplice (M 1:50.000)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000)
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
2. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000)
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)
3. Koncept prostorskega razvoja Šmarjete in Šmarjeških Toplic (M 1:13.000)
Koncept prostorskega razvoja Bele Cerkve (M 1:6.000)
Koncept prostorskega razvoja Dolenjega Kronovega (M 1:8.000)
Koncept prostorskega razvoja Zbur (M 1:8.000)
– Izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
5. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:
01. Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil (M 1:20.000)
02. Prikaz prečnih profilov.
3. člen
(obvezne priloge OPN)
(1) Obvezne priloge vsebujejo:
– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPN,
– povzetek za javnost,
– okoljsko poročilo.
(2) Obvezne priloge OPN so sestavina analogne oblike občinskega prostorskega načrta.
4. člen
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EO: enostavni objekt
– EUP: enota urejanja prostora
– FI: faktor izrabe gradbene parcele
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele
– GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture
– NO: nezahtevni objekt
– NRP: namenska raba prostora
– OPN: občinski prostorski načrt
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt
– OŠT: Občina Šmarješke Toplice
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji
– PNR: podrobnejša namenska raba prostora
– RPE: register prostorskih enot
– UN: urbanistični načrt.
5. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2. Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
3. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.
4. Bruto etažna površina (BEP) je površina etaže (vključno z zidovi), ki ima svetlo višino najmanj 1,6 m.
5. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
6. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
7. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
8. Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M).
10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,6 m FI in FZ se ne bosta določala.
11. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.
12. Funkcionalno zemljiško posestvo (FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. FZP za gradnjo zidanice, hrama ali vinotoča: zemljiške parcele, ki sestavljajo FZP, se morajo medsebojno stikati z zemljiščem, kjer je dopustna nameravana gradnja. FZP za gradnjo vinske kleti: vsaj polovico zahtevane površine morajo sestavljati zemljiške parcele, ki se medsebojno stikajo. Preostali del so lahko dislocirane zemljiške parcele, če te od zunanjega roba zemljišč iz prejšnjega stavka niso oddaljene več kot 1000 m, vendar so znotraj vinogradniškega območja.
13. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
14. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt, in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
15. Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
16. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan. Delno vkopana klet je klet, ki je vkopana v zemljo z najmanj dveh strani do višine najmanj 1,4 m.
17. Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
18. Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.
19. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
20. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.
21. Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
22. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
23. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.)
24. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta, oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta.
25. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
26. Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
27. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.
28. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.
29. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu), ter 20 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
30. Obstoječ legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.
31. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
32. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
33. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
34. Podstrešje (p) je del stavbe, katere neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
35. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
36. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m ob reki Krki (oziroma 40 m zunaj območij naselij) in v širini 5 m ob preostalih vodotokih.
37. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
38. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
39. Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.
40. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
41. Soliter je drevo z obsegom 25 do 30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
42. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
43. Sprememba namembnosti objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta na okolico.
44. Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
45. Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
46. Stanovanjska stavba za posebne namene je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
47. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj za poseg v prostor s področja graditve objektov. Strokovno prostorsko preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne prostorske ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov. Strokovno prostorsko preveritev potrdi drug prostorski načrtovalec (ki ni pripravil te strokovne prostorske preveritve), ki ga izbere občina, in mora imeti licenco in izkušnje z vodenjem izdelave občinskih prostorskih načrtov ali urbanističnih načrtov ali občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
48. Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
49. Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
50. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
51. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
52. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
53. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
54. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, državne statistike in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. STRATEŠKI DEL
2.1 SPLOŠNE DOLOČBE
6. člen
(splošne določbe)
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
7. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije.
(2) Prostorski razvoj občine prispeva h krepitvi nacionalnega prostora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora.
(3) Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:
– V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori večstopenjsko strukturirano omrežje poselitvenih središč, se Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami razvija kot pomembnejše lokalno središče in občinsko središče. Gravitacijsko območje Šmarjete s Šmarješkimi Toplicami je zaključeno območje, v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje ruralnih naselij. V omrežju naselij so razmeščene dejavnosti zdravstva, osnovnega izobraževanja, trgovske, gostinske in druge poslovne dejavnosti, turizem večjega obsega v okviru Term Šmarješke Toplice in kompleksa pri gradu Klevevž, ter možnosti za razvoj omrežja manjše, povezane turistične ponudbe in za rekreacijo in šport, proizvodne površine na lokaciji ob avtocesti ter vsa gospodarska javna infrastruktura. V Šmarjeti s Šmarješkimi Toplicami se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo.
– Na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijajo tudi pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča. Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti vsaj za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij.
– Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središč.
– V občini se poselitev prednostno usmerja v naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja.
– V omrežju urbanih naselij Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami krepi povezanost z Novim mestom, kot središčem regionalnega in nacionalnega pomena, ter s Šentjernejem, Škocjanom in drugimi občinskimi središči. Prav tako se krepi povezanost s somestjem Brežice - Krško - Sevnica (središča nacionalnega pomena regionalnih območij).
(4) Strategija upošteva varstvene zahteve, in sicer temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.
(5) Strategija upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
(6) Strategija upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.
(7) Občina Šmarješke Toplice bo postala bolj prepoznavna turistično naravnana in dobro naravno ohranjena občina Jugovzhodne Slovenije.
– Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami se bo razvijala kot nosilno razvojno območje občine, ki bo turistično še bolj prepoznavno, zato se omogočajo razvojne površine in drugi pogoji za razvoj turizma v okviru Term Šmarješke Toplice in druge turistične ponudbe.
– Na preostalem prostoru občine, v ruralnem zaledju, se v povezavi z osnovno idejo ohranjanja kakovosti naravnega okolja razvijajo omrežja turistične ponudbe (turizem na kmetiji) in turizma v vinogradniških območjih (turizem na kmetiji, vinotoč ipd.).
– Za potrebe lokalnega gospodarstva se omogočajo razvojne površine in drugi pogoji za razvoj gospodarstva, pretežno v navezavi na avtocestni priključek v Dolenjem Kronovem.
– Šmarjeta bo postala privlačno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar se urejajo zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora.
– Zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj lokalnega središča Bela Cerkev ter lokalnih središč ožjega pomena Dolenje Kronovo in Zbure, ki bodo nosilci razvojnih programov in oskrbe v posameznih podeželskih območjih.
– Podeželje bo razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo središč. Na podeželju se spodbuja razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja, z ohranjanjem kakovostne podobe vasi.
– Spodbuja se tudi ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture vinogradniških območij ter s preprečevanjem nekakovostne in neavtohtone razpršene gradnje.
8. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Uravnotežen prostorski razvoj Šmarjete s Šmarješkimi Toplicami in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem v Šmarjeti s Šmarješkimi Toplicami in v drugih večjih naseljih (Bela Cerkev, Zbure in Dolenje Kronovo) glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki se jih uvede kot eno od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v Šmarjeti s Šmarješkimi Toplicami in drugih večjih središčih, zlasti v okviru novo načrtovane turistično-storitvene gospodarske cone ob avtocesti v Dolenjem Kronovem, v okviru prostorskih možnosti pa tudi na podeželju.
(3) Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij se zagotavlja z gradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest in kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometna ureditev se ureja po načelih trajnostne mobilnosti.
(4) Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij in gospodarskih con se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij; izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemov za oskrbo s pitno vodo. Energetska opremljenost naselja sledi energetski zasnovi občine (lokalnemu energetskemu konceptu).
(5) Ohranjanje naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora na območju občine, krajine in grajenih struktur se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino in z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti.
(6) Razvoj nosilne turistične dejavnosti v Šmarjeških Toplicah in razvoj omrežja turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se zagotavlja z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.
(7) Zagotavljanje varstva ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju Šmarjete, Šmarjeških Toplic, Bele Cerkve in Zbur, v manjši meri pa tudi v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi in usmerjanje stanovanjske gradnje na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(2) Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Predviden je razvoj dveh manjših gospodarskih con: v Šmarjeti (obstoječa gospodarska cona) in v Dolenjem Kronovem (nova turistično-storitvena gospodarska cona, ob novem priključku na avtocesto). V drugih naseljih se gospodarske dejavnosti umeščajo glede na prostorske možnosti, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora, sicer pa naj se v obe osrednji občinski gospodarski coni v čim večji meri selijo obstoječe dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic in druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječe in predvidene gospodarske cone. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih in terciarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se praviloma umeščajo v območja centralnih dejavnosti. V območja površin za industrijo se ne umeščajo stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Lokacije gospodarskih con so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo.
(3) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja predvsem na funkcionalno zaokrožena območja v Šmarjeti in Šmarjeških Toplicah, Beli Cerkvi, Dolenjem Kronovem in Zburah. Zagotavlja se izbor ustreznih prostorov za posamezno dejavnost in ustrezno dostopnost. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.
(4) Skladno s strategijo razvoja turizma občine se ohranjajo potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje se turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe, predvsem pa razvoj obstoječih turističnih programov na širšem območju Šmarjeških Toplic, Klevevža, Kogla in Vinjega vrha, pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi, kot količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst. Na podeželju se spodbuja razvoj primarne kmetijske dejavnosti, tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Na območju celotne občine se razvijajo različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti), predvsem pa zdraviliški oziroma kopališki turizem v povezavi z naravnimi termalnimi izviri. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Zasnova razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Usmeritve za razvoj v krajini.
10. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.
(2) Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami se bo razvijala kot pomembnejše lokalno središče in občinsko središče, ki ima poleg javnih dejavnosti tudi zaposlitvene obrate oziroma gospodarske cone, turistične kapacitete in še nekatere druge funkcije. Naselje se bo razvijalo kot gospodarsko, zaposlitveno, kulturno-turistično, upravno, izobraževalno in oskrbno središče, kjer se bodo zagotavljale zadostne površine za vse omenjene dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo (ter poudarjen turistični razvoj v Šmarjeških Toplicah). S tem se bo okrepila vloga Šmarjeških Toplic v omrežju naselij, kar je nujno predvsem zaradi vzpostavitve nove občine, v kateri si mora novo nastalo občinsko središče okrepiti svoje funkcije.
(3) Bela Cerkev je lokalno središče, Dolenje Kronovo in Zbure sta lokalni središči ožjega pomena. Vsa tri naselja imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij. V teh naseljih je vsaj eden od pomembnih javnih programov, kot so cerkev s pokopališčem, trgovina ali druge oskrbne ali obrtne dejavnosti, gasilski dom ipd. V teh naseljih se zagotavljajo zadostne površine tako za širitev stanovanjskih območij kot tudi za razvoj propulzivnih dejavnosti, da se ohranja in krepi njihova vloga manjših oskrbnih centrov za podeželsko gravitacijsko zaledje.
(4) Pomembnejša naselja v občini (pomembnejše lokalno središče in občinsko središče ter lokalna središča in lokalna središča ožjega pomena) se razvijajo tako, da se z dejavnostmi medsebojno dopolnjujejo in si ne konkurirajo.
(5) Druga naselja so podeželska naselja, ki so pretežno ruralnega značaja, nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, prevladujoča programa sta kmetijstvo in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami.
(6) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo naselja in lokacije z večjim turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom, ki so:
– Lokacije z večjim turističnim pomenom v naseljih ali druge turistične točke v občini, ki imajo (že izraženo) turistično vlogo v omrežju naselij občine: turistični kompleks term v Šmarjeških Toplicah in kompleks Klevevž (razvaline gradu, nekdanja farma, mlin in topli izvir).
– Lokacije in naselja s turističnim pomenom so staro jedro Bele Cerkve in Šmarjete, naselje Zbure in Šmarješke Toplice ter vinogradniška območja Vinjega vrha in Kogla (predvsem za razvoj zidaniškega turizma, vinskih cest z vinotoči, apartmajskega turizma – oddajanje zidanic in podobnega), reka Krka in potok Radulja z obvodnim prostorom za razvoj vodnih in obvodnih športov ipd. Lokacije s turističnim pomenom so tudi posamezne naravne in kulturne znamenitosti, turistične kmetije po naseljih, vinske ceste in druge tematske poti. Na teh lokacijah se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi.
(7) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij ter lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazani v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Osrednji razvojni osi v občini sta pas ob avtocesti ter ob regionalni cesti med Dolenjim Kronovim in Zburami ter v nadaljevanju proti Mokronogu. Ob njih se omogoča in spodbuja intenzivnejši razvoj, razen na območjih, kjer je predviden zadržan razvoj in ohranjanje naravne krajine.
(2) Na območju Občine Šmarješke Toplice je predviden potek ene od variant 3. razvojne osi (potek med Mokronogom in Dolenjim Kronovim). Za 3. razvojno os (srednji del) je izdelana študija variant kot strokovna podlaga za državni prostorski načrt. Občina Šmarješke Toplice nasprotuje umeščanju poteka 3. razvojne osi skozi območje Občine Šmarješke Toplice, saj bi tovrsten poseg pomenil popolno razvrednotenje prostora, narave in razvojnih potencialov Občine Šmarješke Toplice. Glede na to, da nobena od predlaganih variant poteka tretje razvojne osi na srednjem delu (niti optimizirani predlog najustreznejše variante – OPNV) ne dosega potrebne direktne ekonomske upravičenosti, in še posebej, ker OPNV ne dosega potrebnega soglasja v lokalnem okolju – tudi ne v Občini Šmarješke Toplice, je možnost dokončne umestitve te variante na sredinskem delu tretje razvojne osi izrazito težavna. Pred nadaljevanjem postopka priprave državnega prostorskega načrta je zato v koridorju predlagane OPNV smiselno preveriti tudi »minimalno alternativo«, ki jo sestavljajo deloma novogradnje, deloma rekonstrukcije, deloma pa bi, na odsekih kjer so elementi obstoječe ceste ustrezni, povezava potekala po obstoječem omrežju.
(3) Naselja v občini in v sosednjih občinah se še naprej povezujejo s sistemom regionalnih in lokalnih cest, ki se posodabljajo z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(4) Pri Zburah in Šmarjeti, kjer skozi jedri naselij poteka regionalna cesta, se načrtujeta obvoznici. S tem se zagotovi umik tranzitnega prometa iz strnjeno pozidanih jeder ter tako varnejše odvijanje prometa in njegov hitrejši pretok v tranzitni smeri sever–jug, to je med Sevnico (dolino Save) in Dolenjim Kronovim (priključek na avtocesto Ljubljana–Obrežje). Ob prometni razbremenitvi obstoječega cestnega omrežja se lahko učinkoviteje zagotavlja notranji razvoj teh naselij ter se lažje razvijajo in dopolnjujejo dejavnosti, ki sodijo v jedra naselij.
(5) Kolesarsko omrežje se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih se zagotovijo površine za varno odvijanje peš prometa.
(6) Javni potniški promet se izboljšuje ter ustrezno ureja sočasno z rekonstrukcijo obstoječih cest, z novogradnjami ter s posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih postajališč ter stojišč za potnike.
(7) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Zasnova prostorskega razvoja Občine Šmarješke Toplice.
12. člen
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1) Skladno s strategijo razvoja kmetijstva občine se površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se vzpodbuja ponovna kmetijska raba tal. Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.
(2) Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja.
(3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje primarne kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Na širšem območju Šmarjeških Toplic, Brezovice in Družinske vasi se gozdovi urejajo kot integralni deli zelenega sistema teh naselij.
(5) Nelegalni površinski kopi se sanirajo bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.
(6) V obvodnem prostoru Krke in potokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima in ohranjajo se retenzijske površine.
(7) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Usmeritve za razvoj v krajini.
13. člen
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
(1) V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti občine, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To še posebej velja za območja prepoznavnosti (dolina Radulje, območje Klevevža, vinogradniška območja Koglega in Vinjega vrha ipd.) ter območja kulturne dediščine, pa tudi za posamezne prvine prepoznavnosti krajine.
(2) Ohranjajo se dolina Radulje, Laknice, Prinovca in Toplice ter dolina Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struge reke in potokov, obvodne ravnice z značilno vegetacijo, lehnjakovi pragovi in otok na Krki), značilni vzorci poselitve (strnjene vasi in osamele domačije), naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase), zgradba in simbolni pomeni krajin (Klevevž) ter značilni arhitekturni členi (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev) in značilna zgradba vinogradniških krajin (Vinji vrh, Koglo).
14. člen
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
(1) Naravne kakovosti prostora, ki so največje na območju dolin večjih potokov, na sklenjenih gozdnih območjih ter v obvodnem svetu Krke, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo.
(2) Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.
2.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA
15. člen
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Razvija se gospodarska javna infrastruktura, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Zasnova gospodarske javne infrastrukture.
2.4.1 Prometna infrastruktura
16. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.
(2) Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se omogoči dober dostop do obstoječih in novih gospodarskih con in območjih storitvenih dejavnosti (Šmarjeta in Dolenje Kronovo), do večjih novih površin za organizirano stanovanjsko gradnjo ter do lokacij z večjim turističnim pomenom in do lokacij in naselij s turističnim pomenom.
(3) V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnja novih in rekonstrukcije obstoječih cestnih povezav rešujejo skupaj s sosednjimi občinami.
17. člen
(lokalno cestno omrežje)
(1) Vzdržujejo in prenavljajo se vse lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v pomembnejše lokalno središče, v lokalno središče in v lokalna središča ožjega pomena ter lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij s turističnim pomenom (predvsem Šmarješke Toplice in Klevevž).
(2) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
18. člen
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)
(1) Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.
(2) Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze oziroma poti.
(3) Na območju občine bo na državni ravni vzpostavljen sistem kolesarskih povezav, ki bo temeljil na glavni kolesarski povezavi Otočec–Mokronog–Sevnica.
(4) Uredijo se tudi kolesarske steze do lokacij z večjim turističnim pomenom in do lokacij in naselij s turističnim pomenom, in sicer v smeri Bele Cerkve, Kogla, Vinjega vrha in drugih turističnih in vinorodnih krajev.
(5) Državna kolesarska povezava se izvede bodisi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.
(6) V večjih naseljih (Šmarjeta, Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, Zbure) se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.
(7) Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične lokacije v občini. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
(8) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.
(9) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.
(10) Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
19. člen
(mirujoči promet)
(1) V pomembnejšem lokalnem središču, lokalnem središču in lokalnih središčih ožjega pomena se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami ali s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).
(2) Potrebna je dograditev parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih (jedro Šmarjete, Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Zbure, Dolenje Kronovo ipd.) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini lokacij z večjim turističnim pomenom in drugih večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.
20. člen
(javni potniški promet)
(1) Med občinskim središčem, ki je pomembnejše lokalno središče ter lokalnim središčem in lokalnimi središči ožjega pomena ter njihovim zaledjem se vzpostavi učinkovit javni potniški promet, spodbuja pa se tudi uporaba kolesarskega in pešaškega omrežja.
(2) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, so uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam.
(3) Avtobusna postaja se uredi v Šmarjeških Toplicah in Šmarjeti, na njej se zagotovijo ustrezne funkcionalne površine, vključno s parkirišči za osebna vozila. Avtobusna postajališča v občini se posodobijo, na njih se poveča prometna varnost.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
21. člen
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo se obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe občinskega središča in lokalnih središč ter lokalnih središč ožjega pomena ter zagotavljanje minimalne komunalne opremljenosti manj razvitim, od razvoja odmaknjenim območjem.
(4) Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh:
– Sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. Na območjih, ki niso komunalno opremljena, se do izgradnje gospodarske javne infrastrukture poselitev ne spodbuja. V naseljih je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo.
– Opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(5) Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.
(6) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.
(7) Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(8) Infrastrukturni vodi, z izjemo visokonapetostnih daljnovodov, se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine.
(9) Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.
(10) Za celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeli nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.
(11) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, geotermalna, biomasa ipd.).
22. člen
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Zagotovi se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.
(2) Varstvo virov pitne vode: vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov. Na območju vodnih virov Jezero, Okno in Orehovje nad Žalovičami ter Zavetrščica pri Šmarjeti se lahko intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.
(3) Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.
(4) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajujejo s sosednjimi občinami.
(5) Oskrba s pitno vodo: zagotavlja se stalno in neoporečno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja v skladu s finančnimi možnostmi in pogoji za možnost izgradnje vodovodnega omrežja.
(6) Vodooskrba občine se zagotavlja prek obstoječega vodovodnega sistema, ki se obnovi in modernizira (magistralni vodovod Družinska vas–Novo mesto, vodovod Kronovo, vodovod Šmarješke Toplice, vodovod Družinska vas–Bela Cerkev, vodovod Šmarjeta, vodovod Šmarješke Toplice–Brezovica ter vodovod Šmarjeta–Gorenja vas), z izgradnjo vodarne – naprave za čiščenje pitne vode na izviru Jezero, z rekonstrukcijo vodohrana Sračnik in vodohrana Gorenja vas ter z oskrbo oziroma rekonstrukcijo obstoječega lokalnega vodovoda Vinji Vrh in vodovoda Koglo. S tem bosta zagotovljeni zadostna količina in ustrezna kakovost pitne vode v občini.
(7) Naselja, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, se oskrbujejo prek lastnih zajetij, vendar je treba prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentirajo vsi objekte, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje, in opredeli se način oskrbe s pitno vodo.
(8) Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.
23. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) Dogradijo se obstoječi ter zgradijo se novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(2) V Občini Šmarješke Toplice sta izvedena dva kanalizacijska sistema, kanalizacijski sistem Šmarjeta in kanalizacijski sistem Družinska vas. Z ukinitvijo čistilne naprave Šmarjeta se kanalizacijski sistem Šmarjeta priključi na kanalizacijski sistem Družinska vas. Čiščenje odpadne vode je urejeno v čistilni napravi Šmarješke Toplice.
(3) Kanalizacijski sistem Družinska vas zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadne vode naselij oziroma delih naselij Zgornja Družinska vas, Šmarješke Toplice in Brezovica. Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in navezavo na kanalizacijski sistem Družinska vas, se uredi odvajanje in čiščenje odpadne vode v naseljih oziroma delih naselij, Šmarjeta, Dolenje Kronovo, Spodnja Družinska vas, Bela Cerkev, Gorenje in Dolenje Šmarješke Toplice, Kamen vrh, Strelac, Brezovica, Zgornja Družinska vas, Gradenje ter Gorenja vas pri Šmarjeti.
(4) Uredi se kanalizacijski sistem Žaloviče, z lastno čistilno napravo.
(5) Uredi se kanalizacijski sistem Vinica pri Šmarjeti, z lastno čistilno napravo. Z navezavo na kanalizacijski sistem Vinica pri Šmarjeti se uredi odvajanje in čiščenje odpadne vode v naselju Zbure.
(6) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se ureja v okviru obstoječih centrov in deponij ob uveljavljanju sistema ekoloških otokov v celotni občini, in sicer v sklopu CEROD v Leskovcu (na območju sosednje MO Novo mesto). Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov), tako da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov. Na območju občine se vzpostavi zbirno reciklirni center.
(2) Evidentirajo in sanirajo se nelegalna odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
(3) Manjša odlagališča zemeljskih odpadkov se lahko urejajo na raznih delih občine, vendar na podlagi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj.
25. člen
(oskrba z energijo)
(1) Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na območjih, kjer ne bo daljinske oskrbe. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.
(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in lokalnem energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept občine.
(3) Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na posameznih območjih se zagotovi vsaj 20 % energetske oskrbe iz obnovljivih virov, če trajnostni potencial to omogoča.
(4) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
(5) Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
(6) Na območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je Ortnek v Občini Ribnica.
(7) Električna energija: Na jugozahodnem delu občine je predvidena rekonstrukcija daljnovoda DV 110 kV Brestanica–Hudo, ki bo po rekonstrukciji potekala pretežno južno in delno severno od obstoječega daljnovoda DV 2x110 kV Hudo–Krško. Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se zgradi dodatna 20 in 0,4 kV elektroenergetska infrastruktura.
(8) Zemeljski plin: Po jugovzhodnem delu občine poteka magistralni plinovod med Krškim in Novim mestom, ki je del tranzitnega magistralnega plinovoda Hrvaška–Koper.
(9) Male hidroelektrarne se lahko postavijo, če je to v skladu z lokalnim programom razvoja ali če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz mHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Uporaba mHE mora temeljiti na nezmožnosti zagotavljanja elektroenergetske oskrbe iz javnega omrežja, kar je predpogoj za izkazano utemeljenost posega za izrabo vodne energije.
(10) Gradnja malih vodnih elektrarn (do 36 kW) je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(11) Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega ogrevanja, za posamezne dele naselij ali manjša naselja, kot tudi za manjše, individualne sisteme ogrevanja.
(12) Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične in sončne energije.
(13) Geotermični vir termalne vode v Šmarjeških Toplicah se izkorišča za zdraviliško termalni turizem, dopustna je tudi izraba v druge namene.
(14) Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebna pozornost posveti predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov – npr. pobočij Vinjega vrha, Koglega in na prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območje dolin Radulje, Laknice, Prinovca, Toplice ter Krke. Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti (doline večjih potokov, pobočja Vinjega vrha, vinogradniška območja) ter na bivalno okolje.
(15) Skladno s strategijo razvoja javne razsvetljave občine se zmanjša poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjša se svetlobno onesnaženje z:
– zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, tako da ni svetlobnega toka, ki seva navzgor,
– uvedbo časovnih intervalov osvetlitve,
– zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.
26. člen
(komunikacijsko omrežje)
(1) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela. Dopusti se izgradnja brezžičnega komunikacijskega omrežja.
(2) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.
(3) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij, kot so WiMAX, HSDPA, HSUPA ipd. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
(4) Na območju občine so vključene telefonske centrale Telekoma Slovenije s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.
(5) Glavno telekomunikacijsko omrežje in omrežja Pošte Slovenije se prenavljajo in dograjujejo skladno s potrebami.
(6) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(7) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Trdinovem vrhu.
2.5 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO
2.5.1 Razvoj, prenova in širitev naselij
27. člen
(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V pomembnejšem lokalnem središču in lokalnem središču ter v lokalnih središčih ožjega pomena ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in za družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob lokacijah s turističnim pomenom.
(3) Počitniška gradnja se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij ali pa kot prostorsko zaključena in celostno urejena nova večja območja in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.
(4) Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.
(5) Prenavljajo se kakovostna naselbinska jedra naselij, s poudarkom na Šmarjeti in Beli Cerkvi.
28. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
(3) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika lahko določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno s 33. členom (urejanje razpršene poselitve) tega odloka.
(4) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(5) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(6) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih obstoječih naselij, namenjenih zgoščevanju.
(7) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.
29. člen
(prenova naselij)
(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2) Zagotovi se celovita prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot naselbinska dediščina: Bela Cerkev in Šmarjeta.
(3) Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov.
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.
(5) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(6) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(7) Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Če se prenova naselbinske dediščine načrtuje s podrobnim prostorskim aktom, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt za prenovo. Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen.
30. člen
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih, infrastrukturnih in drugih omejitev. Manjše širitve se načrtujejo kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč.
(3) Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov.
(4) Na območjih razpršene poselitve, to so vinogradniška območja, razpršena poselitev izven naselij in posamična razpršena poselitev, se na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu v smislu ohranjanja in nadgradnje avtohtonega vzorca poselitve.
2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
31. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih ter v navezavi na dobro prometno dostopnost. Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V pomembnejše lokalno središče in lokalno središče ter lokalna središča ožjega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko središče, lokalno središče in lokalna središča ožjega pomena, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi.
(4) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti. Na območju občinskega in lokalnih središč se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (vrstne hiše, atrijske, prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše občane, ki se zagotavljajo predvsem v večjih naseljih, oziroma v naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene oskrbe.
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in komunalno opremo. Pod temi pogoji se dopusti razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Vse druge dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.
2.5.3 Območja razpršene poselitve
32. člen
(območja razpršene poselitve)
Na območju občine so se kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev:
a) razpršena poselitev – vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami,
b) razpršena poselitev izven naselij in posamična razpršena poselitev z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so:
– zaselki in dislocirane domačije in kmetije,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.),
– turistične, rekreacijske in športne ureditve,
– kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.),
– žage in mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru,
– lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi.
33. člen
(urejanje razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(3) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je treba ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.
(6) Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.
(7) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(8) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske in druge opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).
(9) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
(10) Območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora.
34. člen
(razvoj vinogradniških območij)
(1) Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.
(2) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.
(3) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.
(4) Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.
(5) Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov.
2.5.4 Razpršena gradnja
35. člen
(razpršena gradnja)
Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti brez stavbnega zemljišča.
36. člen
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
(2) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.
2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij
37. člen
(oblikovna podoba naselij)
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.6 KONCEPTI PROSTORSKEGA RAZVOJA URBANIH SREDIŠČ, ZA KATERE JE IZDELAN URBANISTIČNI NAČRT
38. člen
(urbanistični načrti)
(1) Za Šmarjeto s Šmarješkimi Toplicami, Belo Cerkev, Zbure in Dolenje Kronovo se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.
39. člen
(koncept razvoja naselja Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami)
(1) Šmarjeta in Šmarješke Toplice se razvijata kot pomembnejše lokalno središče in občinsko središče ter kot naselji s turističnim pomenom.
(2) Šmarješke Toplice se razvijajo kot turistično poslovno upravni center občine. Prostorski razvoj Šmarjeških Toplic je usmerjen predvsem v specializirane vsebine termalnega centra – v nadaljnji razvoj in širitev spektra zdraviliške turistične ponudbe (dopolnitev hotelske ponudbe v okviru Term Šmarješke Toplice, manjši (družinski) hoteli in apartmaji, parkovne, rekreacijske in športne površine ipd.) in z njo povezanih poslovnih trgovskih in storitvenih dejavnosti. S tem se izboljšuje tudi bivalni standard naselja.
(3) Oblikuje in ureja se center naselja, ureja se odprte površine – trge, parke, otroška igrišča ipd. Območje ob potoku in gozdovi s posebnim namenom se trajno ohranjajo kot nepozidan prostor, s parkovnimi ureditvami južno od naselja, ki bodo oblikovale vstop v naselje in s parkovnimi ureditvami ob potoku na severu naselja (tržne površine, parkovne ureditve, muzej na prostem ipd.).
(4) Predvidijo se nove stanovanjske površine in stanovanjske površine v povezavi s turizmom (prenočišča).
(5) Šmarješke Toplice in Šmarjeta se povežeta z novo pešpotjo in kolesarsko stezo ter drevoredom ob regionalni cesti R3-667, ki povezuje turistično naselje Otočec z Mokronogom in Sevnico. Med naseljema Šmarješke Toplice in Šmarjeta se dolgoročno ohranja zelena cezura – nepozidana vrzel, kjer se ohranjajo kmetijske in gozdne površine.
(6) Šmarjeta je osrednje središče z naselbinsko zelo kakovostnim trškim jedrom. Prostorski razvoj Šmarjete je usmerjen v razvoj upravnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, izobraževalnih, zdravstvenih in podobnih dejavnosti, kot podpora turističnim programom v Šmarjeških Toplicah. V ta namen se predvidijo nove površine in širitve obstoječih površin za stanovanja, centralne, izobraževalne in športno-rekreativne dejavnosti. Nove razvojne površine se načrtujejo predvsem na zahodu Šmarjete, v navezavi na izboljšano prometno dostopnost ob načrtovani zahodni obvozni cesti. Širitve na vzhod naselja so dolgoročno omejene s potokom, ob katerem se ohranjajo kmetijske površine. Proizvodne dejavnosti se ohranjajo v obstoječem obsegu z možnostjo zaokrožitev.
(7) Posebno pozornost se posveti prenovi starega jedra Šmarjete, kjer so še rezerve za razvoj jedra naselja s turistično funkcijo, kot dopolnilo Šmarješkim Toplicam. Staro jedro Šmarjete se prenovi ob upoštevanju kakovostne naselbinske dediščine in objektov ter zunanjih površin, s čimer se ohrani in poudari vodilna vloga naselja.
(8) Kmetijski prostor v dolini potoka se trajno ohranja kot zelen, nepozidan prostor. Prostor pri krožišču pri domu za ostarele se parkovno uredi.
(9) Šmarjeta in Šmarješke Toplice se povežeta z novo pešpotjo in kolesarsko stezo ter drevoredom ob regionalni cesti R3-667, ki povezuje turistično naselje Otočec z Mokronogom in Sevnico. Med naseljema Šmarjeta in Šmarješke Toplice se dolgoročno ohranja zelena cezura – nepozidana vrzel, kjer se ohranjajo kmetijske in gozdne površine.
(10) Na območju obeh naselij je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
(11) Predvidena je izgradnja obvoznice v Šmarjeti s potekom po zahodnem robu naselja, ki se na severu (med Gorenjo vasjo in gasilskim domom) in na jugu (južno od osnovne šole) priključi na obstoječo regionalno cesto. S tem se zagotovi umik tranzitnega prometa iz strnjeno pozidanega jedra Šmarjete ter učinkovitejša prenova in notranji razvoj naselja Šmarjeta.
(12) Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Šmarjete s Šmarješkimi Toplicami.
40. člen
(koncept razvoja naselja Bela Cerkev)
(1) Bela Cerkev je naselje s pomembno trško strukturo in lego nad dolino Krke, ki tvori izjemne vedute, ki se ohranjajo. Bela Cerkev se razvija kot lokalno središče z ugodno prostorsko lego z južno orientacijo ter v bližini priključka na avtocesto pri Dolenjem Kronovem. Načrtuje se razvoj Bele Cerkve kot naselja, katerega površine zasedajo pretežno stanovanja in spremljajoče oskrbne in storitvene dejavnosti, z možnostjo kombiniranja z dopolnilnimi turističnimi dejavnostmi. Ohranja in revitalizira staro jedro naselja ob upoštevanju kakovostne naselbinske dediščine in objektov ter zunanjih površin. Širitev naselja je predvidena predvsem na zahod ob lokalni cesti (pretežno stanovanja) in vzhod ob lokalni cesti (pretežno centralne dejavnosti).
(2) Zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi se namenijo za ureditev parkirišč in za kmetijsko rabo. Urejajo se športno rekreacijske površine ob cesti proti Vinjem vrhu. Območje starega jedra in obcestne pozidave v bližini jedra se nameni predvsem storitvenim dejavnostim in stanovanjem. Razširitev obstoječega pokopališča se predvidi na terasasto oblikovanem zahodnem pobočju, v vznožju cerkve, tako da se ohranjajo kakovostni pogledi na cerkev in staro jedro.
(3) Na območju naselja je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
(4) Izboljša se dostopnost naselja, tako da se posodobi in rekonstruira omrežje občinskih cest, ki nimajo ustrezne prometne prepustnosti, imajo neustrezne prometno-tehnične elemente, dotrajano voziščno konstrukcijo ter prometno-tehnično neustrezne in nevarne priključke. Uredijo se površine za pešce ter avtobusno postajališče.
(5) Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Bele Cerkve.
41. člen
(koncept razvoja naselja Zbure)
(1) Zbure se razvijajo kot lokalno središče ožjega pomena, v katerem se zagotavlja oskrba za severni del občine. V osrednjem delu naselja se trajno ohranja nepozidan prostor ob potoku Laknica, razvoj poselitve se v prvi fazi širi na vzhodno stran doline, v drugi fazi pa na zahodno stran.
(2) V križišču regionalnih cest se predvidijo površine za centralne dejavnosti, namenjene za oskrbne, poslovne in storitvene objekte skupaj s stanovanji in kmetijskimi gospodarstvi. Nove stanovanjske površine se predvidijo na jugu in severu naselja. Po zapolnitvi prostih površin vzhodno od potoka se v drugi fazi pozidajo proste površine med razpršenimi kmetijami na zahodnem bregu potoka, s čimer se zgošča razpršena pozidava. Zemljišče pri gasilskem domu ob potoku se namenja za šport in rekreacijo ter prireditve na prostem.
(3) Na območju naselja je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
(4) Omrežje občinskih cest, predvsem javnih poti, se vzdržuje in ustrezno dogradi glede na predvideno pozidavo, sanira se dotrajane voziščne konstrukcije. Ob regionalni cesti sta urejena pločnik in avtobusno postajališče, ki se ohranjata.
(5) Preko območja UN Zbure poteka državna kolesarska povezava Otočec–Mokronog–Sevnica, ki na območju UN poteka ob regionalni cesti R3-667 do osrednjega dela naselja ter nato v smeri proti Mokronogu po R2-418 (in naprej proti Sevnici) in je opredeljena kot glavna kolesarska povezava.
(6) Predvidena je izgradnja obvoznice Zbur s potekom po zahodnem robu naselja, na meji med strateško predvideno širitvijo stanovanjske pozidave in območjem načrtovanega turističnega kompleksa Klevevž ter Tičnica in Goščava, oziroma manjših zaselkov na skrajnem zahodu Zbur. S tem se zagotovi umik tranzitnega prometa iz jedra Zbur ter učinkovitejši notranji razvoj naselja.
(7) Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Zbur.
42. člen
(koncept razvoja naselja Dolenje Kronovo)
(1) Dolenje Kronovo se razvija kot lokalno središče ožjega pomena na pomembnem vozlišču cest (priključek na avtocesto, regionalne in lokalne ceste), v neposredni bližini turističnih naselij Otočec in Šmarješke Toplice ter kakovostnega naravnega okolja, predvsem reke Krke.
(2) Zaradi ugodne prometne lege se ob priključku na avtocesto uredi skupna turistično storitvena in proizvodna cona za pokrivanje potreb vseh naselij v Občini Šmarješke Toplice. Nameni se turističnim dejavnostim, večjim poslovno-storitvenim dejavnostim, parkiriščem za tovornjake in avtodome, skladiščem ipd.
(3) Ugoden prometni položaj generira večje povpraševanje po stanovanjskih parcelah, zato se predvidi širitev naselja v prvi fazi na severno stran obstoječe javne poti, v drugi fazi pa na jug ter do potoka Toplica z ohranitvijo zelenega obvodnega pasu. S pozidavo osrednjih prostih površin se povežeta oba dela naselja (ob nekdanji hitri cesti in ob Krki), tako da se bo oblikovalo enotno, strnjeno naselje. Površine ob lokalni cesti se namenijo za centralne dejavnosti (trgovine, poslovni objekti, manjše storitvene delavnice, stanovanja in kmetijska gospodarstva). Na območju nekdanjega kamnoloma severno od avtoceste se uredi površina za šport in rekreacijo, oziroma za večje prireditve na prostem, zabavišča ali sejmišča ipd. Rečni otok se ohranja kot zelena površina v pretežno kmetijski rabi, zahodno od otoka se na levem bregu Krke uredi manjše rekreacijsko območje s čolnarno, pristanom ipd.
(4) Na območju naselja je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
(5) V okviru izgradnje stanovanjskih in poslovnih objektov ter prometnega omrežja se uredijo tudi avtobusna postajališča in pločniki za pešce. Sedanja lokalna cesta proti Otočcu se spremeni v pešaško-kolesarsko pot (preko območja je predvidena glavna kolesarska povezava).
(6) Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Dolenjega Kronovega.
2.7 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
43. člen
(zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)
(1) Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč, s katero se ohranjajo kakovostne kulturne krajine. Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki se členijo na območja z omejitvami zaradi ohranjanja narave, kulturne dediščine ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami in dobro dostopnostjo. Razvijajo se različne kmetijske panoge: sadjarstvo in vinogradništvo, zelenjadarstvo ter živinoreja s poljedelstvom. Spodbuja se čebelarstvo.
(2) Poglavitna dejavnost na območju občine so živinoreja v povezavi s poljedelstvom ter sadjarstvo in vinogradništvo. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na obstoječih vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20 % in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Vsa preostala območja vinogradov se zaradi manjših potencialov za pridelavo grozdja obravnavajo kot druga območja vinogradov. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.
(3) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(4) Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih, hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer je treba ohranjati temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori morajo biti urejeni sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. rabo v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na drugih kmetijskih površinah na vododeficitarnih območjih se bodo za potrebe kmetijstva urejali manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(5) Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območjih varstva vodnih virov (predvsem Jezero pri Dolenjem Kronovem in Klevevž), je kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato je ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(6) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti niso moteči v pogledih krajine ter na objekte in območja kulturne dediščine. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.
(7) Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora.
(8) Večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da meri sklenjena površina trajnega nasada vinograda oziroma sadovnjaka minimalno 15 arov na območju drugih kmetijskih zemljišč oziroma minimalno 30 arov na območju najboljših kmetijskih zemljišč. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.
(9) Na vododeficitarnih predelih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko uredijo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja.
(10) V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno s 28. členom (notranji razvoj naselij) in s 33. členom (urejanje razpršene poselitve) tega odloka.
(11) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni po prostorski in okoljski utemeljitvi.
(12) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(13) Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.
(14) Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomesti z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Nadomestna kmetijska zemljišča se prednostno zagotovijo na površinah, ki so bila ob kategorizaciji kmetijskih zemljišč v letu 1985 kategorizirana kot kmetijska zemljišča, njihova kmetijska raba pa je bila opuščena, tako da so v dejanski rabi evidentirana kot gozd. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, tako da se povečuje razvojna stopnja tal.
44. člen
(zasnova prostorskega razvoja gozdarstva)
(1) Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(2) Na območjih z gozdom (zahodno od Žalovič, južno od Šmarjeških Toplic, med Žalovičami in Brezovico, pobočja na severnem delu občine) se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se omogočajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.
(3) Z ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov (poseben poudarek na varovanju gozdnih površin in varovanega gozda v okolici Term Šmarješke Toplice in naselja nad Prinovcem).
(4) Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v večnamenske gozdove pa se posegi presojajo z vidika vplivov na okolje.
(5) V gozdovih ob turističnem kompleksu term Šmarješke Toplice se skrbi za urejenost, dostopnost in čistočo ter se jih opremi z rekreacijsko infrastrukturo, primerno posameznim predelom.
(6) Pasivne oblike rekreacije (rekreacija v naravi) so načeloma možne v vseh gozdovih. Razvoj turizma in rekreacije v gozdovih mora upoštevati omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom. Strategija razvoja gozda v prostoru, njegova prostorska ureditev in način gospodarjenja, morajo biti neposredno povezani s strategijo razvoja turizma in rekreacije.
(7) Na območjih, kjer v površinskem pokrovu prevladujejo gozdovi, so po predhodnih preveritvah dovoljene krčitve gozdov z namenom zaokrožanja kmetijskih posesti.
(8) Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno spravilnimi načrti. Načrtovanje temelji na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti, z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa se upoštevajo ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest poteka v okviru razpoložljivih sredstev selektivno glede na prometno obremenitev.
(9) Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor zagotavljajo ohranjanje ugodnega stanja vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
45. člen
(zasnova prostorskega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1) Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma temelji na naravnih (geotermični viri, ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe lokacije in naselja s turističnim pomenom, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.). Razvoj turizma se spodbuja predvsem na lokacijah z večjim turističnim pomenom, kot sta Šmarješke Toplice in Klevevž, pa tudi na preostalih predelih občine, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(2) Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi), kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(3) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura.
(4) Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo na že obstoječih jedrnih območjih (Šmarješke Toplice), na območjih naravne ohranjenosti (doline Radulje, Laknice, Prinovca in Toplice ter Krke), pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti (vinogradniška območja Vinjega vrha in Kogla) ter druga območja prepoznavnosti prostora. Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru, pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve. Na teh območjih se razvijajo različne oblike turizma, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi, na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(5) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tako, da se v turistično ponudbo vključijo območja z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi, ki so predvsem: Šmarješke Toplice, termalni izviri in grad pri Klevevžu, kulturne krajine (dolina Radulje, Toplice in drugih potokov, vinogradniško območje Vinjega vrha in Kogla ter ostala vinogradniška območja idr.).
(6) Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih so izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.
(7) Turizem, povezan z geotermičnimi viri: Dolgoročni razvoj te oblike turizma je predviden na obstoječi lokaciji (Šmarješke Toplice) ter pri Klevevžu, kjer je nadzemni termalni izvir z možnostjo razvoja geotermalnega turizma, izrabe geotermične energije in zdravilnih učinkovin. Razvoj te turistične panoge se povezuje z drugimi turističnimi potenciali in možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini obeh območij, pri tem se ohranjajo naravne kakovosti in kulturna dediščina. Šmarješke Toplice se razvijajo kot najpomembnejše termalno središče v občini, vključno z razvojem širšega spektra turistične ponudbe (hoteli in apartmaji, športno-rekreacijske ureditve, navezave na druge turistične programe v zaledju). Toplice v Klevevžu pa imajo izrazito omejen razvoj, spodbuja se predvsem razvoj visokega turizma (za zahtevnejše goste) s ponudbo prenočišč, gostinstva ter športa in rekreacije v naravnem okolju. Urejanje morebitnega kopališča ali drugih turistično rekreativnih objektov se predhodno preveri in uskladi z institucijami, pristojnimi za upravljanje z vodami, varstvo narave in kulturne dediščine.
(8) Zdraviliški turizem: Razvija se na obstoječi lokaciji v Šmarjeških Toplicah, kjer se dopolnjuje s termalnim, wellness, športno rekreacijskim, nastanitvenim, prireditvenim in drugim turizmom. Možnosti za razvoj zdraviliškega turizma so tudi na območju Klevevža.
(9) Podeželski turizem: V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, se spodbuja turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja.
(10) Vinogradniški turizem: spodbuja se na območju obstoječih vinogradniških območij z urejanjem zidanic kot gospodarskih objektov in ponekod vinotočev ter kot objektov za občasno bivanje. Ohranjajo se zidanice kot počitniški objekti, urejajo pa se tudi zidanice kot turistično-nastanitveni in gostinski objekti.
(11) Tematske poti: Urejajo se tematske poti, ki vodijo po Vinjem vrhu, Koglem, okolici Klevevža, Šmarjete, Bele Cerkve, Šmarjeških Toplic idr. Poleg v vinogradniških se tematske poti urejajo še v izjemnih krajinah (dolina Radulje) in na drugih območjih, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine.
(12) Izletništvo in pohodništvo se razvija predvsem na območju Vinjega vrha, Kogla in Klevevža, kjer se spodbuja razvoj gostinske ponudbe (manjšega obsega), postavljanje informativnih tabel in označevanje poti. Za potrebe turizma in občasnega bivanja se lahko preuredijo obstoječi gozdarski objekti in lovske koče. Pomembni cilji izletniškega turizma so tudi cerkve (Vinji vrh, Koglo, Slape, Draga), izviri pri Klevevžu ipd.
(13) Kopališča v naravnem okolju se urejajo na obstoječih lokacijah in drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih (Klevevž, Krka) ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje in ostale vodne športe v naravnem okolju. Urejanje kopališč mora biti usklajeno z ugotovljeno ustrezno kakovostjo voda v vodotokih.
(14) Prostori za kampiranje in parkirišča za avtodome: v Dolenjem Kronovem se uredi kamp oziroma prostor za avtodome.
(15) Nočitvene kapacitete: v večjih naseljih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kvalitetno prenovo. Pri tem se ohranjajo temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. Spodbuja se razvoj apartmajskega turizma na že obstoječih območjih ter na novih lokacijah (npr. Žaloviče, Dolenje Kronovo, Brezovica, Šmarješke Toplice, Mala Strmica, Vinica, Zbure idr.) z dobro dostopnostjo in možnostjo komunalnega opremljanja.
46. člen
(zasnova prostorskega razvoja pridobivanja mineralnih surovin)
(1) V Občini Šmarješke Toplice trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin. Za potrebe vzdrževanja občinskih cest in ostale občinske potrebe se območje pri Žalovičah (Lakote) nameni izkoriščanju mineralnih surovin.
(2) Za namen izkoriščanja mineralnih surovin po določilih predpisov, ki urejajo izkoriščanje mineralnih surovin, je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki bo določal tudi pogoje za sprotno in končno sanacijo.
(3) V času pridobivanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.
47. člen
(zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami)
(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se z ureditvami ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja voda možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda;
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(2) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(3) Upravljanje voda: Naravni procesi, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, se upoštevajo kot omejitev pri načrtovanju, tako da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Redno vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.
(4) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Krki in potokih Laknica, Radulja, Prinovec, Lukovnik in Toplica se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima in zmanjšanja možnosti poplav. V ta namen se vzpostavijo ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora vodotokov ter se vzdržujejo vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih, mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov; izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.
(5) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami, pri tem se uveljavlja načelo sonaravnosti in upošteva se naravna dinamika vodotokov. Ohranjajo se retenzijske površine, prodišča in mokrišča, vode se zadržujejo v povirnem delu.
(6) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Krka z obvodnim prostorom se pri Dolenjem Kronovem skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora ter značilnosti posameznih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red. Na območju občine je vodotok 1. reda reka Krka, vodotoki 2. reda so Radulja, Laknica in preostali manjši. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme, skladno s predpisi s področja varstva voda in skladno s podrobnejšimi PIP za vodna zemljišča tega odloka. Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin. V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vseh vozil in drugih strojev ali naprav. Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material. Reka Krka je območje kopalnih voda. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.
(7) Oskrba z vodo: Zagotavljala se ustrezno oskrbo s pitno vodo, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire, spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Oskrba s pitno vodo in z vodo za gospodarsko rabo in prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz povodja reke Krke. V ta namen se ohranjajo njeno kemijsko in ekološko stanje ter obnovljivost naravnega vira, pa tudi ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini, vključno z ustvarjenimi prvinami vodnega sveta. Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, zlasti z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. S tem se ohranjajo možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki bodo v prihodnosti lahko povečali razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.
(8) V ureditve v obvodnem prostoru se vključujejo tudi ustrezna obnova in prenova starih mlinov in žag skupaj z jezovnimi zgradbami. Poleg namenjanju prvotni namembnosti se lahko namenijo tudi pridobivanju električne energije, če to ne krni varovanih dediščinskih lastnosti in potrebam razvoja turizma.
(9) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode, se zagotavlja:
– Prostorske ureditve in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih morajo zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
– Vodna infrastruktura mora omogočati delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
– Urejanje vodotokov mora biti vsestransko pretehtano in mora upoštevati naravno dinamiko porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike.
– Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.
– Mehansko čiščenje vodotokov se izvaja tako, da se v obdobju treh let očisti največ 30 % površine vodotoka znotraj con kvalifikacijskih vrst.
– V načrtovanje posegov v vodotoke se vključujejo ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, zlasti da se ohranja sedanji obseg naravne ohranjenosti vodotokov, predvsem obstoječe dele razgibanih naravnih brežin, zalive, mrtve rokave, tolmune in plitvine. Ohranja se vodna dinamika (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka ter obseg poplavnih območij).
– V conah kvalifikacijskih vrst se ohranja mokrišča in vodne površine v gozdu (mlake, luže in kaluže).
– Ohranjajo in sanirajo se kali (mlake, lokve), ki se namenjajo tradicionalni rabi (napajanje živine) ali drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave.
48. člen
(območja za varstvo vodnih virov)
(1) Vodovarstvena območja zajetij pitne vode so pri Dolenjem Kronovem, v okolici Žalovič in pod Koglim. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve:
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (pretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave), spodbuja se zamenjava klasičnih nepretočnih greznic s prej omenjenimi sistemi;
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, treba je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine;
– vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) je treba ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati.
(2) Vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem ne samo na formalni način, ampak tudi aktivno prek nadzora dejavnosti v prostoru in posege na vodovarstvenih območjih presojati skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih (Jezero pri Dolenjem Kronovem, Žaloviče, Zavetrščica) se lahko dejavnosti intenzivira samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.
(3) Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.
2.7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
49. člen
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
(2) Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
(3) Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območji sosednjih občin, se izdela strokovne podlage za urejanje krajine.
(4) Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje izven naselij, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
50. člen
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Ohranja se prepoznavnost prostora.
(2) Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, so:
– značilni vzorci poselitve (strnjena naselja in vinogradniška območja z zidanicami, hrami in vinotoči, osamele kmetije),
– značilni arhitekturni členi in njihova umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev),
– značilna zgradba vinogradniških krajin (Vinji vrh, Koglo),
– zgradba in simbolni pomeni krajin (Klevevž),
– dediščinski objekti ter osamele kmetije (stanovanjski in gospodarski objekti z ohišnicami, s sadovnjaki), mlini, kozolci (predvsem skupine kozolcev), lovske koče in lovske opazovalnice,
– njivske in obvodne krajine, sklenjena gozdna območja,
– dolina Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi in otoki) ter obvodni prostor Radulje, Laknice, Prinovca, Lukovnika in Toplice,
– ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače),
– kraška območja (vrtače, delane vrtače in erodirana tla do kamninske podlage, obdelovalne terase, drobna parcelna struktura ipd.).
(3) Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, se ohranja, vanje se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko degradirale prvine, zaradi katerih so območja pomembna za prepoznavnost.
51. člen
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Varstvo in ohranitev kulturne dediščine je eden od osnovnih namenov in ciljev prostorskega načrtovanja.
(2) Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine ter ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja.
(3) Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, morajo upoštevati omejitve in prednosti zaradi varstva dediščine in upoštevati varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(4) Omogoča se trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki potrebuje za svoj obstoj aktivno (upo)rabo, vendar le do določenih meja.
(5) Pri prostorskem načrtovanju se dediščina obravnava kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga izkoristi za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.
(6) Na območju kulturne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in ne izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo velike industrijske cone ali druge dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
(7) Kulturno dediščino se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.
(8) Dediščina se varujejo glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala registrirana dediščina) in glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo), kar je natančneje opredeljeno v izvedbenem delu akta. Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine določa:
– varovanje in ohranjanje na mestu samem (in situ);
– varovanje ustrezno velikega območja okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih negativnih vplivov na dediščino;
– preprečevanje posegov ali načinov izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, ki jih nosi;
– možni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti.
52. člen
(posegi v dediščino)
(1) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov se pridobijo pogoji in soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(2) Za posege v posamezno EUP se pridobi soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če je tako določeno v PIP za to enoto.
(3) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga tega OPN.
53. člen
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
– zavarovana območja: Klevevž – lipa (lokalni pomen) in soteska (državni pomen) ter Vinji vrh – lipa (državni pomen);
– ekološko pomembna območja: Krka, Krakovski gozd, Radulja; posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena;posebna varstvena območja (Natura 2000): Krka, Radulja, Toplica, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje; posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze in da ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena;
– naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine;
– pričakovane naravne vrednote: karbonati in ostanki panonskega morja. Na teh območjih pristojne institucije spremljajo posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot. Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je treba najdbe mineralov in fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu;
– habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki in mejice, zelene površine v naseljih, parkovne površine, skupine dreves, posamezni gozdni otoki v kmetijski krajini ter stoječe in tekoče vode (manjši vaški potoki in studenci in vaške mlake) in obvodna zarast.
(2) Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(3) Na območju, predlaganem za zavarovanje, veljajo varstvene usmeritve, da se posegi in dejavnosti izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave.
(4) Vzdrževanje dreves in grmovja na območjih, ki so določeni kot notranja cona kvalifikacijskih vrst ptic na Natura 2000 območju Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, je dopustno le v jesenskem in zimskem času.
(5) V čim večji meri se ohranjajo prvine mozaične kulturne krajine (visokodebelni oziroma travniški sadovnjaki, mejice, posamezna drevesa, zeleni pasovi okoli naselij ipd.), negnojeni travniki ter obrečni poplavni prostor z obvodno zarastjo. V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu.
(6) Vsi posegi v prostor se načrtujejo racionalno, z izogibanjem posegov na varovana območja in območja s posebnim varstvenim statusom oziroma na območja, na katerih bi bili možni z daljinski vplivi.
2.7.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
54. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Na območju OŠT so opredeljene štiri vrste območij naravnih nesreč: potresna, poplavna in erozijska območja ter zemeljski plazovi, pri čemer gre za nizko stopnjo ogroženosti.
(2) Območje občine spada na območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. Projektni pospešek tal je 0,175 g. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici in projektnim pospeškom tal 0,175 g.
(3) Poplavna območja so v obvodnem prostoru Krke in Radulje. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih je treba zagotoviti strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva tudi prepoved gradnje na poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v 15 m širokem pasu ob Krki in v 5 m širokem pasu ob preostalih vodotokih in območjih njihovih visokih voda. Izjema so le rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. ekstenzivni travniki in rekreacijske površine. Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih objektov in območij, nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr. pokopališča, odlagališča oziroma objekti za ravnanje z odpadki) se ne načrtujejo na poplavnih območjih.
(4) Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati. Ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja voda je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda.
(5) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti na zahodnem delu občine (vinogradniško območje Koglo), na vzhodnem delu občine (vinogradniško območje Vinji vrh vse do Družinske vasi ter širše območje Orešja in Vinice). Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.
(6) V občini so lokacije zemeljskih plazov na območju vzhodno od vasi Orešje.
(7) Na poplavnih in erozijskih območjih ter območjih zemeljskih plazov se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo.
(8) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in skladiščenjem nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju je treba razvoj naselij načrtovati in urejati na način, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(9) V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, je nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(10) Kjer vzpostavitev ustreznega varstva ni možna ali ni ekonomsko upravičena, se ta območja opredelijo kot območja povečane ogroženosti ali obstoječa neustrezna raba opusti oziroma spremeni.
(11) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč v Šmarjeti in Beli Cerkvi. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri ne pokopavajo na območju občine, temveč se odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so osnovna šola Šmarjeta in športne površine pri njej. Heliport in lokaciji za sprejem mednarodne pomoči sta predvideni pri Zdravstvenem domu Novo mesto in na stadionu Portoval v Novem mestu. Regijski logistični center je v Otovcu v Občini Črnomelj.
2.7.4 Območja za obrambne potrebe
55. člen
(območja za potrebe obrambe)
Na območju Občine Šmarješke Toplice se ne opredelijo območja za potrebe obrambe.
2.7.5 Območja sanacij razvrednotenj v krajini
56. člen
(območja sanacij razvrednotenj v krajini)
(1) Sanacije nelegalnih kopov: Nelegalne kope (tudi opuščene) se evidentira in sanira brez izkoriščanja mineralnih surovin, z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Prednostno se sanirajo nelegalni kopi pri Dolenjem Kronovem, pri Strelacu in Koglem.
(2) Število nelegalnih kopov se zmanjša z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) zagotavlja predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) nelegalnih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.
(3) Urejanje neurejenih odlagališč materiala: Neurejene in nelegalne deponije se sanirajo bodisi z ustrezno nadomestno rabo bodisi z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe bodisi s prepuščanjem naravni sukcesiji. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem, krajinskih preveritev.
(4) Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravijo ustrezni programi in prostorska dokumentacija.
2.7.6 Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev
57. člen
(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)
(1) Trase prometnic je treba načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinski vzorcev območij, prek katerih potekajo trase.
(2) Pri načrtovanju večjih posegov v prostor (nove cestne trase, plinovodi itd.) se zagotovi predhodne arheološke raziskave po celotnih trasah.
(3) Površine za ustavljanje in parkiranje vozil se urejajo v okviru naselij, predvsem pa zunaj območja naravnih vrednot.
(4) Nove kolesarske poti ne smejo ogrožati naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, prvin prepoznavnosti prostora ali kako drugače obremenjevati prostora oziroma okolja.
58. člen
(usmeritve za umeščanje okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, da v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem in objektom kulturne dediščine in drugim območjem in prvinam, pomembnih za prepoznavnost, ter območjem naravnih vrednot in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(2) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.
(3) Bazne postaje se zaradi elektromagnetnega sevanja in vizualne izpostavljenosti lokacij skrbno načrtuje in upošteva sodobne principe umestitve in zakrivanja baznih postaj v ranljivem ali izpostavljenem prostoru, zlasti na posameznih predelih pobočij Vinjega vrha in Kogla ter drugih območij prepoznavnosti prostora.
(4) Zaradi tehnološkega razvoja se v bližnji prihodnosti pričakuje povečanje števila novih komunikacijskih tehnologij, ki bodo temeljile na brezžičnem prenosu podatkov in bodo za svoje delovanje potrebovale zračne povezave, antene in oddajnike. Za vse tovrstne nove objekte in tehnologije je treba zagotoviti določitev mikrolokacij, ki niso v vidnem stiku s poselitvijo in s lokacijami s turističnim pomenom. Zato se v postopkih za dokončno umestitev tovrstnih objektov v prostor pretehtajo možnosti za določitev vidno manj problematičnih lokacij oziroma mikrolokacij, na katerih ti objekti in naprave ne bodo povzročali obremenjevanja prebivalcev z elektromagnetnim sevanjem.
(5) Na območjih kulturne dediščine se komunalni in drugi infrastrukturni vodi praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Večji objekti infrastrukture se umeščajo izven pomembnejših prostorskih vizur na kulturne spomenike in njihovo ambientalno okolje oziroma vplivno območje.
2.8 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
59. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega OPN so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe (PNR).
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč (veljavnega planskega akta), na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(3) Gozdna ter najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, upoštevajoč podatka o gozdu (MKGP) in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju veljavnega planskega akta, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju veljavnega planskega akta in dejanskega stanja.
2.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
60. člen
(usmeritve za določitev PIP)
V izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3. IZVEDBENI DEL
61. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, PNR, PIP in območja, za katera se pripravi OPPN.
(2) Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezne PNR ter s posebnimi PIP za posamezne EUP, pri čemer posebni PIP za posamezne EUP podrobneje določajo, dopolnjujejo, lahko pa tudi izključujejo splošne ali podrobnejše PIP.
3.1 ENOTE UREJANJA, NAMENSKA RABA IN DOPUSTNA IZRABA PROSTORA
62. člen
(splošna določila o enotah urejanja prostora)
(1) EUP določajo pogoje za urejanje:
– naselij oziroma njihovih delov,
– območij razpršene poselitve (vinogradniška območja, razpršena poselitev izven naselij in posamična razpršena poselitev) ter
– območij odprtega prostora (izjemne krajine, avtocesta in preostali odprti prostor občine).
Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni PIP za urejanje prostora,
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNR,
– posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v posebnih PIP za posamezne EUP.
(3) Preglednice v vsebujejo: seznam EUP z oznako in imenom ter posebnimi PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP.
(4) Označevanje EUP za območja naselij:
– EUP za območja naselij oziroma njihovih delov so označene s tričrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja po Statutu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07, 33/10), ter z zaporedno številčno oznako (npr. BEC-4) in po potrebi še črkovno oznako EUP (npr. BEC-2a).
– EUP na območju, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripada posameznemu naselju, so praviloma označene z enako tričrkovno oznako. Izjema so EUP na območjih, za katera so pripravljeni urbanistični načrti. Ta vključujejo poleg naselij v RPE osnovnega naselja urbanističnega načrta tudi prostorsko povezana območja naselij ali delov naselij iz sosednjih RPE (npr. EUP na območju RPE Brezovica imajo oznako ŠMT).
– EUP, za katero se pripravi ali je že pripravljen OPPN, je označena še z oznako OPPN (npr. ŠMA-OPPNa), ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
– EUP, na kateri je predvideno celostno urejanje, je označena še z oznako X (npr. ZBU-X), ter po potrebi še z zaporedno številčno oznako EUP.
(5) Označevanje EUP za območja razpršene poselitve:
– EUP za razpršeno poselitev izven vinogradniških območij so označene z oznako imena naselja, v katerega RPE se nahajajo (npr. ČEL-2) ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP;
– EUP za razpršeno poselitev na vinogradniških območjih so označene z oznako VIN (npr. VIN-01), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
(6) Označevanje EUP za območja odprtega prostora:
– EUP za odprti prostor na območju izjemnih krajin je označena z oznako IKR (IKR-01), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahaja;
– EUP za odprti prostor na območju avtocest so označene z oznako AC (npr. AC-DPN1), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno oznako EUP;
– EUP za preostali odprti prostor so označene z oznako OPR (npr. OPR-1), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno oznako EUP.
63. člen
(splošna določila o namenski in PNR ter tipologiji gradnje)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč.
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene.
(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v preglednici 1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v 104. do 115. členu tega odloka.
(4) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), mestni gozdovi – gozdovi s posebnim namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge zelene površine (ZD), pokopališča (ZK).
(5) Na območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR.
Preglednica 1: Prikaz območij in površin namenske rabe prostora.
Zaporedne številke posameznih območij PNR so hkrati tudi zaporedne številke podrobnejših PIP za posamezne PNR, določenih v členih 100–111. Za zaporednimi številkami posameznih območij PNR so navedene okrajšave za posamezne PNR, ki se uporabljajo v tem odloku.
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|OBMOČJA |OBMOČJA PODROBNEJŠE | |
|OSNOVNE |NAMENSKE RABE |Podrobnejše površine |
|NAMENSKE +-------------------------+PNR |
|RABE |Površine PNR | |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
| I. |S – OBMOČJA STANOVANJ | |
| OBMOČJA +-------------------------+-----------------------+
| STAVBNIH |SS – stanovanjske |1. SSs – urbana |
| ZEMLJIŠČ |površine |prostostoječa |
| | |stanovanjska pozidava |
| +-------------------------+-----------------------+
| |SB – stanovanjske |2. SBv – |
| |površine za posebne |večstanovanjska |
| |namene |pozidava za posebne |
| | |namene |
| +-------------------------+-----------------------+
| |SK – površine |3. SKs – površine |
| |podeželskega naselja |podeželskega naselja |
| | +-----------------------+
| | |4. SKk – površine |
| | |kmetij |
| | +-----------------------+
| | |5. SKg – površine |
| | |kmetijskih objektov |
| +-------------------------+-----------------------+
| |6. SP – površine | |
| |počitniških hiš | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH | |
| |DEJAVNOSTI | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |7. CD – območja |8. CDi – območja |
| |centralnih dejavnosti |dejavnosti |
| | |izobraževanja, vzgoje |
| | |in športa |
| | +-----------------------+
| | |9. CDv – območja |
| | |verskih objektov s |
| | |pripadajočimi |
| | |ureditvami |
| | +-----------------------+
| | |10. CDo – območja |
| | |trgovskih, oskrbnih, |
| | |poslovno-storitvenih, |
| | |gostinskih dejavnosti |
| | |in manjša obrt |
| +-------------------------+-----------------------+
| |I – OBMOČJA PROIZVODNIH | |
| |DEJAVNOSTI | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |11. IP – površine za | |
| |industrijo | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |12. IG – gospodarske cone| |
| +-------------------------+-----------------------+
| |13. IK – površine za | |
| |kmetijsko proizvodnjo | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |B – POSEBNA OBMOČJA | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |14. BT – površine za | |
| |turizem | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |Z – OBMOČJA ZELENIH | |
| |POVRŠIN | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |15. ZS – površine za |16. ZSk – površine za |
| |rekreacijo in šport |oddih, rekreacijo in |
| | |šport ob vodi |
| +-------------------------+-----------------------+
| |17. ZP – parki | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |18. ZD – druge urejene |19. ZDo – zelene |
| |zelene površine |obvodne površine |
| +-------------------------+-----------------------+
| |20. ZK – pokopališča | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |P – OBMOČJA PROMETNIH | |
| |POVRŠIN | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |21. PC – površine cest | |
| |PO – druge prometne | |
| |površine | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |22. E – OBMOČJA | |
| |ENERGETSKE INFRASTRUKTURE| |
| +-------------------------+-----------------------+
| |23. O – OBMOČJA OKOLJSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE | |
| |POSELITVE | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |24. Av – površine | |
| |razpršene poselitve v | |
| |vinogradniških območjih | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |25. Az – zidanice in | |
| |vinske kleti v | |
| |vinogradniških območjih | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |26. As – površine | |
| |razpršene poselitve | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |27. Ak – površine | |
| |razpršene poselitve za | |
| |osamele kmetije | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |28. Ag – površine | |
| |razpršene poselitve za | |
| |kmetijske stavbe | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |29. Ap – površine | |
| |počitniških hiš v | |
| |razpršeni poselitvi | |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
| II. |K – OBMOČJA KMETIJSKIH | |
| OBMOČJA |ZEMLJIŠČ | |
| KMETIJSKIH +-------------------------+-----------------------+
| ZEMLJIŠČ |30. K1 – najboljša | |
| |kmetijska zemljišča | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |31. K2 – druga kmetijska | |
| |zemljišča | |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
| III. OBMOČJA|G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
| GOZDNIH +-------------------------+-----------------------+
| ZEMLJIŠČ |32. GG – gozd | |
| |gospodarskega pomena | |
| +-------------------------+-----------------------+
| |33. GP – gozd s posebnim | |
| |namenom | |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
| IV. OBMOČJA |V – POVRŠINSKE VODE | |
| VODA +-------------------------+-----------------------+
| |34. VC – celinske vode | |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
| V. |L – OBMOČJA MINERALNIH | |
| OBMOČJA |SUROVIN | |
| DRUGIH +-------------------------+-----------------------+
| ZEMLJIŠČ |35. LN – površine | |
| |nadzemnega pridobivalnega| |
| |prostora | |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
64. člen
(splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.
(2) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP.
(3) V EUP, kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.
(4) Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.
3.2 NAMEMBNOST, DEJAVNOSTI, LEGA, VELIKOST IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV TER UREDITEV, PARCELACIJA
65. člen
(splošni PIP o namembnosti)
Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.
66. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih dejavnosti)
(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v 104. do 115. členu tega odloka. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to v 104. do 115. členu tega odloka posebej navedeno.
Preglednica 2: Pojasnilo povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti v tem odloku in poimenovanjem v predpisu o klasifikaciji dejavnosti
+----------------------------+----------------------------------+
|poimenovanje dopustnih |dejavnosti, navedene v predpisu o |
|dejavnosti v tem odloku |klasifikaciji dejavnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|kmetijstvo |A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, |
| |ribištvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|izkoriščanje mineralnih |B rudarstvo |
|surovin | |
+----------------------------+----------------------------------+
|predelovalne, proizvodne, |C predelovalne dejavnosti |
|industrijske dejavnosti | |
+----------------------------+----------------------------------+
|oskrba z energijo |D oskrba z električno energijo, |
| |plinom in paro |
+----------------------------+----------------------------------+
|– oskrba z vodo |E oskrba z vodo; ravnanje z |
|– odvajanje in čiščenje |odplakami in odpadki; saniranje |
|odpadne vode |okolja |
|– ravnanje z odpadki | |
+----------------------------+----------------------------------+
|gradbeništvo |F gradbeništvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|trgovina ter storitvene |G trgovina; vzdrževanje in |
|dejavnosti |popravila motornih vozil |
+----------------------------+----------------------------------+
|promet in skladiščenje |H promet in skladiščenje |
+----------------------------+----------------------------------+
|gostinstvo in turizem |I gostinstvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|poslovne dejavnosti |J informacijske in komunikacijske |
| |dejavnosti |
| |K finančne in zavarovalniške |
| |dejavnosti |
| |L poslovanje z nepremičninami |
| |M strokovne, znanstvene in |
| |tehnične dejavnosti |
| |N druge raznovrstne poslovne |
| |dejavnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|dejavnosti javne uprave |O dejavnost javne uprave in |
| |obrambe; dejavnost obvezne |
| |socialne varnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|izobraževanje |P izobraževanje |
+----------------------------+----------------------------------+
|zdravstvo in socialno |Q zdravstvo in socialno varstvo |
|varstvo | |
+----------------------------+----------------------------------+
|kulturne, razvedrilne, |R kulturne, razvedrilne in |
|rekreacijske in športne |rekreacijske dejavnosti |
|dejavnosti | |
+----------------------------+----------------------------------+
|druge dejavnosti |S druge dejavnosti |
| |T dejavnost gospodinjstev z |
| |zaposlenim hišnim osebjem; |
| |proizvodnja za lastno rabo |
| |U dejavnost eksteritorialnih |
| |organizacij in teles |
+----------------------------+----------------------------------+
(2) Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNR ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNR ali EUP.
(3) Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.
67. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali EUP.
(2) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1a (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah PNR) in Prilogi 1b (Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah PNR), če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) V EUP so na površinah PNR poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:
– dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNR,
– spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP,
– drugim dejavnostim, za katere se s podrobnejšim načrtovanjem ali projektno dokumentacijo utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP in so skladne s pretežno namensko rabo, s pogoji oblikovanja ter pogoji varstva okolja.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je v EUP na površinah PNR dopustna gradnja objektov, ki so namenjeni izvajanju GJI, komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.
(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji oblikovanja in pogoji varstva okolja.
(6) Ne glede na določila prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni dopustna gradnja tistih objektov, ki so kot nedopustni določeni v PIP za PNR ali PIP za EUP.
68. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Gradnje so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov. Gradnje so dopustne na območjih PNR skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(2) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred treba gradnjo pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.
(3) Odstranitve so dopustne na območjih PNR, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(4) Pri nadomestnih gradnjah je zamik od prvotne lokacije objekta dopusten v okviru gradbene parcele prvotnega objekta, če:
– zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,
– se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost,
– je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki,
– iz drugih upravičenih razlogov (požarni, poplavni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna.
(5) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.
(6) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva. Na vseh območjih PNR je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(7) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.
(8) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO ob smiselnem upoštevanju določb 74. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNR z enakim namenom kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
(9) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.
(10) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, so do odstranitve ali pridobitve gradbenega dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustna redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(11) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj,
– gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja in
– posegi, ki so v PIP za posamezno EUP navedeni kot dopustni posegi pred sprejetjem OPPN.
(12) Na območjih EUP z oznako X, na katerih je predvideno celostno urejanje, se gradbeno dovoljenje za gradnjo izda na podlagi:
– načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celoten EUP, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel. Načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora (FZ, FI) za posamezno območje PNR z oznako X,
– odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot in
– prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na GJI in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.
69. člen
(splošni PIP o legi objektov)
(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:
– regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi;
– gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji;
– gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele;
– kjer regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice. V območjih ohranjenih vaških jeder je treba pri določitvi lege stavbe slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, se novo stavbo praviloma locira na mejo.
(2) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.
(3) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste.
(4) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m;
– objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč;
– na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij, morajo biti nove stavbe od meje navedenih območij oddaljene najmanj 5 m;
– odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki vseh zemljišč v oddaljenosti do 4 m od objekta;
– odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v 74. členu (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
(5) Na območjih ohranjenih vaških jeder je treba pri določitvi lege stavbe slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. Kjer je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, se novo stavbo praviloma locira na mejo.
(6) Medsebojni odmiki med objekti: od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
70. člen
(splošni PIP o gradbenih parcelah)
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določi velikost, lega in oblika. Za gradnjo stavbe na predhodno določeni gradbeni parceli se preveri ustreznost njene velikosti, lege in oblike.
(2) Velikost gradbene parcele se določi tako:
– da se na gradbeni parceli opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje,
– da se upošteva s tem odlokom določene faktorje FZ in FI, minimalne odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov,
– na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) površin iz prve alineje te točke ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.
(3) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:
– dostop do javne ceste,
– minimalno zahtevano komunalno opremo,
– skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,
– skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča,
– mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
(4) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da je za vse parcele možno zagotoviti dostop do javne ceste.
(5) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje GJI.
(6) Širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja tipični širini gradbenih parcel v posameznem naselju.
(7) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(8) Pri določanju gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.
71. člen
(splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)
(1) Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.
(2) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo.
(3) Pri določanju višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP oziroma v vplivnem prostoru, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti.
(4) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe, tako da se načrtuje oblikovno skladen objekt. Prizidki morajo biti podrejeni osnovnemu objektu in ne smejo presegati tlorisnega ter višinskega gabarita osnovnega objekta. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne do največjih dopustnih tlorisnih in višinskih gabaritov, določenih v podrobnejših PIP za NRP.
(5) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne), na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Dolžina napušča ne sme presegati tradicionalnih oziroma uveljavljenih, lahko pa je manjša. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Kritine v območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje v območju. Dopustne so travnate strehe.
(6) Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na stavbah in območjih kulturne dediščine je odpiranje strešin dopustno le s strešnimi okni. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je treba pred tem pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(7) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah stanovanjskih, kmetijsko-gozdarskih in infrastrukturnih objektov ter objektih družbenih dejavnosti ni dopustno oglaševanje, dopustni so napisi, ki oglašujejo dejavnost v objektu.
(8) Barve fasad: Če s tem odlokom ali režimi varovanja ni določeno drugače, je dopustna uporaba svetlih barv, kot bele, peščene, drap, svetlo sive ipd. Dopustna je tudi uporaba svetlejših odtenkov zemeljskih barv. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna in podobne). Prav tako ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oziroma izrazito živih barv med seboj. Žive barve so dopustne le izjemoma, kadar so tradicionalne (npr. oker, opečna) in če so kombinirane z nevtralnimi barvami (npr. siva, temno siva). Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.
(9) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka. Gradnja kleti se dopusti na območjih, ki jih ne ogrožajo poplave in visoka podtalnica oziroma je treba na ogroženih območjih prilagoditi način gradnje kleti (npr. kesonska izvedba ipd.).
(10) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(11) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNR. Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. Kadar FI in FZ nista določena s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov.
(12) Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah v 104. do 115. členu tega odloka.
(13) Odstopanja od splošnih in podrobnejših PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:
– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN,
– pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena,
– skladno s posebnimi PIP za posamezne EUP,
– kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).
72. člen
(splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin)
(1) Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni nasipi in vkopi do največ 3 m.
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti v največji možni meri urejene s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso možna, je dopustna gradnja opornih zidov do višine 1,5 m. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, v območjih, pretežno namenjenih gospodarskim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in kadar gre za ureditev in sanacijo nedovoljenih gradenj, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna tudi v primerih, če je oporni zid sestavni del objekta. Višji oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m in ta oporni zid ni sestavni del objekta, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.
(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.
(5) Območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(6) V primeru urejanja tlakovanih površin s površino, večjo od 300 m2, se preveri vpliv na vodni režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna.
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(8) Pri urejanju zelenih površin je treba:
– upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo,
– zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda.
(9) Na javnih odprtih površinah je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves je treba izdelati načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo, ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(10) Na območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja.
(11) Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna. Kadar to tehnično ni izvedljivo, je dopustna drugačna oblika ureditev za zračenje in vlaženje tal.
(12) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
(13) Gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe in zagotoviti sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih dreves s primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 10-letno in petkrat presajeno sadiko.
(14) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti z enako vrsto in z uporabo najmanj 10-letnih, petkrat presajenih, drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu.
(15) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji naslednji:
– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena,
– ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi. Praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, enostranski le v primerih, ko je profil ceste tako določen s tem odlokom in kjer zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče,
– zasaditve javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji.
(16) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostnozdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst (topol in vrba z izjemo obvodnega prostora in jesenolistni javor) in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin,
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah ter v okviru zelenic ob objektih namenjenih javni rabi.
(17) Za pridobitev dovoljenja s področja graditve objektov oziroma izvedbo posegov je treba izdelati krajinsko-arhitekturne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije za urejanje:
– površin v sklopu novogradenj in celovitih prenov uličnega prostora,
– javnih zelenih površin, drugih (neprometnih) površin v javni rabi oziroma površin ob objektih v javni rabi,
– zelenih in drugih površin v skupni rabi na območjih, za katera se pripravi OPPN.
73. člen
(splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin)
(1) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5,0 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4,0 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine.
(2) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov do 300 m.
(3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic oziroma ustrezno zavarovana pred njimi ali od njih ločena z ograjo.
(4) Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(5) Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba.
(6) Normativi iz zgornjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja in kadar se nova stanovanja pridobivajo na območjih, ki se urejajo z veljavnimi OPPN.
(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa praviloma nadomestijo na območju gradbene parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. Pri tem se uporabijo najmanj 10-letne, petkrat presajene sadike dreves.
(8) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta.
(9) Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(10) S tem členom določene površine odprtih, zelenih ali drugih površin so minimalne. Lahko so tudi večje, če je tako določeno s PIP za PNR ali EUP.
74. člen
(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti (v nadaljevanju: NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju: Uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v Uredbi. Gradnja NO in EO je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe, splošne PIP iz tega člena, podrobnejše PIP za PNR, posebne PIP za EUP in so navedeni v preglednici v prilogah 1a in 1b.
(2) Pri umeščanju, gradnji in oblikovanju NO in EO se smiselno upoštevajo določila 69. člena (splošni PIP o legi objektov), 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) in 72. člena (splošni PIP o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin) tega odloka.
(3) Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma EUP. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ločna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade niso dopustne. Če so NO in EO v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje.
(4) Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednja zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(5) Objekti za lastne potrebe: Na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi, se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške pri eno- in dvostanovanjskih stavbah v skupni površini ne smejo presegati 80 m2, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežna meja faktorja zazidanosti. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(6) Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične, kovinske, lesene ipd. ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 1,8 m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(7) Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(8) Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravneh hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši, oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(9) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
– Na območju enega kmetijskega gospodarstva se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je potrebno za obratovanje kmetije. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore za rejo divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi na posestno mejo.
– Poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomožni kmetijsko-gozdarski objekti lahko gradijo tudi v območju 20 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Izven omenjenega območja se na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko gradijo enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice, ograje za pašo živine, obora za rejo divjadi, rastlinjak, čebelnjak, krmišče, molzišče, pri čemer gradnja novih kozolcev ni dopustna, dopustna je rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev in prestavitev obstoječih kozolcev, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč ali zaradi obstoječe ali projektirane GJI.
– Čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.
– Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč. Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dopustno razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
(10) Začasni objekti: Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se jih postavi v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve. Začasni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine. Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(11) Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(12) Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju ter ob upoštevanju naslednjih pogojev: Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:
– zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,
– fasadah in konstrukcijskih elementih stanovanjskih in kmetijsko-gozdarskih ter infrastrukturnih in družbenih objektov,
– fasadah drugih objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade,
– drevesih, zelenicah, parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke,
– javnih površinah (pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta,
– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,
– cestnih priključkih,
– površinah, ki služijo kot interventne poti.
Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(13) Urbana oprema: Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(14) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
(15) Gradnja NO in EO je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s PNR.
(16) Izjeme, ki lahko odstopajo od določil tega člena, so objekti in območja varovane kulturne dediščin, kjer so nezahtevni in enostavni objekti (tudi objekti in naprave za oglaševanje) dopustne le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je treba pred tem pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
75. člen
(pridobitev strokovnih rešitev za prostorske ureditve)
(1) Obveznost pridobitve strokovnih rešitev z javnim natečajem ali pridobitve najmanj dveh ali več variantnih rešitev za prostorske ureditve je določena v posebnih PIP za posamezne EUP.
(2) Za druge prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi o javnih natečajih.
3.3 PROMETNA, OKOLJSKA, ENERGETSKA IN KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
76. člen
(splošni PIP za gradnjo GJI)
(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi.
(9) Linijsko GJI se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
77. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
(2) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča.
(3) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
(4) V naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.
(5) Javnim cestam na območju občine so določeni minimalni PIP glede prečnih profilov. V grafičnem prikazu »5. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest« je prikazano omrežje javnih cest, za katere so določeni minimalni PIP za prečne profile.
(6) Na cestah, ki jim minimalni prečni profil v petem odstavku tega člena ni določen, se na:
– regionalnih cestah, vzpostavlja standard vsaj minimalnega prečnega profila za javno cesto na območju potekov skozi naselja v naslednjem profilu: vozišče 2 x 3,00 do 3,25 m, robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m oziroma 1,00 m, kolesarska steza 2 x 1,00 m in hodnik za pešce 2 x 1,50 m in
– lokalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 m izven naselij. V naseljih 2 x 3,0 m, glede na prometne obremenitve pa tudi kolesarska steza širine 2 x 1,50 m in hodnik za pešce širine 1,50 m.
(7) Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost) in na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.
(8) Glede na njihovo funkcijo se ceste delijo na: DC – daljinska cesta, PC – povezovalna cesta, ZC – zbirna cesta, DC – dostopna cesta in MC – malo prometna cesta.
(9) Navedene skupine cest se na območju večjih naselij (Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami, Bela Cerkev, Zbure in Dolenje Kronovo) razdelijo na naslednje kategorije: primarna cesta, povezovalna cesta in sekundarna cesta.
(10) Omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov in sprehajališč ter kolesarskih stez in poti) se mora povezovati v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.
(11) Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora.
(12) Vzpostavi se sistem glavnih kolesarskih povezav na državni ravni ter občinske kolesarske povezave (primarne, sekundarne in rekreacijske povezave), ki se navezujejo na omrežje državnih kolesarskih povezav.
(13) Lokalna kolesarska omrežja so predvidena na območjih večjih naselij.
(14) Omrežja peš poti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:
– z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev),
– z drevoredi oziroma drugo zasaditvijo glede na v tem odloku določene profile posamezne prometnice,
– v pomembnejših naseljih mestoma tudi z razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali (na območjih bolj strnjene pozidave) tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.),
– z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, konfini ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).
(15) Javni potniški promet je treba urejati na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvijati na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.
78. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
(4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves skladno z določili 72. člena (splošni PIP o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin) in 73. člena (splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin) tega odloka.
(5) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(6) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(10) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
(11) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe.
(12) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(13) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zagotovi se vsaj 20 % od števila zahtevanih PM, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(14) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce.
(15) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM:
Preglednica 3: Število zahtevanih PM po vrstah objektov
+-------------------------------------+-------------------------+
|Vrste objektov |Število PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|1. STAVBE | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Enostanovanjske stavbe |2PM/stanovanje |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Dvostanovanjske stavbe |1,5PM/stanovanje |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Tri- in večstanovanjske stavbe |1,5PM/stanovanje |
| |dodatno 10 % za |
| |obiskovalce |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi |0,8PM/stanovanje |
|stanovanji (oskrbovana stanovanja) |od tega 10 % za |
| |obiskovalce |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1PM/12 postelj |
|namene (dijaški, mladinski domovi | |
|ipd.) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1PM/4 postelje |
|namene (študentski domovi, | |
|internati) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1PM/7 postelj |
|namene (domovi za ostarele, varna | |
|hiša) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1PM/3 stanovanja |
|namene (za socialno ogrožene osebe; | |
|za izvajanje socialnih programov, ki | |
|vključujejo bivanje) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Hotelske in podobne stavbe za |1PM/3 sobe |
|kratkotrajno nastanitev (hotel, | |
|prenočišča, penzioni) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Gostilne, restavracije, točilnice, |1PM/6 sedežev in |
|bari |1PM/tekoči meter |
| |točilnega pulta oziroma |
| |ne manj kot 2PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Druge gostinske stavbe za |1PM/10 sob |
|kratkotrajno nastanitev (mladinska | |
|prenočišča) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe javne uprave |1PM/40 m2 |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic | |
|(pisarniški in upravni prostori ter |1PM/35 m2 |
|druge storitve) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Druge upravne in pisarniške stavbe | |
|(mešani poslovni programi) |1PM/40 m2 |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Trgovske stavbe | |
| |1PM/50 m2 |
|(trgovina lokalna pod 500 m2) |ne manj kot 2 PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Trgovske stavbe |1PM/80 m2 |
|(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |ne manj kot 2PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Trgovske stavbe | |
| |1PM/35 m2 |
|(nakupovalni center do 2500 m2) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Trgovske stavbe |1PM/30 m2 |
|(nakupovalni center nad 2500 m2) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Trgovske stavbe |1PM/40 m2 |
|(odprte in pokrite tržnice) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za druge storitvene |1PM/30 m2 |
|dejavnosti (obrtno servisne |ne manj kot 2PM |
|dejavnosti: frizer, urar, | |
|čistilnica, fizioterapija, | |
|avtopralnice, lekarne ipd.) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Trgovske stavbe (večnamenski |1PM/30 m2 |
|trgovsko zabaviščni, poslovni | |
|centri) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Bencinski servisi |1PM/30 m2 prodajnih |
| |površin, ne manj kot 3PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
| | |
|Industrijske stavbe (do 200 m2) |1PM/30 m2 površine |
| |oziroma ne manj kot 2PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |1PM/60 m2 površine |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Industrijske stavbe |6PM/popravljalno mesto |
|(delavnice za servis motornih vozil) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za kulturo in razvedrilo |1PM/5 sedežev |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Muzeji in knjižnice | |
| |1PM/80 m2 |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in |1PM/učilnico in dodatno |
|znanstvenoraziskovalno delo (osnovne |1PM/oddelek prve triade |
|šole) |za kratkotrajno |
| |parkiranje |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in |1,25PM/učilnico |
|znanstvenoraziskovalno delo (srednje | |
|šole) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in |1PM/7 učencev in dodatno |
|znanstvenoraziskovalno delo (posebne |1PM/oddelek za |
|šole za ovirane v razvoju) |kratkotrajno parkiranje |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in |1PM/30 m2 |
|znanstvenoraziskovalno delo (visoke | |
|šole) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in |1PM/10 otrok in dodatno |
|znanstvenoraziskovalno delo (otroški |1PM/oddelek za |
|vrtci) |kratkotrajno parkiranje |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |1PM/5 postelj |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zdravstveni |1PM/30 m2 |
|dom, ambulante, veterinarske |ne manj kot 2PM |
|ambulante) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za zdravstvo |1PM/150 m2 |
|(zavetišče za živali) |ne manj kot 2PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Športne dvorane s prostori za |1PM/50 m2 |
|gledalce | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Športne dvorane |1PM/25 m2 |
|(večnamenske dvorane, pretežno | |
|namenjene razvedrilu, wellness, | |
|fizioterapija, fitnes ipd.) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Druge nestanovanjske kmetijske |1PM/150 m2 |
|stavbe | |
|Stavbe za spravilo pridelka | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stavbe za opravljanje verskih |1PM/20 sedežev |
|obredov | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Športna igrišča (stadion ipd.) |1PM/20 sedežev |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Drugi gradbeni inženirski objekti za |1PM/600 m2 |
|šport, rekreacijo | |
|in prosti čas | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Pokopališča |1PM/30 grobov oziroma ne |
| |manj kot 10PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
79. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.
(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
(6) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
80. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije. Kanalizacija se gradi vodotesno.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(5) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(6) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.
(7) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(8) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.
(9) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti locirani izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(10) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.
81. člen
(splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za komunalne odpadke. Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v soglasju s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna. Odjemno mesto se lahko zaščiti z nadstrešnico na utrjeni površini.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjenih površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Ekološki otok se tlakuje in mora biti dobro prometno dostopen. Lahko se ogradi in nadkrije.
(3) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.
(4) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči.
(5) Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvidena na za to določeni deponiji v Rajnovščah v mestni občini Novo mesto. Kadar se sanira opuščeni površinski kop, je dopustna sanacija z odlaganjem inertnih gradbenih odpadkov. Po končanem odlaganju je treba zagotoviti sanacijo z rekultivacijo ali sprožitvijo naravne sukcesije v smeri zaraščanja zasutih površin – način sanacije se določi glede na rabo in značilnosti prostora v okolici. V primeru naravnih ali drugih nesreč je dopustno odlaganje ruševin na za to urejenih površinah.
(6) Viški zemeljskih izkopov in njihova priprava za ponovno uporabo po postopku z oznako R10, ki nastanejo pri gradnjah, se lahko odlagajo na kmetijskih površinah in gozdnih zemljiščih (na območjih krčitve za kmetijske namene), za kar mora investitor pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
82. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
83. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se na območju naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti na območju naselja zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru.
(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.
(3) Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, praviloma ne sme potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.
(4) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako:
– da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter
– da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.
(7) Razdelilne transformatorske postaje na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejavnosti in posebnih območij se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(8) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.
(9) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru. Objekti za proizvodnjo elektrike ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali objekte kulturne dediščine. Postavitev teh objektov je dopustna ob upoštevanju veljavnih predpisov ter ob pridobljenih kulturnovarstvenih pogojih in kulturnovarstvenem soglasju.
(10) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja, kar velja tudi za osvetljevanje ostalih površin.
(11) Vsi eventualno preurejeni deli daljnovoda preidejo po izgradnji z neodplačanim prenosom v lastništvo ELES-a. Vsa dokumentacija v zvezi s preurejenimi deli daljnovodov mora biti razvidna iz Dokazila o zanesljivosti objekta in predana ELES-u.
84. člen
(splošni PIP za gradnjo malih vodnih elektrarn)
(1) Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.
(2) Režim na malih vodnih elektrarnah mora biti usklajen z zahtevami pristojnih služb za upravljanje voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
85. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na izvenmestnih območjih je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih,
– objekte in naprave mobilne telefonije se praviloma umešča na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine. Izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije možno locirati znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine,
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti,
– objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti,
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči.
86. člen
(splošni PIP za prostorski razvoj v varovalnih pasovih obstoječe gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov obstoječe GJI, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran:
– avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 10 m, javne poti 5 m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta,
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m,
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m,
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m,
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m,
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m,
– od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV 2 m,
– prenosnega plinovoda 100 m in distribucijskega plinovoda 5 m, merjeno od osi plinovoda,
– vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje), znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(3) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca GJI.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(5) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.
(6) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišče, globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi,
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(7) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo upravljavci teh objektov.
(8) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je treba upoštevati zračne poti, pod katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih vodov in podobno.
(9) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
87. člen
(splošni PIP za prostorski razvoj v varovalnih koridorjih predvidene gospodarske javne infrastrukture)
(1) Za gradnjo v varovalnem koridorju predvidene GJI je treba pridobiti soglasje pristojne službe.
(2) Varovalni koridor posameznih objektov predvidene GJI znaša:
– vzdolž nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti 220 kV in 400 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 25 m,
– vzdolž nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 15 m,
– vzdolž podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m,
– za vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 3 m,
– za kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m,
– za državne ceste znaša 25 m, za lokalne ceste 20 m, za javne poti 12,5 m, za kolesarske poti 10 m od načrtovane osi.
88. člen
(splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov ali če tako določa posebni predpis.
(3) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(4) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe na območju naselja, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(5) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe izven območja naselja, če ima zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo, lastno oskrbo z električno energijo, lastno čiščenje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Če je komunalno zemljišče na območju, kjer je mogoča priključitev na omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na katero je mogoča priključitev, šteje za minimalno komunalno opremo.
(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.
(7) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, je s soglasjem upravljavca posamezne GJI gradnja objektov dopustna tudi v primeru, da tehnične možnosti ne omogočajo priključitve objekta na posamezno omrežje GJI. Minimalna komunalna oskrba se v tem primeru začasno ali stalno zagotovi s pomočjo alternativnih sistemov oskrbe:
– alternativni sistem oskrbe s pitno vodo, kot je zbiranje deževnice in sodobni načini filtriranja oziroma lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, kadar je glede na predpise o oskrbi s pitno vodo ta dovoljena,
– alternativni sistem oskrbe z elektriko, in sicer s pomočjo obnovljivih virov energije, z izjemo vetrne energije, katere izraba v tem primeru ni dopustna,
– alternativni sistemi odvajanja odpadne vode, kot sta mala čistilna naprava in nepretočna greznica.
(8) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja glede na namen za normalno obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za minimalno komunalno opremo.
(9) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključijo na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
3.4 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVE, VARSTVO ZDRAVJA LJUDI, OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
3.4.1 Ohranjanje kulturne dediščine
89. člen
(splošni PIP za varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine.
(2) Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Celovitost kulturne dediščine se ohranja tako, da se objekti ustrezno umeščajo ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje dobrega stanja kulturne dediščine so obvezni ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje značilnosti grajenih struktur, ohranjanje vedut in prenova vaških jeder.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajnih ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo, tako da čez objekte in območja kulturne dediščine ne potekajo gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na njih se ne urejajo deponije viškov materialov in podobno.
(5) Ne glede na druge določbe odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne vzdrževanje obstoječih objektov in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov. Gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave objektov, rekonstrukcije in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave ali nadzidave, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnost,i zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki velja za ta objekt ali območje.
(6) Ne glede na druge določbe odloka velja, da na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna, razen izjemoma, če je gradnja skladna z varstvenim režimom.
(7) Odstranitve objektov ali delov objektov, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(8) Za posege na območja kulturnih spomenikov, vplivnih območij kulturnih spomenikov, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, vpisano v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi PIP, ki veljajo za to območje urejanja.
(9) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine ali v EUP, kjer se nahaja registrirano arheološko najdišče, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(10) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(11) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(12) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območji dediščine.
(13) Za registrirano kulturno dediščino, vpisano v register nepremične kulturne dediščine velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu.
(14) Za stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(15) Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(16) Za vrtnoarhitekturno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief in podobno),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja in podobno),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb in podobno).
(17) Za memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(18) Za drugo dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(19) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(20) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dopustno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(21) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(22) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, na katerih se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(23) Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so razvidna v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu in v drugih uradnih evidencah.
(24) Če se v nadaljnjih postopkih izvajanja OPN izkaže, da je za posamezne načrtovane prostorske ureditve in druge posege v prostor potrebna presoja vplivov na okolje, je za območje posega na območjih izven registriranih arheoloških najdišč, kjer arheološki potencial še ni znan, treba izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala zemljišč. Rezultati predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala zemljišč morajo biti upoštevani v OPPN, če pa se gradnja izvaja na podlagi OPN, morajo biti upoštevani v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja.
3.4.2 Ohranjanje narave
90. člen
(splošni PIP za ohranjanje narave)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določeni s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se glede načrtovanja posameznih ureditev in posegov, časovne dinamike in načina njihovega izvajanja, organizacije gradbišč, uporabe materialov in mehanizacije, začasnih ureditev, zaščite območij ali posameznih delov v času gradnje in sanacije zaradi izvajanja del povzročenih poškodb in glede morebitnih zahtev za spremljanje stanja upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) Zagotavljajo se sanacije razvrednotenih območij in renaturacije ter sanacije poškodb, nastalih med izvajanjem posegov v prostor. V čim večji meri se ohranjajo ali vzpostavijo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, živice, obrežna vegetacija, sonaravne ureditve vodotokov, zasaditve avtohtonih vrst). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu.
(4) Posegi v prostor se na območjih, pomembnih za varstvo narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti, izvajajo izven gnezdilnih obdobij in obdobij, pomembnih za razmnoževalne cikle kvalifikacijskih vrst. Preprečujejo se vse vrste onesnaženj, obseg poškodb tal in vegetacije se čim bolj omeji.
(5) Pri obnovi stavb, v katerih so netopirji, se ohranjajo razmere, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Ob morebitni najdbi netopirjev pred začetkom obnove o tem obvesti pristojna služba za varstvo narave.
(6) V kmetijski kulturni krajini se spodbujata ekstenzivna raba travišč in ekološko kmetovanje, v čim večji meri se ohranjajo in urejajo visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi in drevesni otoki ter posamična drevesa, mejice in obvodna zarast.
(7) Ohranjajo se naravna morfologija strug in obvodnih prostorov ter naravna dinamika vodnega režima. Urejanje vodotokov se izvaja sonaravno. Ohranja se obvodna vegetacija, ob morebitnih posekih pa se nadomesti z avtohtonimi vrstami.
(8) Parkovne ureditve in druge ureditve zelenih površin se načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste.
(9) Zagotavlja se ohranitev ali nadomestna izvedba migracijskih poti, ki bodo omogočile prehajanje živali prek ovir in varnost pred povozi.
(10) Ob izvajanju posegov v prostor se izvedejo ukrepi za preprečitev razvoja invazivnih vrst.
(11) O morebitnih odkritjih potencialnih naravnih vrednot je treba obvestiti pristojno službo za varstvo narave.
3.4.3 Varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin
91. člen
(splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja in s krajinskimi kakovostmi.
92. člen
(splošni PIP za varstvo zraka)
(1) Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnosti. Lastnik vira onesnaženja mora poskrbeti za meritve onesnaženosti in izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave se upoštevata tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in zaposlitvena območja ob železniški povezavi se navežejo na to omrežje.
(3) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa večja zaposlitvena območja na površinah za industrijo (IP), površinah gospodarskih con (IG), na večjih območjih centralnih dejavnosti (CD), namenjenih javni rabi in na večjih stanovanjskih območjih (SS, SB) povezavo z javnim potniškim prometom.
(4) Pri novogradnjah se upoštevajo predpisi za učinkovito rabo energije.
93. člen
(splošni PIP za varstvo voda)
(1) Za gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(5) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju.
(6) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(7) Pri načrtovanju aktivnosti – posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki znašajo 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda (Krka) in 40 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda zunaj območij naselij ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(8) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.
(9) Pri obnovi oziroma novih posegih v vodotoke se upoštevajo pravila sonaravnega urejanja vodotokov (upoštevanje elementov, kot so prodna bilanca, bočna in globinska erozija, dotok plavin, meandriranje, poglabljanje vodnih strug).
(10) Pri urejanju večjih gospodarskih oziroma proizvodnih con se izvedejo ukrepi proti škodljivemu delovanju padavinskih voda, ki obsegajo zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, čim manjša površina asfaltnih in tlakovanih površin ipd.) ter ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(11) Odtoki meteornih vod z vodotesno utrjenih površin se opremijo z ustreznimi lovilci olj in se speljejo v ponikalnico ali ustrezne odvodne kanale.
(12) Z namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode, skladno z določili 80. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) tega odloka.
94. člen
(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe namenske rabe lahko načrtujejo:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest,
– enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, navedeni v prilogah 1a in 1b tega odloka ter ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči.
(2) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč oziroma vzpostavljanje novih kmetijskih zemljišč.
(3) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
– rekultivacije tal,
– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
(4) Pri poseganju v tla na območju vodotokov in na razgaljene površine je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih pojavov.
(5) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi se dela izvedejo tako, da se onemogoči izliv v okolico.
95. člen
(splošni PIP za varstvo gozdov)
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se čim bolj upoštevajo značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute.
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5) Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov.
(6) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(7) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.
(8) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(9) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov se pri vseh posegih v gozdove poleg zgoraj navedenih kriterijev upošteva tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
(10) Na območju gozdov je dopustna:
– izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
– izvedba gozdnih učnih poti,
– priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije,
– postavitev stalne gozdne žičnice,
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo,
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom.
(11) Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
– ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh,
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom,
– postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji.
(12) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(13) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje minimalne odmike:
– gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne javne gozdarske službe,
– drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,
– če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
(14) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(15) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, ne glede na namensko rabo v občinskem prostorskem načrtu.
(16) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
96. člen
(splošni PIP za varstvo pred hrupom)
(1) Skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se na območju OPN površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred hrupom:
– Območje I. stopnje varstva pred hrupom (mirna območja na prostem). Na prostoru občine ni območij I. stopnje varstva pred hrupom.
– Območje II. stopnje varstva pred hrupom (SSs, SBv, BT, SP, Ap),
– Območje III. stopnje varstva pred hrupom (SKs, SKk, SKg, CD, CDi, CDv, CDo, ZS, ZP, Zsk, ZD, ZK, ZDo, Av, Az, As, Ak in Ag),
– Območje IV. stopnje varstva pred hrupom (IP, IG, IK, PC, PO, E, O, K1, K2, G, GV, VC in LN).
(2) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo v območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
(3) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
(4) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bodo povzročali čezmejne obremenitve okolja s hrupom za območje varstva pred hrupom, v katero spada skladno s prvim odstavkom tega člena.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(6) V enotah urejanja prostora, v katerih je s tem odlokom določena podrobnejša namenska raba za poselitev (S, C, B, I, Z in A) upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred hrupom na območjih podrobnejše namenske rabe za poselitev (S, C, B, I, Z in A) je obveznost investitorjev. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je treba upoštevati veljavne predpise na področju ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju, določanja mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na področju zvočne zaščite stavb. Za enote urejanja prostora, ki se urejajo z OPPN in za gradnjo novih stanovanjskih ali drugih za hrup občutljivih objektov v oddaljenosti do 300 m od osi avtoceste obojestransko morajo investitorji ob pripravi prostorskega akta oziroma projektne dokumentacije zagotoviti oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.
(7) Za pomembnejše nove ceste se natančno modelirajo vrednosti kazalcev hrupa in skladno z rešitvami se predvidijo protihrupni ukrepi.
(8) Pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost aktivni ukrepi (zmanjšanje emisije hrupa na viru) pred pasivnimi ukrepi.
(9) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa in, če tako zahteva predpis za obratovalni monitoring hrupa, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(10) Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih barier je treba pridobiti celovite strokovne rešitve.
(11) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
97. člen
(splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so omrežja, naprave in objekti določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s tem predpisom se na območju občinskega prostorskega načrta površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SSs, SBv, SKs, SKk, Skg, SP, CD, CDi, CDv, CDo, BT, ZS, ZP, Zsk, ZD, ZK, ZDo, Av, Az, As, Ak, Ag in Ap),
– II. Stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (IP, IG, IK, PO, E, O, K1, K2, G, GV, VC in LN).
(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjene za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v varovalne pasove obstoječih in načrtovanih VN elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
(4) Umeščanje objektov z varovanimi prostori ni dopustno v varovalnem pasu:
– 15 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 110 kV,
– 40 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 220 kV in 400 kV.
(5) Za obstoječa območja, ki se nahajajo znotraj koridorjev daljnovodov in na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru je treba na teh območjih spremeniti osnovno namensko rabo prostora oziroma razvrstiti ta območja v območja, na katerih velja II. stopnja varstva pred sevanjem, če je to skladno s predpisi. To velja tudi za območja razpršene poselitve, kjer bo prišlo do spremembe namenske rabe v koridorju daljnovoda zaradi ažuriranja dejanskega stanja (vinogradniška območja).
(6) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(7) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.
98. člen
(splošni PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je treba načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
(4) Pri razsvetljavi cest in javnih površin je treba upoštevati naslednje ciljne vrednosti, ki izhajajo iz predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja: letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
(5) Za osvetlitev naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, namestitve novih obcestnih svetilk zunaj strnjenih naselij naj se omeji na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, reklamna in oglasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure).
99. člen
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja:
– za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah,
– kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja,
– za gradnjo stavb v tradicionalni strnjeni pozidavi oziroma v vrstni pozidavi.
3.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
100. člen
(splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) V primeru poseganja na območja z večjim naklonom se ob nevarnosti erozije izvedejo ustrezni protierozijski ukrepi.
(3) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici in projektnim pospeškom tal 0,175 g. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
(4) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje (garaže), obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.
(5) Gradnja na poplavnih in glede na dosegljive podatke ogroženih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za varstvo in upravljanje voda in na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(6) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč možna njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(7) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(8) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center se upoštevajo določila 54. člena (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja) tega odloka.
101. člen
(splošni PIP za varstvo pred požarom)
(1) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.
(2) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
(3) Za preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se pri projektiranju zagotovijo potrebni odmiki in protipožarne ločitve od parcelnih mej in med objekti. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(4) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
102. člen
(spremljanje stanja okolja)
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
103. člen
(splošni PIP za ureditve za obrambne potrebe)
Na območju Občine Šmarješke Toplice ni predvidenih ureditev za potrebe obrambe.
3.5 PODROBNEJŠI PIP ZA POSAMEZNE PNR
104. člen
(podrobnejši PIP za območja stanovanj)
(1) Območja stanovanj – S, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs):
+---------------------------------------------------------------+
|1. SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjska prostostoječa |
|hiša, dvojček |
+---------------------------------+-------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,40 |FI: 0,30–0,75 |
|zazidanosti na gradbeni parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: Površine so namenjene bivanju brez |
|dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, za občasno ali |
|stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih |
|skupin ter varstvu otrok. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti,|
|trgovina ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in |
|popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, |
|vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter |
|druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 80 m2), ki|
|ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, |
|če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi |
|površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe |
|objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve; |
|– dejavnosti so dopustne v pritličju stavb. Izjemoma so |
|dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za |
|dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, |
|trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo |
|starejših oseb, varstveni center in podobno. |
|V stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih |
|nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in apartmajev) pod |
|pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2, izjema je dvojček, ki je|
|lahko tudi kvadraten. Dopustno je dodajanje in odvzemanje |
|volumnov na osnovni podolgovat tloris (L in T oblike). Ti |
|volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 |
|+ M. Na nagnjenem terenu je klet vsaj delno vkopana, dopustna |
|etažnost do največ K + P + M. Dopustna je višja etažnost, če je|
|večja višina že značilna za EUP; |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno |
|streho je skrit za kapjo strehe. Visok je do 0,8 m oziroma do |
|največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno |
|horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s |
|tretjim odstavkom 71. člena tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|Streha: |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe. Ravne strehe in |
|štirikapnice so dopustne, če so značilne v EUP ali če so |
|skladne z določili 71. člena tega odloka. Naklon dvokapnih |
|streh je od 30° do 45°, naklon streh nad objekti sodobne |
|tipologije in nad NO in EO je lahko nižji; |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, |
|nadstreškov ter drugih dozidav; |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom|
|kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko |
|odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade.|
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov so enostavni; |
|– dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne |
|členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v |
|kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za večstanovanjsko pozidavo za posebne namene (SBv):
+---------------------------------------------------------------+
|2. SBv – večstanovanjska pozidava za posebne namene |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: večstanovanjske prostostoječe stavbe in |
|spremljajoči objekti |
+---------------------------------+-------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,45 |FI: do 1,50 |
|zazidanosti na gradbeni parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: Površine so namenjene za občasno ali |
|stalno bivanje ostarelih, otrok in drugih socialnih skupin ter |
|spremljajočim dejavnostim. V EUP, kjer je predviden dom |
|starejših občanov, se dopusti gradnja varovanih stanovanj |
|uporabne površine manjše od uporabne površine doma za starejše |
|občane. Dopustne so tudi spremljajoče dejavnosti in sicer |
|zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne dejavnosti, trgovina in storitvene |
|dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, če so |
|izpolnjeni naslednji pogoji: |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za normalno funkcioniranje dejavnosti vključno z |
|zadostnimi parkirnimi površinami; |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|– da dejavnosti ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov na|
|bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih |
|emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. Dopustno je dodajanje in|
|odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L in T |
|oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna |
|osnovnega objekta; |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet ter etažnost stavb do največ (K) + P + 1 + |
|M. Na nagnjenem terenu je klet vsaj delno vkopana, dopustna |
|etažnost do največ K + P + M; |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno |
|streho je skrit za kapjo strehe. Visok je do 0,8 m oziroma do |
|največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno |
|horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s |
|tretjim odstavkom 71. člena tega odloka. |
|Streha: |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe. Ravne strehe in |
|štirikapnice so dopustne, če so značilne v EUP ali če so |
|skladne z določili 71. člena tega odloka. Naklon dvokapnih |
|streh je od 30° do 45°; naklon streh nad objekti sodobne |
|tipologije in nad NO in EO je lahko nižji; |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, |
|nadstreškov ter drugih dozidav; |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom|
|kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko |
|odprtine in strehe. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov so enostavni. Dopustna je uporaba |
|sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, |
|uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi |
|ali enokapnimi strehami; |
|– zagotovi se usklajeno oblikovanje kompleksa, vendar naj imajo|
|objekti specifičnih namembnosti in simbolnih pomenov (npr. |
|kapela) lasten arhitekturni izraz. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– zagotovi se parkovne in športne površine, ki zavzemajo |
|najmanj 20 % območja SB. |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SKs):
+---------------------------------------------------------------+
|3. SKs – površine podeželskega naselja |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: Eno in dvostanovanjske prostostoječe |
|stavbe (dvojček), kmetijski objekti: hlevi, kašče, skednji, |
|kozolci, zidanice ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru |
|podeželskega naselja in objekti namenjeni dopolnilni dejavnosti|
|na kmetiji. |
+-------------------------+-------------+-----------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor|FZ: do 0,40 |Na območju kmetij, |
|zazidanosti na gradbeni |FI: 0,40–0,75|kjer je strnjena |
|parceli: | |gradnja tradicionalna, |
| | |je dopusten FZ do |
| | |0,50. |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju in |
|kmetijam. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, |
|predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter |
|storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti |
|– površina prostorov za dejavnost do 120 m2 (za primarno |
|kmetijsko dejavnost, dejavnost predelave kmetijskih pridelkov |
|in za dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta površina lahko |
|večja), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega |
|osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z |
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta – |
|stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski |
|objekti, gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 9,50|
|m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. |
|Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni |
|podolgovat tloris (L, in U oblike). Ti volumni ne smejo |
|presegati tretjine volumna osnovnega objekta; |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do največ (K) + P + 1 |
|+ M. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, |
|dopustna etažnost je K + P ali K + M ali K + P + M; |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno |
|streho je skrit za kapjo strehe. Visok je do 0,8 m oziroma do |
|največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno |
|horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s |
|tretjim odstavkom 71. člena tega odloka. |
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so |
|dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično znižanje|
|stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost; |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°. Izven |
|območij strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi|
|enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom; |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, |
|zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni |
|oziroma prevladujoči; |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot |
|osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in |
|uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti. |
|Dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih |
|pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi |
|strehami; |
|– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; |
|detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih |
|tradicionalnih objektov tradicionalni. |
|b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 12 m|
|širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4. |
|Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni |
|podolgovat tloris. Ti volumni ne smejo presegati tretjine |
|volumna osnovnega objekta; |
|– višinski gabarit: do največ (K) + P + p ali P + 1 + p; |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit za |
|kapjo strehe; |
|– izjemoma se dopustijo gospodarski objekti (hlev, senik ipd.) |
|večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi |
|tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam |
|predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljeni |
|na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni|
|vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z |
|vegetacijo. |
|Streha: |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe z naklonom 35° do |
|45°, nižji naklon so dopustni za objekte velikih dimenzij, v |
|primeru prizidkov ali če je to usklajeno s stanovanjskim ter |
|drugimi objekti. V teh primerih je dopustna tudi ravna streha |
|oziroma kombinacija z ravno streho za prizidke oziroma |
|funkcionalne enote stavb; |
|– dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoč. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi |
|gospodarskimi objekti. Zatrepi so leseni oziroma v temnejši |
|fasadni barvi. |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk):
+---------------------------------------------------------------+
|4. SKk – površine kmetij |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: Eno- ali dvostanovanjska prostostoječa |
|stavba v okviru osamele kmetije, kmetijske stavbe: hlevi, |
|kašče, skednji, kozolci in objekti namenjeni dopolnilnim |
|dejavnostim na kmetiji. |
+-----------------------------------+------------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,30 |FI: 0,30–060 |
|zazidanosti na gradbeni parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene območju kmetij in |
|bivanju. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, |
|predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter |
|storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti |
| |
|– površina prostorov za dejavnost do 60 m2 (za primarno |
|kmetijsko dejavnost, dejavnost predelave kmetijskih pridelkov, |
|turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti so površine lahko |
|večje), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega |
|osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
+---------------------------------------------------------------+
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi |
|površinami za potrebe stavbe – stanovalcev, zaposlenih in |
|obiskovalcev; |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski |
|objekti, gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 9,50|
|m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. |
|Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni |
|podolgovat tloris (L in U oblike). Ti volumni ne smejo |
|presegati tretjine volumna osnovnega objekta; |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do največ (K) + P + 1 |
|+ M. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, |
|dopustna etažnost je K + P ali K + M ali K + P + M; |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno |
|streho je skrit za kapjo strehe. Visok je do 0,8 m oziroma do |
|največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno |
|horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s |
|tretjim odstavkom 71. člena tega odloka. |
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so |
|dopustne, če so značilne v EUP, če je smiselno optično znižanje|
|stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost; |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°. Izven |
|območij strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi|
|enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom; |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, |
|zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni |
|oziroma prevladujoči; |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot |
|osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in |
|uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti. |
|Dopustni so je tudi uvajanje sodobnejših materialov in |
|oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali |
|enokapnimi strehami; |
|– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; |
|detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih |
|tradicionalnih objektov tradicionalni. |
|b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 14 m|
|širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4; |
|– višinski gabarit: (K) + P + p ali P + 1 + p; |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit za |
|kapjo strehe; |
|– izjemoma se dopustijo gospodarski objekti (hlev, senik ipd.) |
|večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi |
|tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam |
|predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena |
|na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni|
|vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z |
|vegetacijo. |
|Streha: |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe z naklonom 35° do |
|45°, nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij v |
|primeru prizidkov ali če je to usklajeno s stanovanjskim ter |
|drugimi objekti v okviru kmetije. V teh primerih je dopustna |
|tudi ravna streha oziroma kombinacija z ravno streho za |
|dozidave oziroma funkcionalne enote stavb; |
|– dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoči. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi |
|gospodarskimi objekti; |
|– zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– Če je območje z oznako SKk v PIP za EUP določeno za |
|preselitev kmetije iz naselja, mora gradbeno dovoljenje za |
|gradnjo kmetije za namen njene preselitve obravnavati objekte |
|celotne kmetije in ne samo stanovanjske stavbe. Gradbeno |
|dovoljenje za gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo |
|kmetijske objekte, ne sme pa obravnavati samo stanovanjske |
|stavbe. Uporabno dovoljenje za objekte na novi kmetiji se lahko|
|izda šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja za rušitev ali za|
|spremembo namembnosti objektov obstoječe kmetije za nekmetijski|
|namen, dopusten s tem odlokom. |
|– Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko |
|stavbo, namenjeno menjavi generacije. |
|– Na robovih gradbene parcele se zasadi avtohtono drevje in |
|sadno drevje na visokih podlagah. |
+---------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za površine kmetijskih objektov (SKg):
+---------------------------------------------------------------+
|5. SKg – površine kmetijskih objektov |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: kmetijski objekti (kozolci, seniki, |
|čebelnjaki ipd.) |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo – spravilo orodja, kmetijskih|
|pridelkov ter čebelarstvo. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe – kmetijske stavbe, |
|od tega seniki, skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in |
|podobne stavbe za spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje |
|kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in |
|podobno). |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka in podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk) za kmetijske|
|stavbe. Oblikovanje novih objektov mora biti usklajeno s |
|kakovostnimi oziroma avtohtonimi obstoječimi objekti (kozolci, |
|čebelnjaki, seniki ipd.) po tlorisnih in višinskih gabaritih, |
|oblikovanju streh in fasad ter uporabi materialov. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za |
|avtohtone obstoječe objekte. |
+---------------------------------------------------------------+
(7) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš (SP):
+---------------------------------------------------------------+
|6. SP – površine počitniških hiš |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: SP: |
|Enostanovanjske prostostoječe stavbe, tudi spremljajoči objekti|
|v okviru počitniškega naselja. |
+------------------------------------+----------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do |FI: do 0,40 |
|zazidanosti na gradbeni parceli: |0,25 | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: počitniško bivanje. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|a) Počitniške stavbe: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 50 |
|m2 uporabne površine na etažo), razmerje med osnovnima |
|stranicama je najmanj 1:1,4; |
|– višinski gabarit: na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj |
|delno vkopana, višina objekta je lahko največ (K)+P. Na ravnem |
|terenu mora biti klet popolnoma vkopana, višina objekta je |
|lahko največ (K) + P + M. |
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do |
|45°. Dopustne so tudi enokapne in ravne strehe, če so značilne |
|v EUP ali če so skladne z določili 71. člena tega odloka; |
|– kolenčni zid je skrit za kapjo strehe. Visok je do 0,8 m |
|oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada |
|poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v |
|skladu s tretjim odstavkom 71. člena tega odloka; |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim |
|naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi naj imajo |
|enako obliko odprtine. Na eni strešini je lahko največ ena |
|frčada. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov se uskladi s kakovostnimi oziroma |
|značilnimi objekti v naseljih, poleg katerih nastaja počitniška|
|gradnja. |
+---------------------------------------------------------------+
105. člen
(podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti)
(1) Območja centralnih dejavnosti – C, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
(2) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti (CD):
+---------------------------------------------------------------+
|7. CD – območja centralnih dejavnosti |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
+--------------------------------+-------------+----------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,50 |FI: 2,00 |
|zazidanosti na gradbeni parceli:| | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, |
|gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne |
|uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in |
|socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in |
|športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti. Prevladujejo |
|centralne dejavnosti, dopustno je bivanje. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski |
|objekti, gradbeno inženirski objekti |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|Lokacija in gabariti: |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v |
|vaških naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti |
|prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če|
|mejijo na stanovanjska območja; |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob |
|javnem mestnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega |
|oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za |
|stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki. |
|Streha: |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe. Dvokapne in večkapne |
|strehe so dopustne na stavbah manjših tlorisnih in višinskih |
|gabaritov; |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih|
|streh z ravnimi strehami. Dopustni so strešna okna, strešne |
|terase, frčade ipd.; |
|– strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z |
|obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska |
|območja. |
|Fasade: |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so|
|enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma |
|območju; |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo|
|za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja;|
|glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob |
|pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora |
|biti mestotvorno oblikovana. |
+---------------------------------------------------------------+
|– 7 Druga merila in pogoji: |
|– zagotovi se parkovne, športne ali druge zelene površine, ki |
|zavzemajo najmanj 20 % območja CD; |
|– dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni |
|oskrbi z gorivom, če to ni v neskladju z drugimi PIP tega |
|odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi):
+---------------------------------------------------------------+
|8. CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
+-------------------------------+------------+------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,50 |FI: 1,00 |
|zazidanosti na gradbeni | | |
|parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: izobraževanje, zdravstvo in socialno |
|varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne |
|dejavnosti, poleg tega pa tudi spremljajoče dejavnosti, kot so |
|trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, |
|dejavnosti za potrebe osnovne dejavnosti vzgoje in |
|izobraževanja. Bencinski servis ni dopusten. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|Lokacija in gabariti: |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v |
|vaških naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti |
|prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če|
|mejijo na stanovanjska območja; |
|– v mestnem prostoru se dopusti združevanje objektov v nize, |
|kareje; |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob |
|javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma |
|prevladujočega tipa obstoječih objektov. To ne velja za stavbe,|
|ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so |
|prostorske dominante. |
|Streha: |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe. Dvokapne in večkapne |
|strehe so dopustne na stavbah manjših tlorisnih in višinskih |
|gabaritov; |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih|
|streh z ravnimi strehami. Dopustni so strešna okna, strešne |
|terase, frčade ipd.; |
|– strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z |
|obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska |
|območja. |
|Fasade: |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so|
|enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma |
|območju; |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo|
|za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja;|
|– glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob |
|pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora |
|biti mestotvorno oblikovana. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, urejene za |
|javno rabo, ki zavzemajo najmanj 20 % površine PNR; |
|– območja kompleksov se oblikujejo prepoznavno, kot posebni |
|poudarki v prostoru in točke identifikacije; |
|– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je |
|obvezna pridobitev strokovne rešitve skladno s predpisi o |
|javnih natečajih oziroma pridobitev variantnih strokovnih |
|prostorskih preveritev. |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami (CDv):
+---------------------------------------------------------------+
|9. CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
+--------------------------------+--------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,30 |FI: 0,70 |
|zazidanosti na gradbeni parceli:| | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti verskih organizacij ter |
|spremljajoče gostinske dejavnosti in izobraževanje. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski in stanovanjski objekti, |
|gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|– ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve. |
|Lokacija in gabariti: |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska |
|območja. To ne velja za cerkve, ki se gradijo kot prostorski |
|poudarki. |
|Streha in fasade: |
|– uredijo se skladno s tipologijo objekta in ob upoštevanju |
|pogojev varstva kulturne dediščine. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– območja se oblikujejo prepoznavno, kot posebni poudarki v |
|prostoru in točke identifikacije. |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjše obrti (CDo):
+---------------------------------------------------------------+
|10. CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, |
|gostinskih dejavnosti in manjša obrt |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,75 |FI: do 1,50 |
|zazidanosti na gradbeni | | |
|parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti in gradbeništvo |
|manjšega obsega, storitve, skladiščenje, poslovne dejavnosti. V|
|manjši meri (na manj kot 40 % površine stavbe) se dopusti |
|bivanje. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|– poslovno-upravne ipd. dejavnosti se praviloma organizirajo ob|
|javnem prostoru. Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti |
|gradbene parcele in so praviloma nižje od stavb ob javnem |
|prostoru; |
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar |
|je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma |
|prevladujočih obstoječih objektov v območju. Nove stavbe ne |
|smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb |
|ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji |
|(dimniki, silosi ipd.). |
|Streha: |
|– strehe se poenotijo. Za objekte večjih dimenzij so dopustne |
|ravne strehe ali enokapne strehe naklona do 20°. Dopustna je |
|temna kritina. |
|Fasade: |
|– horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje |
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in |
|poenoteni; |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.). V|
|vaškem naselju se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za |
|sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– stavbe ali deli stavb, namenjeni javni rabi (trgovina, |
|storitve), se uredijo na delu gradbene parcele, ki meji na |
|javni prostor; |
|– pri gradnji objektov se je treba prilagoditi neposredni |
|bližini bivalnega območja, tako da so objekti čim manj moteči |
|in funkcionalno ter oblikovno prilagojeni posebnim in |
|podrobnejšim PIP območja, v katerem se nahajajo. Dopustna so |
|manjša odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, če bodo ta |
|zagotovila boljše bivalne razmere in stanje okolja ter |
|kakovostnejše urbanistično in arhitekturno oblikovanje na |
|območju in na stičnih območjih. Zagotovijo se vzdržna |
|(trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter|
|izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov |
|energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za |
|kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. |
+---------------------------------------------------------------+
106. člen
(podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja proizvodnih dejavnosti – I, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za površine za industrijo (IP):
+---------------------------------------------------------------+
|11. IP – površine za industrijo |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,60 |FI: do 1,00 |
|zazidanosti na gradbeni | | |
|parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti, promet in |
|skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne|
|so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, |
|gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|Lokacija in gabariti: |
|– poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti |
|se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in |
|druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje |
|od stavb ob javnem prostoru; |
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar |
|je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma |
|prevladujočih obstoječih stavb v območju. Nove stavbe ne smejo |
|izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb ali |
|objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji |
|(tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot|
|kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. |
|Streha: |
|– strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so stavbe, v katerih |
|so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti gospodarske družbe |
|ter objekti s posebnimi tehnološkimi zahtevami; |
|– za stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne |
|strehe naklona do 20° ali ločne strehe; |
|– dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru |
|prilagajanja obstoječim objektom. |
|Fasade: |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in |
|vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in |
|drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni; |
|– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se |
|oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim |
|oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni |
|ambienti. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo |
|najmanj 10 % območja; |
|– spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih |
|odpadkov; |
|– parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki |
|razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene |
|obstoječemu reliefu in omrežju cest; |
|– dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z |
|gorivom za dopustne dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG):
+---------------------------------------------------------------+
|12. IG – gospodarske cone |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
+-------------------------------+------------+------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,60 |FI: 1,00 |
|zazidanosti na gradbeni | | |
|parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti, promet in |
|skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne|
|so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, |
|gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|Lokacija in gabariti: |
|– poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti |
|se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in |
|druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje |
|od stavb ob javnem prostoru; |
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar |
|je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma |
|prevladujočih obstoječih stavb v območju. Nove stavbe ne smejo |
|izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb ali |
|objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji |
|(tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot|
|kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. |
|Streha: |
|– strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so objekti, v katerih|
|so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti gospodarske družbe |
|in objekti s posebnimi tehnološkimi zahtevami; |
|– za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne|
|strehe naklona do 20° ali ločne strehe; |
|– dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru |
|prilagajanja obstoječim objektom. |
|Fasade: |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in |
|vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in |
|drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni; |
|– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se |
|oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim |
|oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni |
|ambienti. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo |
|najmanj 10 % območja; |
|– spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih |
|odpadkov; |
|– omrežje javnih komunikacij (cest s pločniki, kolesarskimi |
|stezami, lahko z drevoredi) naj bo enostavno, opremljeno z |
|javnimi odprtimi prostori in dobro označeno; |
|– parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki |
|razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene |
|obstoječemu reliefu in omrežju cest; |
|– dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z |
|gorivom za dopustne dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za površine za kmetijsko proizvodnjo (IK):
+---------------------------------------------------------------+
|13. IK – površine za kmetijsko proizvodnjo |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,60 |FI: do 1,00 |
|zazidanosti na gradbeni | | |
|parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo ter s kmetijstvom povezane |
|predelovalne dejavnosti, obdelava in predelava lesa ter |
|spremljajoče dejavnosti trgovine in storitev, prometa in |
|skladiščenja, kadar te dejavnosti dopolnjujejo izvajanje |
|osnovne kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, od tega kmetijske |
|stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali (objekti|
|v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi, ribogojnice ipd.), žage |
|(sušilnice, decimirnice, pokrita in odprta skladišča, |
|kotlovnice za kogeneracijo na lesno biomaso, silosi za |
|žagovino, proizvodni objekti ipd.) in gradbeno inženirski |
|objekti. Bencinski servis ni dopusten. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|a) Kmetijske stavbe: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4; |
|– višinski gabarit: (K) + P + p ali P + 1 + p; |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit za |
|kapjo strehe; |
|– izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in|
|višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških zahtev |
|dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v |
|projektni dokumentaciji posebej utemeljeni na podlagi |
|strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno |
|izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo. |
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°. |
|Za objekte velikih dimenzij so dopustne dvokapne ali enokapne |
|strehe nižjega naklona do 20° ali ravne strehe; |
|– dopustna je kritina v temni barvi. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov se uskladi s tradicionalnimi |
|gospodarskimi objekti; |
|– zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi. |
|b) Druge stavbe: |
|– druge stavbe morajo biti po vertikalnih in horizontalnih |
|gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s kmetijskimi |
|objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba|
|naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in |
|namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za |
|zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje |
|biološko razgradljivih odpadkov. |
+---------------------------------------------------------------+
107. člen
(podrobnejši PIP za območja posebnih dejavnosti)
(1) Posebna območja – B, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, športni centri in podobno.
(2) Podrobnejši PIP za površine za turizem – območja za turizem, sejmišča in prireditveni prostori (BT):
+---------------------------------------------------------------+
|14. BT – površine za turizem |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor |FZ: do 0,35 |FI: 1,50 |
|zazidanosti na gradbeni | | |
|parceli: | | |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: gostinstvo in turizem ter spremljajoče |
|dejavnosti, kot npr. trgovina in storitvene dejavnosti, |
|kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti in |
|podobno ter bivanje, tudi planinski, lovski, gozdarski dom ipd.|
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|Gabariti: |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska |
|območja; |
|– pri gabaritih posameznih dislociranih objektov (lovski, |
|gozdarski, planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven večjih |
|turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za |
|območje SKs; |
|– objekti, namenjeni turizmu, se lahko združujejo v večje ali |
|manjše turistične komplekse z jasno strukturo in razmerji med |
|večjimi osrednjimi stavbami (hotel, upravni objekt ipd.) ter |
|manjšimi enotami (bungalovi, apartmaji ipd.); |
|– tudi objekti v vaškem prostoru so lahko sodobno arhitekturno |
|oblikovani, če predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek|
|v prostoru. |
|Streha: |
|– dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi |
|objekti v širšem prostoru. Dopustijo se odstopanja in novosti, |
|če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; |
|– za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, lahko |
|tudi dvokapne ali enokapne strehe nizkega naklona; |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne dvignjene frčade z |
|enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi |
|naj imajo enako obliko odprtine in strehe, v primeru |
|tradicionalno oblikovanih objektov se locirajo nad vhod v |
|objekt. |
|Fasade: |
|– horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter oblikovanje |
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in |
|poenoteno na celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu; |
|– pri oblikovanju posameznih dislociranih objektov (lovski, |
|gozdarski, planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven večjih |
|turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za |
|območje SKs. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene površine, |
|ki zavzemajo najmanj 20 % območja BT. |
+---------------------------------------------------------------+
108. člen
(podrobnejši PIP za zelene površine)
(1) Območja zelenih površin – Z, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Podrobnejši PIP za površine za rekreacijo in šport (ZS):
+---------------------------------------------------------------+
|15. ZS – površine za rekreacijo in šport |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: FZ |
|gradbenih parcel objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in |
|športne površine, je do 0,20. |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: rekreacijske in športne dejavnosti ter |
|kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne, |
|izobraževalne in gostinske dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: |
|– objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, vključno |
|z nadstreški za balinišča, shrambami za športne rekvizite, |
|klubskimi in društvenimi prostori, garderobami in sanitarijami;|
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka; |
|– zabaviščni parki, čolnarna, dostopi do vode; |
|– začasni objekti, kot so paviljoni, stojnice; |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov|
|in naprav za opazovanje narave; |
|– če služijo dejavnostim na področju oddiha, rekreacije in |
|športa, so dopustne tudi gostilne, točilnice, manjše |
|okrepčevalnice in podobno, ki služijo obiskovalcem in |
|zaposlenim v območju, površina prostorov za dejavnost pa je do |
|60 m2; |
|– nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti. |
|Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje|
|spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska |
|dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne |
|dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na |
|naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno |
|primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in |
|sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno z 68. členom (splošni|
|PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje |
|morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter |
|smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri |
|urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo |
|neutrjene, raščene površine. |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi (ZSk):
+---------------------------------------------------------------+
|16. ZSk – površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Namenska raba: površine so namenjene doživljajskemu turizmu z|
|možnostjo kopanja v naravi. |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Dopustni objekti: urbana oprema: informativne table, zaščitna|
|ograja, koši za smeti, klopi in mize kot počivališče in mobilni|
|WC, ki se po poletni sezoni odstrani. |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne gradnje in druga dela: urejanje območja naj poteka v|
|skladu z varstvenimi režimi za naravne vrednote. Dovoljena je |
|košnja območja, sanitarna sečnja in vzdrževanje obstoječih |
|dostopnih poti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Drugi pogoji: Morfologijo obvodnega prostora in vegetacijo se|
|ohranja in se je ne spreminja. Vsi posegi v območje naravnih |
|vrednot in vodotokov morajo biti usklajeni s pristojnima |
|službama za varstvo narave in upravljanje z vodami. |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za parke (ZP) kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa:
+---------------------------------------------------------------+
|17. ZP – parki |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim |
|prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, |
|razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti). |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka; |
|– parki, paviljoni, stojnice; |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov|
|in naprav za opazovanje narave; |
|– če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa, |
|so dopustni tudi gostilne, točilnice in sanitarni prostori, ki |
|služijo – obiskovalcem in zaposlenim v območju, s tem da je |
|površina prostorov za dejavnost do 40 m2; |
|– gradnja gradbeno inženirskih objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno z 68. členom (splošni|
|PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje |
|morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter |
|smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Na |
|območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje |
|spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska |
|dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne |
|dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na |
|naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno |
|primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in |
|sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki |
|zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to |
|predvidenih površinah. |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za površine za druge zelene površine (ZD), ki vključujejo zelene pasove z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi in zelene bariere):
+---------------------------------------------------------------+
|18. ZD – druge urejene zelene površie |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin.|
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so |
|navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, poleg |
|tega pa še ureditve zelenih površin, namestitev klopi, ureditev|
|počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje |
|narave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje |
|morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter |
|smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. |
+---------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za površine za zelene obvodne površine (ZDo):
+---------------------------------------------------------------+
|19. ZDo – zelene obvodne površine |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in |
|preživljanju prostega časa ter dejavnosti, vezane na rabo in |
|varstvo površinskih voda, urejanje in vzdrževanje zelenih |
|površin. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka; |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč; |
|– objekti za vodne športe, kopališča, ureditve dostopov do vode|
|in privezov in pristanov za čolne ter drč za spuščanje čolnov |
|na obstoječih jezovih; |
|– objekti grajenega javnega dobra po predpisih o vodah; |
|– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe |
|in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem; |
|– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju |
|ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije; |
|– vodna zajetja, ureditve manjših zajemališč požarne vode in |
|manjših zajetij za ureditev ribnikov, postavitve naprav za |
|potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti ter objektov za |
|opazovanje narave; |
|– dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka, poleg tega pa še:|
|– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje |
|hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
|ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za |
|oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na |
|ohranjanje narave; |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje |
|malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti |
|ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov|
|in obvodnega prostora; |
|– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na |
|mestih obstoječih ali nekdanjih jezov, mlinov in žag. |
|Spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih |
|značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo |
|večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti, niso |
|dopustne. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda in |
|zmanjševanje retenzijskega območja; |
|– utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje |
|dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov, |
|niso dopustni; |
|– pri urejanju priobalnega zemljišča se v največji možni meri |
|zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih |
|hidrofilnih vrst in ohranja obstoječa vegetacija. Zavarovanja |
|brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi |
|materiali; |
|– zagotavlja se redno vzdrževanje obrežij vodotokov, vključno s|
|sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti; |
|– ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem |
|kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z |
|zunanjimi ureditvami stičnih območij. |
+---------------------------------------------------------------+
(7) Podrobnejši PIP za površine za pokopališča (ZK):
+---------------------------------------------------------------+
|20. ZK – pokopališča |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: |
|– pokopališča, spremljajoče stavbe za opravljanje verskih |
|obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč, stojnice. |
|Če služijo potrebam pokopališča, so dopustni tudi manjše |
|trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v območju), stavbe|
|za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki |
|služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju, tako da je |
|površina prostorov za posamezno dejavnost do 60 m2. Dopustna je|
|gradnja gradbeno inženirskih objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|Lokacija in gabariti: |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki |
|veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na |
|stanovanjska območja; |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva umestitev ob javnem|
|prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma |
|prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki|
|se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so |
|prostorske dominante. |
|Streha: |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne|
|strehe na stavbah manjših tlorisnih in višinskih gabaritov; |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih|
|streh z ravnimi strehami. |
|Fasade: |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so|
|enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma |
|območju; |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo|
|za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska|
|območja. |
+---------------------------------------------------------------+
109. člen
(podrobnejši PIP za površine GJI)
(1) Podrobnejši PIP za površine cest in drugih prometnih površin (PC, PO):
+---------------------------------------------------------------+
|21. PC – površine cest |
|PO – druge prometne površine |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega kopenski|
|promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem |
|prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi |
|motornimi gorivi. Na avtobusnih postajah so dopustne |
|spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stavbe za promet, bencinski servisi, |
|nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter |
|enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v prilogah 1a |
|in 1b tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in |
|površin se upoštevajo določila 71. člena (splošni PIP o |
|velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa |
|še: |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|značilnosti širšega območja; |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za območja energetske infrastrukture (E):
+---------------------------------------------------------------+
|22. E – območja energetske infrastrukture |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: oskrba z električno energijo, plinom in |
|toploto. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: |
|– elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, cevovodi in |
|ostali gradbeno inženirski objekti ter nestanovanjske stavbe; |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v prilogah 1a|
|in 1b tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in |
|površin se upoštevajo določila 71. člena (splošni PIP o |
|velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa |
|še: |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|značilnosti širšega območja; |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za površine za območja okoljske infrastrukture (O):
+---------------------------------------------------------------+
|23. O – območja okoljske infrastrukture |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odpadno vodo |
|in odpadki, saniranje okolja. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: cevovodi, komunikacijski vodi, |
|elektroenergetski vodi, objekti ravnanja z odpadki, ostali |
|gradbeno inženirski objekti in nestanovanjske stavbe ter |
|enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah |
|EO in NO v prilogi tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in |
|površin se upoštevajo določila 71. člena (splošni PIP o |
|velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa |
|še: |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|značilnosti širšega območja; |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
+---------------------------------------------------------------+
110. člen
(podrobnejši PIP za razpršeno poselitev)
(1) Podrobnejši PIP za območja razpršene poselitve v vinogradniških območjih (Av):
+---------------------------------------------------------------+
|24. Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih|
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: prostostoječa stavba ali stavbe v nizu, |
|če je to tradicionalni oziroma značilni vzorec postavitve |
|objektov, osamele kmetije, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, |
|skednji, kozolci, zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti), |
|drugi objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih|
|dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti,|
|kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina, storitvene |
|dejavnosti in poslovne dejavnosti (površina prostorov za |
|dejavnost do 120 m2 – omejitev velikosti površine ne velja za |
|dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za dejavnost predelave |
|kmetijskih pridelkov in primarno kmetijsko dejavnost), če so |
|izpolnjeni naslednji pogoji: |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi |
|površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in |
|obiskovalcev); |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|– ne povzročajo bistveno povečanih negativnih vplivov okolje. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in |
|površin se upoštevajo določila 71. člena (splošni PIP o |
|velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa |
|še: |
|– stavbe se oblikovanju, stavbarskih elementih, legi in uporabi|
|materialov prilagodijo avtohtonim vzorcem značilne |
|vinogradniške poselitve. |
|a) Stanovanjske stavbe: |
|Volumen: |
|– dopustna je eno ali večetažna stavba, osnovni volumen naj ima|
|pravokotni tloris v razmerju stranic 1:1,4 do 1:2. Dopusten je |
|prizidek ali prizidki, ki ne smejo presegati tretjine volumna |
|osnovnega objekta. |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris do največ 9 m |
|širine; |
|– višinski gabarit: do največ K + P + M ali P + 1 + M; |
|– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je |
|skrit za kapjo. Visok je do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, |
|vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno |
|členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom |
|71. člena tega odloka. |
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so |
|dopustne izjemoma, če so v prostoru značilne ali kadar je |
|smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe; |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°; |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|dvignjene) frčade s streho minimalnega naklona, lahko pa tudi |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade |
|trapezne oblike niso dopustne. Frčade na eni strehi naj imajo |
|enako obliko; |
|– dopustne so klasične kritine v opečni ali temno rjavi barvi, |
|glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa |
|tudi v sivi ali temno sivi barvi. |
|Fasade: |
|– Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno, razen |
|na območjih varovanja kulturne dediščine, kjer se upošteva |
|pogoje službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine. |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in |
|avtohtonih materialov s sodobnimi. |
|b) Nestanovanjske stavbe: |
|Volumen: |
|– dopustna je eno ali večetažna stavba, osnovni volumen naj ima|
|pravokotni tloris v razmerju stranic 1:1,2 do 1:3. Dopusten je |
|prizidek ali prizidki, ki ne smejo presegati tretjine volumna |
|osnovnega objekta. |
|Lokacija in gabariti: |
|– stavbe na gradbeni parceli se lahko sestavljajo v niz in/ali |
|gručo glede na historično ali obstoječe stanje; |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2; |
|– višinski gabarit: do največ: K + P + p ali P + 1 + p; |
|– kolenčni zid je skrit za kapjo strehe. |
+---------------------------------------------------------------+
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe (naklon 35° do 45°). |
|Odstopanja se dopustijo za objekte, širše od 10 m, če je to |
|usklajeno s stanovanjskimi in drugimi objekti v okviru kmetije.|
|V teh primerih se lahko uredi tudi dvokapna streha nižjega |
|naklona, enokapna ali ravna streha; |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; |
|– dopustne so klasične kritine v opečni ali temno rjavi barvi, |
|glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa |
|tudi v sivi ali temni sivi barvi. Za dosuševanje sena je |
|dopustna prosojna kritina. |
|Fasade: |
|– Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno, razen |
|na območjih varovanja kulturne dediščine, kjer se upošteva |
|pogoje službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine. |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in |
|avtohtonih materialov s sodobnimi. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|Za gradnje zidanic, vinotočev, hramov in vinskih kleti na |
|površinah Av se smiselno uporabljajo merila in pogoji za |
|oblikovanje, določeni v PIP za površine Az v vinogradniških |
|območjih. |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih (Az):
+---------------------------------------------------------------+
|25. Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: tradicionalna ali sodobna oblika |
|zidanice, hrama, vinotoča in vinske kleti (prostostoječa |
|stavba, stavba v nizu je dopustna, če je to tradicionalni |
|oziroma značilni vzorec postavitve objektov). |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo |
|ter sadjarstvo, občasno bivanje, gostinsko-turistična |
|dejavnost, povezana z vinogradništvom in sadjarstvom (točenje |
|vina, prodaja sadja in vina, sobodajalstvo), kulturne in javne |
|dejavnosti (organiziranje prireditev). |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: zidanice, hrami in vinotoči kot posebna |
|oblika zidanice, vinske kleti in nestanovanjske stavbe in ter |
|gradbeno inženirski objekti |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka ob upoštevanju |
|naslednjih pogojev: |
|– novogradnje zidanic, vinskih kleti in ureditev vinotočev na |
|zemljiščih, ki izpolnjujejo pogoje glede zahtevane površine |
|pripadajočih kmetijskih zemljišč, določene v točki 7 te |
|preglednice (Druga merila in pogoji); |
|– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, vendar samo do |
|največjega dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita glede |
|na velikost vinograda; |
|– rekonstrukcije zidanic in vinskih kleti tudi na zemljiščih, |
|ki ne izpolnjujejo pogojev glede minimalnih zasajenih površin z|
|vinsko trto in/ali sadnim drevjem, ob upoštevanju pogojev in |
|meril za oblikovanje, ki veljajo za novogradnjo; |
|– odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna podoba |
|območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se |
|rekultivira in ureja kot integralni del vinograda, sadovnjaka |
|oziroma dvorišča ali prometne površine; |
|– sprememba namembnosti stavb, če so izpolnjeni pogoji glede |
|dostopnosti, parkirnih mest in infrastrukturne opremljenosti |
|ter zaradi katerih se ne spremeni velikost in zunanji videz |
|objekta ter bistveno ne povečujejo vplivi na okolico, skladno z|
|dopustnimi dejavnostmi (turistično-gostinske, kulturne). |
|Spremembe namembnosti stavb v stanovanjsko rabo niso dopustne. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji: Upoštevajo |
|se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju |
|objektov) tega odloka, poleg tega pa še: |
|a) Zidanica: zidanica je stavba, katere arhitekturna zasnova se|
|podreja vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali |
|sodobna. |
|Lokacija in gabariti: |
|– tlorisni gabariti: osnovni volumen stavbe nad zemeljsko |
|površino naj ima pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,4 |
|do 1:2 z dopustnimi prizidki in nadstreški k osnovnemu volumnu |
|stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni; zazidana |
|površina zidanice, skupaj s površino prizidka ali prizidkov, |
|lahko znaša največ 50 m2. Zazidano površino je v kletnem delu, |
|ki je pretežno vkopan, dopustno povečati za 1 m2 za vsakih 0,5 |
|ara dodatnega vinograda ali sadovnjaka, ki pripada FZP, s tem, |
|da skupna zazidana površina zidanice v kletnem delu, ki je |
|pretežno vkopan, ne sme preseči 100 m2 v primeru kleti, |
|namenjeni lastni pridelavi vina oziroma sadja, za gospodarsko |
|pridelavo pa 200 m2. Kadar je klet v celoti vkopana, dopustna |
|zazidana površina zidanice v kletnem delu ni omejena; |
|– dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha |
|dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki |
|in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi |
|podrejeni. Sleme prizidkov in nadstreškov mora biti minimalno 1|
|m nižje od slemena osnovne stavbe; |
|– dopustna je tudi gradnja kletnih prizidkov, če so le ti v |
|celoti ali pretežno vkopani v zemljo tako, da je vidna le čelna|
|stran kleti; |
|– maksimalni višinski gabarit: K (delno ali v celoti vkopana) +|
|M (kolenčni zid največ 1,20 m). V primerih, kadar je višinska |
|razlika naklona raščenega terena, kjer stoji objekt, po dolžini|
|ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je |
|namesto mansarde nad kletjo dopustna gradnja pritličja, nad |
|katerim se izvede streha v obliki simetrične dvokapnice naklona|
|35 do 45°; |
|– odmiki: treba je zagotoviti minimalni razmik dvakratne širine
|zidanice med sosednjimi zidanicami, pri čemer so odmiki lahko |
|tudi manjši glede na minimalne požarnovarstvene odmike, če to |
|pogojujeta oblika tradicionalne parcelne strukture ali relief, |
|kar mora biti v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno. |
|Zahtevan minimalni odmik kapi glavnega objekta od meje |
|zemljiške parcele drugega lastnika je 2 m in je lahko manjši ob|
|soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele; |
|– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko |
|postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika |
|sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je |
|minimalen odmik 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca|
|javne ceste; |
|– ob zidanici mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto, |
|ob vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske |
|površine. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na|
|gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi |
|lokaciji, ki omogoča peš dostop; |
|– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. |
|Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. |
|Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih |
|materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom.|
+---------------------------------------------------------------+
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35 do 45°; |
|– na strehi zidanice se lahko izvede svetlobne in prezračevalne|
|frčade vseh oblik razen trapezne, po ena na vsaki strešini. |
|Največja tlorisna površina frčad je lahko 20 % tlorisne |
|projekcije strehe; |
|– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma |
|prevladujoči; |
|– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na |
|prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi|
|in temni sivi barvi; |
|– orientacija slemena se prilagaja vzorcu postavitve zidanic v |
|območju. |
|Fasade: |
|– Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in |
|avtohtonih materialov s sodobnimi. |
|b) Vinska klet: vinska klet je objekt z visoko tehnološko |
|opremo, katerega arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji |
|kletarjenja in transporta ter osnovnim volumnom stavbe nad |
|zemeljsko površino, ki naj ima pravokoten tloris z dopustnim |
|prizidkom ali prizidki k osnovnemu volumnu stavbe, ki so |
|osnovnemu volumnu stavbe podrejeni. Tlorisne zasnove prizidkov |
|in oblike streh prizidkov so lahko sodobne, vendar ne |
|neznačilne. Dopustna je popolnoma ali delna vkopana klet, lahko|
|z ozelenjeno streho. |
|Lokacija in gabariti: |
|– arhitekturna zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna; |
|– objekti na stavbnem zemljišču se lahko sestavljajo v niz ali |
|gručo glede na historično ali obstoječe stanje, z neposrednim |
|dostopom do javne ceste in tako, da je zagotovljeno parkiranje;|
|– tlorisni gabariti: pravokoten tloris s stranicami v razmerju |
|od 1:1,4 do 1:3 z dopustnimi prizidki. Dopusten je sestavljen |
|tloris za namen prilagoditve večjega tehnološkega objekta |
|volumnom v širšem vinogradniškem območju. Dopustna je gradnja |
|kletnih prizidkov, če so v celoti ali pretežno vkopani v |
|zemljo, tako da je vidna le čelna stran kleti; |
|– dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha |
|dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki |
|in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi |
|podrejeni; |
|– višinski gabarit: do največ K + P + M, pri čemer mora biti |
|klet z zadnje strani v celoti vkopana; |
|– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je |
|skrit za kapjo strehe, kolenčni zid pri manjših višinskih |
|gabaritih je lahko do največ 1,20 m; |
|– odmiki: zahtevan minimalni odmik kapi glavnega objekta od |
|meje zemljiške parcele drugega lastnika je 2 m in je lahko |
|manjši ob soglasju lastnika druge zemljiške parcele; |
|– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko |
|postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika |
|sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je |
|minimalen odmik 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca|
|javne ceste; |
|– ob vinski kleti morajo biti zagotovljena vsaj tri parkirna |
|mesta in manipulacijske površine. V primerih, ko ni mogoče |
|zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna |
|mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop; |
|– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. |
|Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. |
|Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih |
|materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom.|
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°. |
|Za vinske kleti je za stavbe, širše od 10 m, dopustno urediti |
|dvokapno streho manjšega naklona, enokapno ali ravno streho; |
|– na strehi stavbe se lahko izvede svetlobne in prezračevalne |
|frčade vseh oblik razen trapezne, po največ ena na vsaki |
|strešini. Največja tlorisna površina frčad je lahko 20 % |
|tlorisne projekcije strehe; |
|– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma |
|prevladujoči; |
|– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na |
|prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi|
|in temni sivi barvi. |
|Fasade: |
|– Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in |
|avtohtonih materialov s sodobnimi. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|7.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih |
|zemljišč: |
|a) Zidanice |
|– gradnja zidanice je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma |
|gradbeni parceli, če ima zemljišče v sklopu FZP v lasti in |
|obdelavi lastnika: na območju drugih kmetijskih zemljišč |
|minimalno površino 15 arov trajnega nasada vinograda ali/in |
|sadovnjaka oziroma na območju najboljših kmetijskih zemljišč |
|minimalno površino 30 arov trajnega nasada vinograda ali/in |
|sadovnjaka; |
|– pri novogradnjah na mestu odstranjenih zidanic, zgrajenih |
|pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna površina FZP ne sme |
|biti manjša od 6 arov vinograda ali/in sadovnjaka; |
|– pri rekonstrukcijah obstoječih zidanic se pogoj minimalne |
|površine FZP ne uporablja. |
|b) Vinske kleti |
|Gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma |
|gradbeni parceli, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|– da je stavbno zemljišče oziroma gradbena parcela v sklopu |
|FZP, katerega minimalna površina je 50 arov ali več vinograda |
|ali/in sadovnjaka; |
|– da skupna površina FZP, doseže najmanj 200 arov vinograda |
|ali/in sadovnjaka; |
|– da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo ali |
|turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko dejavnost, |
|povezano s turizmom ali proizvodnjo vina. |
|c) Hrami in vinotoči |
|Za gradnjo hramov in vinotočev se smiselno uporabljajo določila|
|tega odloka, ki veljajo za zidanice. |
|7.2 Pogoji za ureditev in sanacijo nedovoljenih gradenj: |
|– Za stavbe, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka|
|brez gradbenega dovoljenja ali so bile zgrajene oziroma se |
|uporabljajo v nasprotju s pogoji, določenimi z izdanim |
|gradbenim dovoljenjem, je dopustna ureditev in sanacija skladno|
|z določbami tega odloka. |
|– Pri legalizacijah zidanic, zgrajenih najmanj do tretje |
|gradbene faze pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna |
|površina funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti manjša|
|od 8 arov. |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih |
|ukrepov ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih |
|konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na |
|relativno majhno odstopanje od podrobnejših PIP za zidanice in |
|vinske kleti v vinogradniških območjih, so dopustne tolerance |
|do 20 % glede pogojev o razmerju stranic objekta, naklonu |
|strehe, maksimalni tlorisni površini frčad, višini kolenčnega |
|zidu, razliki med slemenom osnovne stavbe in slemeni prizidkov |
|in nadstreškov, odmikih in tlorisnem gabaritu. |
|– Projektna dokumentacija mora vključevati posebna merila |
|sanacije in integracije stavbe v okolje, vključno s podrobnimi |
|strokovnimi utemeljitvami – tako po merilih prostorskega |
|konteksta kot tudi avtohtonega stavbarstva zidanic v danem |
|vinogradniškem območju. Posebna merila sanacije in integracije |
|stavbe v okolje naj obsegajo vsaj eventualne prilagoditve |
|volumnov in odstranitev v krajini izstopajočih posebnih |
|stavbarskih elementov ter ukrepe sanacije obstoječega stanja v |
|skladu z določbami PIP za zidanice in vinske kleti v |
|vinogradniških območjih (Az), kot jih določa ta odlok. |
|7.3 Pogoji za parcelacijo v vinogradniških območjih: |
|V vinogradniških območjih je večje parcele, na katerih so |
|zgrajene zidanice, dopustno deliti na manjše parcele le ob |
|zadostni sklenjeni površini trajnega nasada vinograda ali/in |
|sadovnjaka, ki mora imeti: na območju drugih kmetijskih |
|zemljišč minimalno površino 15 arov trajnega nasada vinograda |
|ali/in sadovnjaka oziroma na območju najboljših kmetijskih |
|zemljišč minimalno površino 30 arov trajnega nasada vinograda |
|ali/in sadovnjaka. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe |
|gradnje GJI. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih |
|poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v |
|okoliškem prostoru. |
|7.4 Pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja: |
|Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja površina FZP, zasajena z |
|vinogradom ali/in sadovnjakom ne sme biti manjša, kot je bila |
|ob pridobitvi gradbenega dovoljenja. |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve (As):
+---------------------------------------------------------------+
|26. As – površine razpršene poselitve |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: eno in dvostanovanjske prostostoječe |
|stavbe, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd.),|
|tudi spremljajoči objekti in objekti, namenjeni dopolnilnim |
|dejavnostim na kmetiji. |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih|
|dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti,|
|kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina ter storitvene |
|in poslovne dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 120 |
|m2 – omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne |
|dejavnosti na kmetiji, za dejavnost predelave kmetijskih |
|pridelkov in primarno kmetijsko dejavnost), če so izpolnjeni |
|naslednji pogoji: |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi |
|površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in |
|obiskovalcev); |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov okolje. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega |
|odloka, poleg tega pa še: |
|a) Stanovanjske stavbe: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 9,50|
|m širine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do |
|1:2,0. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni |
|podolgovati tloris (L in U oblike). Ti volumni ne smejo |
|presegati tretjine volumna osnovnega objekta; |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet. Dopustna je etažnost objektov (K) + P ali |
|(K) + P + M in do največ (K) + P + 1 + M. Na nagnjenem terenu |
|mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost je K + P |
|ali K + M ali K + P + M; |
|– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je |
|skrit za kapjo strehe. Visok je do 0,8 m oziroma do največ 1,2 |
|m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno |
|členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom |
|71. člena tega odloka. |
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so |
|dopustne, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe |
|ali če gre za nestanovanjsko dejavnost v objektu; |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35 do 45°; |
|– izven območij tradicionalnih delov naselja so dopustne tudi |
|enokapne in ravne strehe z naklonom do 20°; |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, |
|zimskih vrtov in drugih dozidav; |
|– dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoči; |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim |
|naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo|
|enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko |
|največ tri frčade; |
|– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na |
|prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temni sivi |
|barvi. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi |
|objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne |
|podobe objekta; |
|– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine|
|naj bodo načeloma pokončne oblike; |
|– dopustna je postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja |
|in materialov, pa tudi uvajanje sodobnejših materialov in |
|oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba |
|sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali |
|enokapnimi strehami; |
|– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom, |
|detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih |
|tradicionalnih objektov tradicionalni; pri lesenih fasadah naj |
|se uporabi rezan les. |
+---------------------------------------------------------------+
|b) Nestanovanjske stavbe: |
|Lokacija in gabariti: |
|– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize, če je taka |
|postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma |
|vrstni tip organizacije dvorišča; |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 12 m|
|širine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:3; |
|– višinski gabarit: (K) + P + p ali P + 1 + p. Kota slemena je |
|lahko največ 11 m nad koto najvišjega utrjenega terena ob |
|stavbi; |
|– kolenčni zid je skrit za kapjo strehe. Visok je do 0,8 m |
|oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada |
|poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v |
|skladu s tretjim odstavkom 71. člena tega odloka; |
|– izjemoma se dopustijo odstopanja od navedenih tlorisnih in |
|višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev |
|dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v |
|projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi |
|strokovnih prostorskih preveritev in če objekt ni vidno |
|izpostavljen oziroma je zakrit z vegetacijo. |
|Streha: |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35 do 45°. |
|Odstopanja se dopustijo za objekte velikih dimenzij, če je to |
|usklajeno s stanovanjskim in drugimi objekti v okviru kmetije. |
|V teh primerih se lahko uredi tudi dvokapna streha nižjega |
|naklona, enokapna ali ravna streha; |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; |
|– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na |
|prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temni sivi |
|barvi. |
|Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi |
|gospodarskimi objekti; |
|– dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega |
|oblikovanja in materialov; |
|– zatrepi naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi; |
|– pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, |
|objektov za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za |
|kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe |
|gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne |
|razmere na območju. Na območju kmetije je dopustno zgraditi |
|stanovanjsko stavbo, namenjeno menjavi generacij. |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za osamele kmetije (Ak):
+---------------------------------------------------------------+
|27. Ak – površine razpršene poselitve za osamele kmetije |
+---------------------------------------------------------------+
|Za površine Ak se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so |
|s tem odlokom določeni za površine SKk. |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe (Ag):
+---------------------------------------------------------------+
|28. Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe |
+---------------------------------------------------------------+
|Za površine Ag se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so |
|s tem odlokom določeni za površine SKg. |
+---------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš v razpršeni poselitvi (Ap):
+---------------------------------------------------------------+
|29. Ap – površine počitniških hiš v razpršeni poselitvi |
+---------------------------------------------------------------+
|Za površine Ap se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so |
|s tem odlokom določeni za površine SP. |
+---------------------------------------------------------------+
111. člen
(podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča (K1):
+---------------------------------------------------------------+
|30. K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dopustni so objekti, navedeni v 94. členu |
|(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka|
|ter enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v prilogah |
|1a in 1b tega odloka. |
|Gradnja škarp in podpornih zidov je dovoljena le na delu |
|kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče pod |
|pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti |
|zemljišča. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del, poleg tega pa še: |
|– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih |
|zemljiščih; |
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim |
|delovanjem voda; |
|– sanacije površinskih kopov; |
|– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja |
|tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja; |
|– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno |
|zgrajene objekte. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih |
|zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča |
|rekultivirati; |
|– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti |
|taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni |
|gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v |
|prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob |
|njih; |
|– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in |
|prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči |
|raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito |
|pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da se izpad dohodka |
|nadomesti z odškodnino in da se zemljišče ponovno povrne v |
|kmetijsko rabo; |
|– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo |
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi |
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se |
|omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora; |
|– agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev za |
|ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin |
|ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; |
|– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin |
|se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu |
|vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske |
|namene; |
|– bazne postaje mobilne telefonije se lahko postavljajo ob |
|pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene; |
|– na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na|
|mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni|
|dovoljena. |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča (K2):
+---------------------------------------------------------------+
|31. K2 – druga kmetijska zemljišča |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dopustni so ob jekti, navedeni v 94. členu |
|(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka|
|ter enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v prilogah |
|1a in 1b tega odloka. Gradnja škarp in podpornih zidov je |
|dovoljena le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno |
|zemljišče pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev |
|stabilnosti zemljišča. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del, poleg tega pa še: |
|– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih |
|zemljiščih; |
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim |
|delovanjem voda; |
|– sanacije površinskih kopov; |
|– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja |
|tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja; |
|– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; |
|– odlaganje zemljine, če gre za izboljšanje kmetijskih zemljišč|
|(npr. zasutje depresij) ter če se zagotovita tudi ustrezna |
|sanacija in rekultivacija; |
|– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno |
|zgrajene objekte. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih |
|zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča |
|rekultivirati; |
|– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti |
|taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni |
|gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v |
|prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob |
|njih; |
|– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in |
|prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči |
|raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito |
|pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da se izpad dohodka |
|nadomesti z odškodnino in da se zemljišče ponovno povrne v |
|kmetijsko rabo; |
|– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo |
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi |
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se |
|omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora; |
|– agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev |
|za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti |
|krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; |
|– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin, |
|se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu |
|vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske |
|namene; |
|– bazne postaje mobilne telefonije se lahko postavljajo ob |
|pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene; |
|– na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na|
|mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni|
|dovoljena. |
+---------------------------------------------------------------+
112. člen
(podrobnejši PIP za gozdna zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena (GG):
+---------------------------------------------------------------+
|32. GG – gozd gospodarskega pomena |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dopustni so enostavni in nezahtevni |
|objekti, ki so navedeni v prilogah 1a in 1b tega odloka, poleg |
|tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave |
|in gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del, poleg tega pa še: |
|– gozdarske prostorskoureditvene operacije, skladno s predpisi |
|o gozdovih; |
|– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov; |
|– vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne|
|javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih; |
|– dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da |
|raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega |
|stanja na površini in v podtalju ter da se po raziskavah |
|zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
|Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki |
|nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom |
|gozdov dostop do gozdnih zemljišč; |
|– za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba |
|pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe; |
|– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju |
|z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo|
|osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi |
|gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od |
|pristojne javne gozdarske službe; |
|– gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov |
|za brezžični prenos signalov je dopustna le ob pogoju, da so |
|lokacije predhodno preverjene in utemeljene. |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom (GP):
+---------------------------------------------------------------+
|33. GP – gozd s posebnim namenom |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na |
|podlagi predpisov o razglasitvi gozdov s posebnim namenom in |
|gozdnogospodarskih načrtov. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dopustni so enostavni in nezahtevni |
|objekti, ki so navedeni v prilogah 1a in 1b tega odloka, poleg |
|tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave |
|in gradbeno inženirski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del, poleg tega pa še: |
|– sanacije površinskih kopov; |
|– posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom (oprema|
|v raziskovalne namene, predstavitvene table za gozdove s |
|posebnim namenom, markiranje pešpoti skozi gozdove ipd.). |
|Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki |
|nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|Območja gozdov s posebnim namenom (že razglašena oziroma |
|predvidena za razglasitev) so namenjena rekreaciji in |
|ohranjanju ekoloških vrednost ter prepoznavnosti prostora, |
|zato: |
|– se upoštevajo določila predpisa, s katerim je gozd razglašen |
|za gozd s posebnim namenom; |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ni |
|dopustna; |
|– niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter |
|enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih |
|značilnosti območja, zlasti izgubo naravnosti in posek drevja |
|(krčitve); |
|– je z gozdovi, ki še niso razglašeni, treba gospodariti |
|prilagojeno, tako da se ohranja njihova gozdna raba v skladu s |
|predpisi in gozdnogospodarski načrti; |
|– so navedeni posegi dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju |
|z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo|
|osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi |
|gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od |
|pristojne javne gozdarske službe. |
+---------------------------------------------------------------+
113. člen
(podrobnejši PIP za vodna zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za celinske vode (VC):
+---------------------------------------------------------------+
|34. VC – celinske vode |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, vezane na rabo in varstvo |
|površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, |
|vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter |
|dejavnosti, ki so v neskladju skladu z veljavnimi predpisi s |
|področja voda. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: |
|– objekti javne infrastrukture, komunalne in druge |
|infrastrukture ter komunalni priključki na javno |
|infrastrukturo, |
|– objekti grajenega javnega dobra skladno s predpisi o varstvu |
|voda in drugimi predpisi, |
|– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in |
|bioloških lastnosti površinskih voda, |
|– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe |
|in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
|– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju |
|ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno |
|pozidanih območij dopusten zajem vode za namakanje kmetijskih |
|zemljišč pod pogojem, da se predhodno pridobi vodno soglasje in|
|zagotovi ekološko sprejemljiv pretok. |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del ter: |
|– dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na |
|izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih|
|voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave ter ukrepi za|
|oživljanje reguliranih vodotokov; |
|– za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem |
|zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča |
|rekonstrukcija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti|
|in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na kakovost vode|
|in vodni režim; |
|– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov, ki s tem členom |
|niso določeni kot dopustni, gradnja novih objektov ni dopustna;|
|– premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem |
|zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna|
|varnost, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter |
|je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok; |
|– pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in|
|ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati|
|kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to |
|potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora |
|investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe; |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje |
|malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti |
|ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov|
|ter obvodnega prostora; |
|– pri poseganju v območje celinskih voda je prepovedano |
|povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje |
|retenzijskega območja; |
|– dopustna so tekoča vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje |
|in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih jezov, |
|mlinov in žag. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo |
|opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki |
|onemogočajo dostop do vodotokov, niso dopustni; |
|– pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča se|
|v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo|
|avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije;|
|– zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z |
|vegetacijskimi materiali; |
|– zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na |
|krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda |
|prek vodotoka ali ko gre za objekt javne prometne |
|infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh); |
|– gradnja mostov in cest na območju vodotokov mora biti taka, |
|da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti |
|varnost objektov pred visokimi vodami z minimalno varnostno |
|višino; |
|– zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s |
|sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti. |
+---------------------------------------------------------------+
114. člen
(podrobnejši PIP za območja pridobivanja mineralnih surovin)
(1) Podrobnejši PIP za površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):
+---------------------------------------------------------------+
|35. LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: izkoriščanje mineralnih surovin. |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: |
|– nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti; |
|– rudarski objekti za pridobivanje in predelavo mineralnih |
|surovin – samo odprti kop: rudarski objekti in inštalacije ter |
|tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, objekti za|
|proizvodnjo betonskih izdelkov, strešnikov in podobno; |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v prilogah 1a|
|in 1b tega odloka; |
|– objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja |
|pridobivanja, do objektov in naprav; |
|– po uvedbi nadomestne rabe so dopustni objekti, namenjeni |
|nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za posamezne EUP.|
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah |
|dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: |
|– Območja mineralnih surovin so namenjena izkoriščanju |
|mineralnih surovin, sprotni in končni sanaciji. Za območja |
|mineralnih surovin je predvidena izdelava OPPN. Za vse |
|površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan |
|zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z opredeljeno |
|novo namembnostjo. |
|– Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na |
|rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z |
|namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v |
|globino in pred porušitvami terena. |
+---------------------------------------------------------------+
115. člen
(podrobnejši PIP za objekte razpršene gradnje)
Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se smiselno upoštevajo splošni PIP, PIP za PNR in EUP, in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje. Če ni drugače določeno, se za stanovanjske stavbe upoštevajo PIP za As, za kmetije PIP za Ak, za kmetijske stavbe PIP za Ag, za zidanice PIP za Az, za počitniške hiše PIP za Ap, za objekte GJI PIP za P, E ali O, za cerkve, kapelice in znamenja PIP za CDv.
3.6 POSEBNI PIP ZA POSAMEZNE EUP
116. člen
(1) Na območju vseh EUP na območju urbanističnih načrtov Šmarjete in Šmarjeških Toplic, Bele Cerkve, Zbur in Dolenjega Kronovega se na kmetijskih površinah v oddaljenosti do 150 m od stanovanjskih, turističnih in prostočasnih objektov in ureditev ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, ki bi lahko bila nevarna ali škodljiva za zdravje ljudi ali živali, in se ne razliva gnojevka.
(2) Posebni PIP za reko Krko in njen obvodni prostor (določila veljajo za območje Nature 2000 Krka, ki sega na območje enot OPR-6, OPR-7, AC-1/DPN, DRA/2, UN-DOK/4, UN-DOK/5):
– Pri posegih se izogiba poseganju v habitat ozkega vrtenca (obrečni prostor reke Krke), ohranja se povezanost habitatov (gozd in obrečni prostor). Ohranja se naravna struktura bregov vodotokov in obrežna vegetacija. Preprečuje se onesnaževanja vodotokov in spiranje snovi s površin cest, parkirišč in kmetijskih površin.
– Pri posegih se ohranja gozdni rob in obrežno vegetacijo, ki sta pomemben prehranjevalni habitat vrste (pomembne so predvsem visoke steblike, na katere je vezan razvoj vrste). Na vplivnem območju se omeji nočna razsvetljava med gradnjo objektov kot tudi med njihovim obratovanjem. Načini osvetljevanja morajo biti skladni s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za osvetljevanje se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Reklamna in okrasna osvetlitev ni dovoljena.
– Posege v strugo in v pas ob reki Krki se izvaja tako, da se ohrani naravna obrežna vegetacija v širini vsaj 15 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike), vsaj na eni strani reke Krke. V strugo vodotoka se ne umešča ovir in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka in s tem negativno vplival na habitat vseh kvalifikacijskih vrst rib. Dela na in ob vodotokih se opravi zunaj drstitvene sezone rib. Kopalna območja, območja za piknike, pomole ter priveze za čolne se umešča točkovno na že obstoječa območja, usmeri se jih na eno stran reke, tako da ne prihaja do prekinjenosti obrečne vegetacije na obeh bregovih reke hkrati. Rekreacijske površine (poti, kolesarske poti) se umešča po že obstoječih kolovozih ali poteh in se jih usmerja izven 15 m obrečnega prostora. Na območje v bolj mirnih predelih (npr. na otoku) se za izboljšanje pogojev za močvirsko sklednico v obalni pas namestijo podrta drevesa (hlodi).
(3) Posebni PIP za potok Raduljo in njen obvodni prostor (določila veljajo za območje Nature 2000 Radulja, ki sega na območje enot OPR-5, GRK.1 do GRK-5, GRK-OPPNa, GRK-OPPNb, GRK-OPPNc, ČEL-1 do ČEL-12, DOŠ-1 do DOŠ-8, MAS-1 do MAS3, MAS-OPPNa, SEZ-1 do SEZ- SEZ-2, KOG-1a, KOG-1b, KOG-2, KOG-3a, KOG-3b, KOG-4, KOG-5, KOG-7, RAD-6, RAD-7, RAD-9, RAD-10, RAD-11, ZBU-1 do ZBU-2, ZBU-5, VIN-01 do VIN-07 in VIN-09):
– Posege v strugo in v pas ob Radulji se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike), na obeh straneh struge.
– Omejitev prostega vstopa v jamske sisteme Zg. in Sp. Klevevške jame. Jamska vhoda se primerno zapreta, kar se uredi še pred vzpostavitvijo učne/turistične poti.
– Pri posegih se ohranja gozdni rob in obrežno vegetacijo, ki sta pomemben prehranjevalni habitat vrste (pomembne so predvsem visoke steblike, na katere je vezan razvoj vrste).
– Na vplivnem območju se omeji nočna razsvetljava med gradnjo objektov kot tudi med njihovim obratovanjem. Načini osvetljevanja morajo biti skladni s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za osvetljevanje se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Reklamna in okrasna osvetlitev ni dovoljena.
– Za ureditev sprehajalne poti ob Klevevški soteski ter dostopov v Zg. in Sp. Klevevško jamo se v okviru OPPN za to območje pridobi mnenje Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev in pristojne službe za varstvo narave. Na vplivnem območju se omeji nočna razsvetljava med gradnjo objektov kot tudi med njihovim obratovanjem.
– Ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove obstoječih objektov se o tem obvesti pristojno službo za varstvo narave oziroma strokovnjaka za netopirje. Če je ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, se ohranjajo preletne odprtine.
(4) Posebni PIP za potok Toplico in njen obvodni prostor (določila veljajo za območje Nature 2000 Toplica, ki sega na območje enot OPR-10, OPR-6, AC-DPN1, ŠMT-5, ŠMT-OPPNa, ŠMT-OPPNe, ŠMT-5, DOK-1a, DOK-2, DOK-3a, DOK-5, DOK-OPPNb):
– Posege v strugo in v pas ob Toplici se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike), na obeh straneh struge.
– V strugo Toplice se ne umešča ovir in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka in s tem negativno vplival na habitat kvalifikacijske vrste. Če je mogoče, se umetne že prisotne ovire (vodometi) odstranijo.
– Sprehajalna pot ob Toplici se uredi tako, da se zasadi avtohtona obvodna drevesna/grmovna vegetacija (črna jelša, vrbe, vendar ne žalujke), ki bo s časom pozitivno vplivala na morfologijo vodotoka in nudila izboljšanje ekoloških pogojev za navadnega koščaka (koreninski sistemom kot skrivališča, senca poleti).
(5) Posebni PIP za območje, ki izpolnjuje pogoje za posebna območja varstva SPA Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki sega na območje enot DOK-1a, DOK-1b, DOK-2, DOK-3a, DOK-3b, DOK-4, DOK-5, DOK-OPPNb, OPR-1, OPR-3, OPR-4, OPR-6, OPR-7, OPR-8, OPR-10, DRV-1 do DRV-10, DRV-13, DRV-14, DRV-OPPN-a, AC-DPN1, AC-DPN2, AC-DPN3, DRA-1 do DRA-4, SEL-1 do SEL-2, BEC-1 do BEC-7, BEC-OPPNa, BEC-OPPNb, BEC-OPPNc, BEC-OPPNd, VIN-14, HRI-3 do HRI-9:
– Posegi v prostor se načrtujejo tako, da se v največji možni meri ohranja zeleni pas naselja s travniškimi (visokodebelnimi) sadovnjaki. V primeru njegove okrnitve se ta nadomesti v najmanj enakem obsegu na obdajajočih kmetijskih površinah.
117. člen
(posebni PIP za EUP na območju UN Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami)
(1) Posebni PIP za EUP na območju Šmarjete
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-1 |Stanovanjska|Tipologija novogradenj se poenoti in |
| |pozidava ob |uskladi s tipologijo gradnje v |
| |jedru |obstoječem naselju. Na zahodnem robu |
| | |območja se nove ureditve in |
| | |postavitev novih objektov |
| | |prilagodijo poteku obvozne ceste, |
| | |tako da se navezujejo na obstoječe |
| | |dostopne poti in ne na obvoznico. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-2 |Gospodarska |Višina objektov mora biti nižja od |
| |cona |slemena pobočja na severu. Obstoječa |
| |Šmarjeta |regionalna cesta dobi vlogo osrednje |
| | |ulice, ob njej se uredijo drevored |
| | |ter peš in kolesarski promet. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-3 |Stanovanjska|Nova pozidava se prilagaja obstoječi |
| |pozidava na |(predvsem glede zazidalnega vzorca, |
| |zahodu |višin objektov, smeri slemen). |
| | |Obstoječa regionalna cesta dobi |
| | |vlogo osrednje ulice. Uredi se |
| | |drevored ter peš in kolesarski |
| | |promet. Na delu te EUP je v veljavi |
| | |Lokacijski načrt obvoznice Šmarjeta |
| | |(Uradni list RS, št. 91/99), ki |
| | |ostane v veljavi do preklica. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-4 |Orešje 1 |Nova pozidava se prilagaja obstoječi |
| | |(predvsem glede zazidalnega vzorca, |
| | |višin objektov, smeri slemen). |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-5 |Orešje 2 |Nova pozidava se prilagaja obstoječi |
| | |(predvsem glede zazidalnega vzorca, |
| | |višin objektov, smeri slemen). |
| | |Pobočje hriba je vidno |
| | |izpostavljeno, zato se posebna |
| | |pozornost posveti višinskim |
| | |gabaritom in streham ter kritini |
| | |objektov. Vsi posegi na arheološkem |
| | |območju se uskladijo z varstvenim |
| | |režimom in drugimi predpisi varstva |
| | |kulturne dediščine. Vsi posegi v |
| | |območje naravnih vrednot morajo biti |
| | |usklajeni s pristojno službo za |
| | |varstvo narave. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-6 |Dom počitka |Poleg dejavnosti doma počitka je |
| |v Šmarjeti |dopustna tudi gostinska dejavnost. |
| | |Posebno pozornost se posveti |
| | |arhitekturnemu oblikovanju objekta |
| | |na vstopu v center naselja. |
| | |Vzpostavi se naravno stanje vodotoka |
| | |po njegovi naravni strugi, dopustni |
| | |so dostopi in peš mostiči. Obstoječa |
| | |regionalna cesta dobi vlogo osrednje |
| | |ulice. Uredi se drevored ter peš in |
| | |kolesarski promet. Vsi posegi v |
| | |območje naravne vrednote potoka |
| | |morajo biti usklajeni s pristojnima |
| | |službama za varstvo narave in |
| | |upravljanje z vodami. Vsi posegi na |
| | |arheološkem območju se uskladijo z |
| | |varstvenim režimom in drugimi |
| | |predpisi varstva kulturne dediščine. |
| | |Vsi posegi v območje naravnih |
| | |vrednot in vodotoka morajo biti |
| | |usklajeni s pristojnima službama za |
| | |varstvo narave in upravljanje z |
| | |vodami. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-7 |Osnovna šola|Širitev šols kega kompleksa na vidno |
| | |izpostavljeno pobočje proti |
| | |jugovzhodu mora slediti |
| | |konfiguraciji terena in višinam |
| | |obstoječega objekta. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-8 |Šport in |Pri ureditvah se upošteva relief, |
| |rekreacija |športno rekreacijske površine se |
| |ob šoli |organizirajo na terasah. Uredi se |
| | |dostop iz šolskega kompleksa ter nov |
| | |dostop z južne strani za ostale |
| | |koristnike teh površin (krajani, |
| | |turisti). Površine se programsko |
| | |navežejo na bližnji gozd. Po |
| | |ureditvi območja se na novo |
| | |vzpostavi in ohranja gozdni rob. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-9 |Stanovanjska|Ni dopustna postavitev novega |
| |hiša pri |objekta, razen kot nadomestna |
| |šoli |gradnja. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-10 |Poslovno- |Uredi se poslovno trgovsko |
| |stanovanjskaoskrbovalni center in stanovanja. |
| |pozidava – |Poslovno gostinsko trgovski objekt, |
| |Ob jedru |ki je večjih tlorisnih gabaritov od |
| |Šmarjete |objektov v trškem jedru, se uredi na |
| | |severnem delu območja, bližje |
| | |obstoječi tovarni. Streha objekta je |
| | |ravna, enokapna ali ravna v |
| | |kombinaciji z dvokapno streho. |
| | |Dopustna je tudi v celoti dvokapna |
| | |streha, ki pa mora biti usklajena z |
| | |okoliškimi kakovostnimi objekti. |
| | |Ohranjajo se pogledi na cerkveni |
| | |zvonik z regionalne ceste na zahodu, |
| | |zato poslovno gostinsko trgovski |
| | |objekt ne sme biti previsok, kar se |
| | |uskladi s pristojno službo za |
| | |varstvo kulturne dediščine. Odprte |
| | |skladiščne površine ne smejo biti |
| | |vidne z regionalne in lokalne ceste. |
| | |Na južni strani se ohrani obcestni |
| | |niz objektov, ki so v dobrem |
| | |gradbeno-tehničnem stanju |
| | |(stanovanjska hiša in gospodarsko |
| | |poslopje). Drugi objekti se lahko |
| | |odstranijo. Nadomestni objekti se |
| | |zgradijo na zadostni oddaljenosti od |
| | |ceste, da se omogoči rekonstrukcija |
| | |ceste ter ureditev pločnika in |
| | |kolesarske steze in da se oblikuje |
| | |mestotvorna fasada poslovno – |
| | |stanovanjskih objektov trške |
| | |morfologije in oblikovanja. Obcestne |
| | |fasade se prilagodijo značilnostim |
| | |obstoječe kakovostne trške pozidave. |
| | |Parkirišča se uredijo za potrebe |
| | |dejavnosti tega območja in delno |
| | |tudi za potrebe jedra naselja. |
| | |Glavni dostop se uredi z regionalne |
| | |ceste na zahodni strani. Območje se |
| | |zasadi z linijami avtohtonih dreves. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-11 |Poslovno- |Predvidena ureditev poslovnega dela |
| |storitveni |naselja ob regionalni cesti z |
| |center |gradnjo predvsem poslovnih objektov. |
| |Šmarjeta |Obstoječa regionalna cesta dobi |
| |sever |vlogo osrednje ulice (z drevoredom, |
| | |pločniki in kolesarsko stezo). |
| | |Objekti se oblikujejo usklajeno in |
| | |se nanizajo ob enotni gradbeni |
| | |liniji. Vse parkirne površine za |
| | |potrebe tega območja se uredijo v |
| | |tej enoti. Na zahodni strani se |
| | |ohranja nepozidan pas med naseljema |
| | |Gorenja vas in Šmarjeta ter zadosten |
| | |odmik objektov od predvidene |
| | |obvoznice naselja, načrtovane po |
| | |zahodnem robu te enote. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-X1 |Stanovanjsko|Predvideno celostno urejanje. |
| |območje pod |Zasnova nove pozidave mora smiselno |
| |šolo |nadaljevati strukturo obstoječe |
| | |pozidave (predvsem glede zazidalnega |
| | |vzorca, višin objektov, smeri |
| | |slemen) in naj se funkcionalno |
| | |navezuje na obstoječe naselje preko |
| | |prometne mreže, ki naj omogoča |
| | |dostop z južne ali pa s severne |
| | |strani (z obstoječe ceste), |
| | |upoštevajoč plastnice terena. |
| | |Obstoječa regionalna cesta dobi |
| | |vlogo osrednje ulice. Uredi se |
| | |drevored ter peš in kolesarski |
| | |promet. Pred pridobitvijo dovoljenja |
| | |s področja graditve objektov za |
| | |ureditve v tej enoti je treba |
| | |izdelati strokovno prostorsko |
| | |preveritev, ki jo potrdi Občina |
| | |Šmarješke Toplice. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-X2 |Orešje 3 |Predvideno celostno urejanje. Uredi |
| | |se stanovanjska pozidava, ki se |
| | |funkcionalno navezuje na obstoječe |
| | |naselje preko prometne mreže, ki naj |
| | |omogoča dostop z južne in /ali |
| | |vzhodne strani (z obstoječe ceste). |
| | |V novi pozidavi se uredijo usklajeno |
| | |oblikovani objekti. Zagotovi se |
| | |oblikovanje parcel in objektov, pri |
| | |katerem bosta upoštevani morfologija |
| | |in tipologija obstoječih objektov v |
| | |soseščini. Pred pridobitvijo |
| | |dovoljenja s področja graditve |
| | |objektov za ureditve v tej enoti je |
| | |treba izdelati strokovno prostorsko |
| | |preveritev, ki jo potrdi Občina |
| | |Šmarješke Toplice. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-OPPNa |UrN Šmarjeta|Ureditveni n ačrt Šmarjeta (Uradni |
| | |list RS, št. 14/96, 35/96, 72/01) – |
| | |ostane v veljavi do preklica, |
| | |predvidene so spremembe in |
| | |dopolnitve. Staro jedro, ki |
| | |predstavlja naselbinsko dediščino, |
| | |se prenovi. Pri tem se upoštevajo |
| | |morfologija naselja ter njegove |
| | |zgodovinske in kulturne kakovosti. |
| | |Uredijo se trg in dvorišča, ki se |
| | |lahko odprejo tudi za javno uporabo. |
| | |Ohranjajo se struktura naselja, |
| | |značilni pogledi in arhitekturna |
| | |zasnova kakovostnih objektov ter |
| | |druge pomembnejše prostorske prvine. |
| | |Predvidi se sanacija neustrezno |
| | |oblikovanih objektov. Del območja |
| | |(naselbinska dediščina) se lahko |
| | |ureja s posebnim OPPN, skladno s |
| | |konservatorskim načrtom za prenovo. |
| | |Obstoječa cesta dobi vlogo osrednje |
| | |ulice. Uredita se peš in kolesarski |
| | |promet. Uredi se novo parkirišče za |
| | |potrebe pokopališča, in sicer med |
| | |obstoječim pokopališčem in območjem |
| | |tovarne Plastoform. Na stiku med |
| | |parkiriščem in pokopališčem se |
| | |zasadi drevoredna poteza, katere |
| | |linija se nadaljuje do južnega roba |
| | |območja ZK (vzdolž celotnega |
| | |parkirišča). Vsi posegi na območju |
| | |kulturne dediščine, naravnih vrednot |
| | |in vodotoka morajo biti usklajeni s |
| | |pristojnimi službami oziroma |
| | |predpisi s področja varstva kulturne |
| | |dediščine, narave in upravljanja z |
| | |vodami. |
| | |Na pokopališču Šmarjeta je vojno |
| | |grobišče, kjer je prepovedano |
| | |spreminjati zunanji videz grobišč v |
| | |nasprotju z zakonom, poškodovati |
| | |grobišča ali odtujiti njihove |
| | |sestavne elemente ter izvajati vsako |
| | |drugo dejanje, ki pomeni krnitev |
| | |spoštovanja do grobišč ali je v |
| | |nasprotju s pokopališkim redom |
| | |vojnih grobišč. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠMA-OPPNb |Obvoznica in|Predviden OPPN za ureditev obvoznice |
| |poslovno- |Šmarjete in poslovnega dela naselja |
| |storitveni |na severozahodu te EUP. Na delu te |
| |center |EUP je v veljavi Lokacijski načrt |
| |Šmarjeta |obvoznice Šmarjeta (Uradni list RS, |
| | |št. 91/99), ki ostane v veljavi do |
| | |preklica. Obstoječa regionalna cesta |
| | |dobi vlogo osrednje ulice (z |
| | |drevoredom, pločniki in kolesarsko |
| | |stezo), na jugu EUP se uredi novo |
| | |krožišče. Objekti se oblikujejo |
| | |usklajeno in se nanizajo ob enotni |
| | |gradbeni liniji. Vse parkirne |
| | |površine za potrebe tega območja se |
| | |uredijo v tej enoti. Prav tako se |
| | |uredijo parkirne površine za potrebe |
| | |doma ostarelih in gostilne, ki sta v |
| | |EUP ŠMA-6. Na severozahodu se ohrani |
| | |nepozidan pas med naseljema Gorenja |
| | |vas in Šmarjeta ter zadostni odmik |
| | |objektov od zahodne obvozne ceste |
| | |naselja, načrtovane po |
| | |severozahodnem robu te enote. |
| | |Ohranjajo se značilni pogledi na |
| | |cerkev v jedru Šmarjete. Uredi se |
| | |javno parkirišče za staro trško |
| | |jedro. Prostor pri krožišču pri domu |
| | |za ostarele se parkovno uredi. |
| | |Vzpostavi se naravno stanje vodotoka |
| | |Prinovec po njegovi naravni strugi, |
| | |dopustni so dostopi in peš mostiči. |
| | |Vsi posegi na območje naravne |
| | |vrednote in vodotoka morajo biti |
| | |usklajeni s pristojnima službama za |
| | |varstvo narave in upravljanje z |
| | |vodami. |
+------------+------------+-------------------------------------+
(2) Posebni PIP za EUP na območju Šmarjeških Toplic
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-1 |Stanovanjsko-|Ohranja se obstoječa gradbena linija |
| |počitniško |objektov ob regionalni cesti. |
| |naselje nad |Objektov ni dopustno postavljati |
| |Prinovcem 1 |bližje regionalni cesti, kot so |
| | |obstoječi objekti. Obstoječa |
| | |regionalna cesta dobi vlogo osrednje |
| | |ulice. Uredi se drevored ter peš in |
| | |kolesarski promet. Ohranjata se |
| | |vzorec in morfologija pozidave in |
| | |vmesne zelene brežine oziroma |
| | |cezure. Uredijo se dostopi na |
| | |gradbene parcele. Novi ali |
| | |rekonstruirani objekti naj ne |
| | |presegajo višin obstoječih objektov. |
| | |Dopustna je sprememba namembnosti |
| | |objektov v stanovanjske oziroma |
| | |nastanitvene objekte (turistična |
| | |dejavnost). Vse parkirne površine za |
| | |potrebe tega območja se uredijo v |
| | |tej enoti. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-2 |Zaselek |Ohranjata se vzorec in morfologija |
| |Radež |pozidave. Objekti naj bodo oblikovno |
| | |čim bolj poenoteni. Dopustna je |
| | |sprememba namembnosti v nastanitvene |
| | |objekte. Vse parkirne površine za |
| | |potrebe dejavnosti se uredijo v tej |
| | |enoti. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-3 |vas |Ohranjata se vzorec in morfologija |
| |Brezovica |pozidave. Novi ali rekonstruirani |
| | |objekti morajo slediti višinam |
| | |obstoječih objektov. Dopustna je |
| | |sprememba namembnosti v nastanitvene |
| | |objekte. Objekti ob osrednji cesti |
| | |morajo slediti enotni gradbeni |
| | |liniji. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-4 |Ob |Ustvari se enotna obcestna pozidava |
| |regionalni |v racionalnem vzorcu pozidave, da se |
| |cesti – |novo stavbno zemljišče čim bolj |
| |sever |racionalno izrabi. Obstoječa |
| | |regionalna cesta dobi vlogo osrednje |
| | |ulice. Uredi se drevored ter peš in |
| | |kolesarski promet. Objekti ob cesti |
| | |morajo slediti enotni gradbeni |
| | |liniji. Novi ali rekonstruirani |
| | |objekti morajo slediti višinam |
| | |obstoječih objektov. Dovoljena je |
| | |sprememba namembnosti v nastanitvene |
| | |objekte. Vse parkirne površine za |
| | |potrebe tega območja se uredijo v |
| | |tej enoti. Dostop v območje je z |
| | |južne in severne strani. Pobočje |
| | |hriba je vidno izpostavljeno, zato |
| | |se posebna pozornost posveti |
| | |višinskim gabaritom in streham ter |
| | |kritini objektov, ki v tem primeru |
| | |ustvarjajo novo fasado naselja. Vsi |
| | |posegi v območje naravnih vrednot |
| | |morajo biti usklajeni s pristojno |
| | |službo za varstvo narave. Varovano |
| | |območje Skuškove kapelice se ohranja |
| | |nepozidano in ureja kot območje |
| | |zelenih parkovnih površin. Vsi |
| | |posegi na območju kulturne dediščine |
| | |se uskladijo z varstvenim režimom in |
| | |drugimi predpisi varstva kulturne |
| | |dediščine. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-5 |Parkovne |Pred vstopom v naselje se izvede |
| |površine ob |parkovna ureditev v obvodnem |
| |Toplici |prostoru potoka Toplica. Obcestni |
| | |prostor regionalne ceste se oblikuje |
| | |kot vstopna avenija z drevoredom, |
| | |peš in kolesarsko stezo. Parkovne |
| | |ureditve lahko vključujejo ureditev |
| | |sprehajalnih poti, dostopov do vode, |
| | |počivališč, vse z ustrezno drobno |
| | |urbano opremo, ter ureditev manjših |
| | |vodnih površin. Vse vodne ureditve |
| | |morajo biti izvedene sonaravno. |
| | |Dopustna je postavitev paviljona za |
| | |oddih in razvedrilo (les, kovina), |
| | |skulptur, spominskih obeležij in peš |
| | |mostičev. Postavitev stavb ni |
| | |dopustna, prav tako niso dopustne |
| | |spremembe reliefa, ki bi poslabšale |
| | |odtočne razmere. Morebitna javna |
| | |razsvetljava mora biti podrejena |
| | |razsvetljavi vzdolž regionalne |
| | |ceste. Ob potoku se ohranja vsaj 15 |
| | |metrski pas mokrotnega območja, kot |
| | |del parkovne ureditve. Brežine |
| | |regulirane struge se renaturirajo. |
| | |Uskladi se katastrsko stanje vodnega |
| | |zemljišča z dejanskim potekom struge |
| | |potoka v delu, kjer je bil |
| | |reguliran. Na južnem delu območja se |
| | |med čistilno napravo in regionalno |
| | |cesto postavi skulptura do višine 4 |
| | |m, ki oblikuje vstop v območje |
| | |Šmarjeških Toplic. Vsi posegi v |
| | |območje naravnih vrednot in vodotoka |
| | |se uskladijo s pristojnima službama |
| | |za varstvo narave in upravljanje z |
| | |vodami. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-OPPNa |Terme |Predviden OPPN za ureditev in |
| |Šmarješke |širitev kompleksa term s hotelskimi |
| |Toplice |in zdravstvenimi objekti ter |
| | |zunanjimi površinami (rekreacijske |
| | |in športne površine, bazeni, park, |
| | |parkirišča oziroma parkirna hiša |
| | |ipd.). |
| | |Kopališki park: ohranjajo se |
| | |parkovno urejeno kopališče, struga, |
| | |bregovi in obvodna vegetacija |
| | |potoka. |
| | |Športno rekreacijsko območje: |
| | |ohranja se obstoječ gozd posebnega |
| | |namena, ki se ga lahko vključi v |
| | |športno rekreacijsko ponudbo |
| | |(pešpoti in trim steze, manjše |
| | |prireditve ipd.). Pri urejanju |
| | |športnih igrišč in spremljajočih |
| | |objektov se upošteva konfiguracija |
| | |terena. Celotno območje se lahko |
| | |razdeli na manjša območja in ureja |
| | |fazno, vendar morajo biti vse |
| | |ureditve na podlagi kompleksne |
| | |zasnove za celoten prostor, ki se |
| | |pridobi na podlagi variantnih |
| | |urbanistično krajinskih rešitev ali |
| | |natečaja. |
| | |Na severovzhodnem delu območja (z |
| | |namensko rabo BT) se urejajo |
| | |apartmajski ali podobni objekti, |
| | |dislocirani od kompleksa |
| | |zdravilišča. Ti objekti se umestijo |
| | |v gozdni rob, tako da ne bodo vidno |
| | |izpostavljeni, temveč bodo za |
| | |gozdnim robom. Ohranja se obstoječ |
| | |gozd posebnega namena. |
| | |Obvezna je pridobitev celovitih |
| | |urbanističnih, arhitekturnih in |
| | |krajinsko-arhitekturnih strokovnih |
| | |rešitev. Ob pripravi tega OPPN se |
| | |ustrezno ureja tudi cesta proti |
| | |Brezovici, ki je sicer izven območja |
| | |OPPN. Vsi posegi v območje naravnih |
| | |vrednot morajo biti usklajeni s |
| | |pristojno službo za varstvo narave. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-OPPNb |Turistično |Predviden OPPN za širitev |
| |območje med |turističnega naselja. Dopustna je |
| |Termami in |sprememba namembnosti obstoječih |
| |Radežem |objektov za turistične in z njimi |
| | |povezane dejavnosti (gostinstvo, |
| | |družinski hotel ipd.). Objekti naj |
| | |bodo oblikovno čim bolj poenoteni. |
| | |Na zahodnem robu se ohrani zelen |
| | |nepozidan pas, ki se lahko zasadi z |
| | |visoko avtohtono vegetacijo in v |
| | |okviru katerega se lahko uredi |
| | |pešpot. Vse parkirne površine za |
| | |potrebe dejavnosti se uredijo v tej |
| | |enoti. Obstoječi objekti za stalno |
| | |ali občasno bivanje se smiselno |
| | |vključijo v novo ureditev. Do |
| | |izdelave OPPN je dopustna sprememba |
| | |namembnosti obstoječih objektov v |
| | |turistične namene ter dozidava |
| | |obstoječih objektov do 30 % tlorisne |
| | |površine, če se spremeni njihova |
| | |namembnost v turistično dejavnost. |
| | |Dostop do vseh objektov na tem |
| | |območju se uredi s severa – z |
| | |lokalne ceste. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-OPPNc |Topliška vas |Predviden OPP N: na severnem delu |
| | |enote uredijo centralne dejavnosti. |
| | |Počitniški objekti na jugu se |
| | |ohranjajo. Objekti morajo biti |
| | |usklajeno oblikovani, visoki največ |
| | |do P + M. Tlorisni gabariti ne smejo |
| | |presegati gabaritov kakovostnih |
| | |tradicionalnih objektov. Dopustno je |
| | |zasnovati sodobno oblikovano |
| | |območje. Tudi v primeru sodobne |
| | |tipologije se upošteva volumne |
| | |tradicionalnih stanovanjskih |
| | |objektov in se jih ne sme presegati. |
| | |Obvezna je pridobitev celovitih |
| | |urbanističnih, arhitekturnih in |
| | |krajinsko-arhitekturnih strokovnih |
| | |rešitev. Predvidi se nov dostop s |
| | |severne strani z ureditvijo |
| | |priključka na obstoječo javno pot. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-OPPNd |Stanovanjsko-|Predviden OPPN za stanovanjsko- |
| |počitniško |počitniško območje z individualnimi |
| |naselje nad |in/ali vrstnimi hišami. Dopustna je |
| |Prinovcem 2 |tudi gradnja družinskih hotelov. |
| | |Zasnova nove pozidave mora smiselno |
| | |nadaljevati strukturo obstoječe |
| | |(predvsem glede zazidalnega vzorca, |
| | |višin objektov, smeri slemen). |
| | |Dostop v območje se uredi z novo |
| | |cesto na zahodu (z mostom preko |
| | |doline potoka Prinovec), ki se |
| | |poveže tudi z novo cesto proti |
| | |Družinski vasi. Ureditev dostopa v |
| | |območje mora biti del OPPN. Vse |
| | |parkirne površine za potrebe tega |
| | |območja se uredijo v tej enoti. V |
| | |enoti je registrirano arheološko |
| | |najdišče, zato je treba pri pripravi |
| | |OPPN izvesti predhodne arheološke |
| | |raziskave. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-OPPNe |Prinovec |Predviden OPPN za ureditev jedra |
| | |naselja. Uredi se križišče, oblikuje |
| | |se poenotena mestotvorna obcestna |
| | |pozidava ter uredijo prepoznavne |
| | |odprte javne površine (trg, |
| | |tržnica), javno parkirišče ter druge |
| | |odprte površine in ureditve, kot |
| | |muzej na prostem, otroško igrišče, |
| | |park, mini živalski vrt, botanični |
| | |vrt, predstavitve domačih obrti ipd. |
| | |Posebno pozornost je treba posvetiti |
| | |arhitekturnemu oblikovanju objektov |
| | |in zasnovi odprtih na vstopih v |
| | |center naselja na jugu in severu. |
| | |Obstoječa regionalna cesta dobi |
| | |vlogo osrednje ulice, ob njej se |
| | |uredijo drevored, pločnik in |
| | |kolesarska steza. Vodotok se ohranja |
| | |v naravni obliki, dopustni so peš |
| | |poti in peš mostiči. Ob potoku se |
| | |ohranja vsaj 15 metrski pas |
| | |mokrotnega območja, kot del parkovne |
| | |ureditve ob potoku. |
| | |Celotno območje se lahko razdeli na |
| | |manjša območja in ureja fazno, |
| | |vendar morajo biti vse ureditve na |
| | |podlagi kompleksne zasnove za |
| | |celoten prostor, ki se pridobi na |
| | |podlagi variantnih urbanistično |
| | |krajinskih rešitev, urbanistične |
| | |delavnice ali natečaja. V enoti je |
| | |registrirano arheološko najdišče, |
| | |zato je treba pri pripravi OPPN |
| | |izvesti predhodne arheološke |
| | |raziskave. Vsi posegi v območje |
| | |naravnih vrednot in vodotoka morajo |
| | |biti usklajeni s pristojnima |
| | |službama za varstvo narave in |
| | |upravljanje z vodami. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠMT-OPPNf |Kmetijsko |Predviden OPPN za (postopno) |
| |gospodarstvo |ureditev kmetijskega gospodarstva – |
| |– konjeniški |konjeniškega centra. Objekti morajo |
| |center |biti usklajeno oblikovani in ne |
| |Brezovica |smejo biti previsoki (največ do |
| | |višine P+1 ali P + M) ali preveliki |
| | |– upoštevati je treba kakovostno |
| | |avtohtono tipologijo stanovanjskih |
| | |in gospodarskih objektov starega |
| | |dela naselja Brezovica. Uredijo se |
| | |potrebne zunanje površine. Območje |
| | |se na vzhodnem in južnem robu zasadi |
| | |z avtohtonim drevjem. Vse potrebne |
| | |parkirne površine za to dejavnost se |
| | |uredijo v tej enoti. Uredi se nov |
| | |dostop do območja s severne oziroma |
| | |vzhodne strani, izven naselja |
| | |Brezovica, preko javne poti, ki se |
| | |na severu priključuje na regionalno |
| | |cesto. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
118. člen
(posebni PIP za EUP na območju UN Bela Cerkev)
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-1 |Bela Cerkev |Višine obstoječih objektov se ne |
| |– jug |smejo presegati, ohranjati je treba |
| | |pogled na cerkev. Obstoječa lokalna |
| | |cesta se rekonstruira. Vsi posegi v |
| | |območje oziroma vplivno območje |
| | |kulturne dediščine morajo biti |
| | |usklajeni s pristojno službo za |
| | |varstvo kulturne dediščine. Vsi |
| | |posegi v območje naravnih vrednot |
| | |morajo biti usklajeni s pristojno |
| | |službo za varstvo narave. Pri |
| | |umeščanju posegov na te površine je |
| | |treba pred izdajo gradbenega |
| | |dovoljenja oziroma v času priprave |
| | |OPPN (če se bo za to območje |
| | |pripravil) ugotoviti vrednosti |
| | |kazalcev hrupa in v primeru |
| | |preseganja dovoljenih vrednosti |
| | |izvesti protihrupne ukrepe oziroma |
| | |dopustiti le tiste dejavnosti, za |
| | |katere zakonsko določene mejne |
| | |vrednosti niso presežene. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-2a in |Bela Cerkev |Poudari se osrednji prostor – trg z |
|BEC-2b |– jedro |okoliškimi objekti, ki predstavlja |
| | |naselbinsko dediščino (kulturni |
| | |spomenik). Ločijo se peš in prometne |
| | |površine, uredi se javno parkirišče |
| | |izven območja osrednjega trga ter |
| | |redefinira prostor avtoprevozništva. |
| | |Ohranja se obstoječa podoba |
| | |jugovzhodnega roba naselja (višine |
| | |objektov ne smejo presegati |
| | |obstoječih stanovanjskih objektov |
| | |ipd.). Upoštevajo se omejitve zaradi |
| | |hrupa z avtoceste. Staro jedro se |
| | |prenovi, pri tem se upoštevata |
| | |struktura in morfologija naselja ter |
| | |njegove zgodovinske in kulturne |
| | |kakovosti. Uredijo se trg in |
| | |dvorišča, ki se lahko odprejo tudi za|
| | |javno uporabo. Ohranjajo se značilni |
| | |pogledi in arhitekturna zasnova |
| | |kakovostnih objektov. Predvidi se |
| | |sanacija neustrezno oblikovanih |
| | |objektov. Območje ali del območja se |
| | |lahko ureja tudi z OPPN, skladno s |
| | |konservatorskim načrtom za prenovo. V|
| | |enoti je registrirano arheološko |
| | |najdišče, zato je treba pri pripravi |
| | |morebitnega OPPN oziroma pred izdajo |
| | |gradbenega dovoljenja izvesti |
| | |predhodne arheološke raziskave. Vsi |
| | |posegi morajo biti predhodno |
| | |usklajeni s pristojnima službama |
| | |oziroma predpisi s področja varstva |
| | |narave in kulturne dediščine. |
| | |Lokalna cesta se preoblikuje v mestno|
| | |ulico s pločnikom in kolesarsko |
| | |stezo. Za obstoječe površine, na |
| | |katerih velja I. stopnja varstva pred|
| | |elektromagnetnim sevanjem |
| | |(stanovanjske površine, turistične |
| | |površine in površine razpršene |
| | |poselitve) znotraj varovalnega pasu |
| | |daljnovoda 2x110 kV Brestanica–Hudo, |
| | |je treba pridobiti dokazilo |
| | |pooblaščene organizacije, da niso |
| | |prekoračene mejne vrednosti veličin |
| | |elektromagnetnega sevanja. V |
| | |nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi|
| | |za preprečitev prekoračenih mejnih |
| | |vrednosti elektromagnetnega sevanja. |
| | |Poleg navedenega za BEC-2a velja še: |
| | |Pri umeščanju posegov na te površine |
| | |je treba pred izdajo gradbenega |
| | |dovoljenja oziroma v času priprave |
| | |OPPN (če se bo za to območje |
| | |pripravil) ugotoviti vrednosti |
| | |kazalcev hrupa in v primeru |
| | |preseganja dovoljenih vrednosti |
| | |izvesti protihrupne ukrepe oziroma |
| | |dopustiti le tiste dejavnosti, za |
| | |katere zakonsko določene mejne |
| | |vrednosti niso presežene. Na |
| | |zemljišču s parcelno številko 2702/6,|
| | |k.o. Bela Cerkev se dopusti ureditev |
| | |in sanacija nedovoljene gradnje ob |
| | |upoštevanju pogojev: fasada se uredi |
| | |v temnejših zemeljskih barvah, ohrani|
| | |se vegetacija, ki na vzhodnem robu |
| | |parcele zakriva hišo pred pogledi iz |
| | |doline. Pri pripravi projekta PGD se |
| | |upoštevajo zahteve pristojne službe |
| | |za varstvo kulturne dediščine. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-3 |Športno |Ureja se športno rekreacijsko območje|
| |rekreacijsko |naselja s površinami za športna |
| |območje |igrišča, tribunami in pripadajočim |
| | |servisnim objektom. Vsi posegi v |
| | |območje naravnih vrednot morajo biti |
| | |usklajeni s pristojno službo za |
| | |varstvo narave. Ob urejanju se |
| | |upoštevajo omejitve v varovalnem pasu|
| | |daljnovodov. Za obstoječe površine, |
| | |na katerih velja I. stopnja varstva |
| | |pred elektromagnetnim sevanjem |
| | |(stanovanjske površine, turistične |
| | |površine in površine razpršene |
| | |poselitve) znotraj varovalnega pasu |
| | |daljnovoda 2x110 kV Brestanica–Hudo, |
| | |je treba pridobiti dokazilo |
| | |pooblaščene organizacije, da niso |
| | |prekoračene mejne vrednosti veličin |
| | |elektromagnetnega sevanja. V |
| | |nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi|
| | |za preprečitev prekoračenih mejnih |
| | |vrednosti elektromagnetnega sevanja. |
| | |Vsi posegi na arheološkem območju |
| | |oziroma območju kulturne dediščine se|
| | |uskladijo z varstvenim režimom in |
| | |drugimi predpisi varstva kulturne |
| | |dediščine. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-4 do |Posamezne |Ohranja in dopolnjuje se obstoječa |
|BEC-7 |domačije |pozidava stanovanjskih, gospodarskih |
| | |in storitvenih objektov z možnostjo |
| | |dopolnilnih dejavnosti. Vsi posegi v |
| | |območje naravnih vrednot morajo biti |
| | |usklajeni s pristojno službo za |
| | |varstvo narave. |
| | |Poleg navedenega za BEC-5 velja še: |
| | |Pri umeščanju posegov na te površine |
| | |je treba pred izdajo gradbenega |
| | |dovoljenja oziroma v času priprave |
| | |OPPN (če se bo za to območje |
| | |pripravil) ugotoviti vrednosti |
| | |kazalcev hrupa in v primeru |
| | |preseganja dovoljenih vrednosti |
| | |izvesti protihrupne ukrepe oziroma |
| | |dopustiti le tiste dejavnosti, za |
| | |katere zakonsko določene mejne |
| | |vrednosti niso presežene. |
| | |Poleg navedenega za BEC-7 velja še: |
| | |Upoštevajo se omejitve zaradi hrupa z|
| | |avtoceste – dopustna je postavitev |
| | |gospodarskih objektov, gradnja novih |
| | |stanovanjskih objektov in sprememba |
| | |namembnosti obstoječih objektov v |
| | |stanovanjske niso dopustni. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-8 |Arheološki |Ureja se arheološki park s |
| |park |prezentacijo obstoječega rimskega |
| | |miljnika ter večjih rimskodobnih |
| | |kamnitih zgradb, ki so bile na tem |
| | |območju odkrite v sklopu arheoloških |
| | |raziskav na trasi avtoceste. Vsi |
| | |posegi na območju arheološke |
| | |prezentacije morajo upoštevati |
| | |strokovna izhodišča, ki jih predpiše |
| | |pristojna služba za varstvo kulturne |
| | |dediščine, ter morajo biti v skladu s|
| | |predpisi varstva kulturne dediščine. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-X1 |Stanovanjsko |Predvideno celostno urejanje. Na |
| |območje |območju se uredi stanovanjska |
| |Strmec |pozidava. Območje se funkcionalno |
| | |navezuje na obstoječe naselje preko |
| | |prometne mreže, ki naj omogoča dostop|
| | |z lokalne ceste na jugu. Območje je |
| | |vidno izpostavljeno, zato se posebna |
| | |pozornost posveti višinskim |
| | |gabaritom, streham ter kritini |
| | |objektov, ki bodo oblikovali novo |
| | |fasado naselja. Ohrani se kapelico v |
| | |križišču. Vse parkirne površine za |
| | |potrebe tega območja se uredijo v tej|
| | |enoti. Lokalna cesta se preoblikuje v|
| | |mestno ulico s pločnikom in |
| | |kolesarsko stezo. V enoti je |
| | |registrirano arheološko najdišče, |
| | |zato se območje arheološko razišče: |
| | |časovno, predvsem pa metodološko |
| | |enotno za celotno območje pred |
| | |pridobitvijo gradbenih dovoljenj. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-OPPNa |Bela Cerkev |Predviden OPPN za pozidavo v okviru |
| |– jug |namenske rabe SKs. Objekti morajo |
| | |biti usklajeno oblikovani, visoki |
| | |največ do P + M ali K + M. Glede |
| | |tlorisnih in višinskih gabaritov se |
| | |ne sme presegati gabaritov |
| | |kakovostnih tradicionalnih objektov v|
| | |Beli Cerkvi. Dopustno je zasnovati |
| | |sodobno oblikovano območje objektov. |
| | |Varovati je treba veduto Bele Cerkve.|
| | |Pri zasnovi pozidave se upoštevajo |
| | |omejitve, ki izhajajo iz pogojev |
| | |vplivnega območja kulturnega |
| | |spomenika vaško jedro Bele Cerkve, |
| | |arheološkega območja Vinji vrh, |
| | |območja Nature 2000 ter vplivnega |
| | |območja avtoceste (obremenitev s |
| | |hrupom). V enoti je registrirano |
| | |arheološko najdišče, zato je treba |
| | |pri pripravi OPPN izvesti predhodne |
| | |arheološke raziskave. Vsi posegi v |
| | |območje varstva narave morajo biti |
| | |usklajeni s pristojno službo za |
| | |varstvo narave. Pri umeščanju posegov|
| | |je treba v času priprave OPPN |
| | |ugotoviti vrednosti kazalcev hrupa in|
| | |v primeru preseganja dovoljenih |
| | |vrednosti izvesti protihrupne ukrepe |
| | |oziroma dopustiti le tiste |
| | |dejavnosti, za katere zakonsko |
| | |določene mejne vrednosti niso |
| | |presežene. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-OPPNb |Poslovno- |Predviden OPPN za centralne |
| |storitveno |dejavnosti, lahko tudi za turistične |
| |območje Bela |dejavnosti ali šport in rekreacijo. |
| |Cerkev – |Lokalna cesta se preoblikuje v mestno|
| |vzhod |ulico s pločnikom in kolesarsko stezo|
| | |ter z usklajeno oblikovanimi objekti,|
| | |nanizanimi ob enotni gradbeni liniji.|
| | |Novi objekti ne smejo prevzeti |
| | |prostorske dominante, ki jo zdaj |
| | |predstavlja cerkev z vaškim jedrom. |
| | |Upoštevajo se omejitve zaradi hrupa z|
| | |avtoceste, zato novi stanovanjski |
| | |objekti ali stanovanjska namembnost v|
| | |drugih objektih niso dopustni. V |
| | |enoti je registrirano arheološko |
| | |najdišče, zato je treba pri pripravi |
| | |OPPN izvesti predhodne arheološke |
| | |raziskave. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|BEC-OPPNc |Pokopališče |Predviden O PPN za ureditev novega |
| | |pokopališča s parkovno ureditvijo, ki|
| | |se organizira na terasah. Upošteva se|
| | |obstoječ relief, ohranjajo se pogledi|
| | |na cerkev. Novo pokopališče se naveže|
| | |na staro s peš povezavami. |
| | |V enoti je registrirano arheološko |
| | |najdišče, zato je treba pri pripravi |
| | |OPPN izvesti predhodne arheološke |
| | |raziskave. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
119. člen
(posebni PIP za EUP na območju UN Dolenje Kronovo)
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|DOK-1a in |Dolenje |Ob lokalni cesti se uredi osrednja |
|DOK-1b |Kronovo – |ulica s pločnikom ter z usklajeno |
| |center |oblikovanimi objekti, nanizanimi ob |
| | |enotni gradbeni liniji. Novi ali |
| | |rekonstruirani objekti morajo slediti|
| | |višinam obstoječih objektov, razen ob|
| | |glavnem križišču, kjer so dovoljeni |
| | |višji objekti, da poudarijo jedro |
| | |naselja. Poleg centralnih dejavnosti |
| | |so dovoljena tudi stanovanja, vendar |
| | |le v obstoječih objektih in obsegu. |
| | |Upoštevajo se omejitve zaradi hrupa z|
| | |avtoceste, zato novi stanovanjski |
| | |objekti ali stanovanjska namembnost v|
| | |drugih objektih niso dopustni. Vsi |
| | |posegi v območje naravnih vrednot |
| | |morajo biti usklajeni s pristojno |
| | |službo za varstvo narave. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|DOK-2 |Vas Dolenje |Novi objekti morajo upoštevati |
| |Kronovo |obstoječo gradbeno linijo in |
| | |vertikalne gabarite obstoječih |
| | |objektov. Ustvari se sklenjena |
| | |prometna mreža. Ohranjajo se |
| | |dominante naselja – cerkev z |
| | |zelenico, dostop do Krke in |
| | |nepozidane brežine. Vsi posegi na |
| | |območje naravnih vrednot in vodotokov|
| | |ter na poplavno območje morajo biti |
| | |usklajeni s pristojnima službama za |
| | |varstvo narave in upravljanje z |
| | |vodami. Pri posegih na poplavno |
| | |območje se upoštevajo poplavne kote |
| | |oziroma izvedejo nasutja na koti od |
| | |155,3 m n.m.v. do 155,45 m n.m.v. |
| | |Potrebno je predvideti izgradnjo |
| | |zadrževanja meteornih voda. Območje |
| | |vasi je deloma na poplavnem območju |
| | |Krke, zato so na tem (poplavnem) delu|
| | |vasi dopustni le rekonstrukcija, |
| | |odstranitev, sprememba namembnosti in|
| | |vzdrževanje obstoječih objektov. |
| | |Gradnja novih objektov ni dopustna |
| | |(razen nadomestne gradnje). |
| | |Kakršnikoli posegi ne smejo |
| | |poslabšati obstoječe poplavne |
| | |varnosti, za vsak poseg je treba |
| | |predhodno pridobiti vodno soglasje. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|DOK-3 |Vas – poleg |Ohranja se obvodna vegetacija. |
| |Domna |Dopustna je sprememba namembnosti v |
| | |dopolnilne dejavnosti turistične |
| | |ponudbe. |
| | |Pozidava neposredno ob potoku se |
| | |sanira, da bo v potoku omogočen |
| | |prehod za ribe. Vsi posegi v območje |
| | |naravnih vrednot in vodotoka morajo |
| | |biti usklajeni s pristojnima službama|
| | |za varstvo narave in upravljanje z |
| | |vodami. Za obstoječe površine, na |
| | |katerih velja I. stopnja varstva pred|
| | |elektromagnetnim sevanjem |
| | |(stanovanjske površine, turistične |
| | |površine in površine razpršene |
| | |poselitve) znotraj varovalnega pasu |
| | |daljnovoda 2x110 kV Brestanica–Hudo, |
| | |je treba pridobiti dokazilo |
| | |pooblaščene organizacije, da niso |
| | |prekoračene mejne vrednosti veličin |
| | |elektromagnetnega sevanja. V |
| | |nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi|
| | |za preprečitev prekoračenih mejnih |
| | |vrednosti elektromagnetnega sevanja. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|DOK-4 |Rekreacijsko |Dopusti se ureditev dostopa do vode |
| |območje ob |in manjšega pristana za plovila, ki |
| |Krki |se uredi na obrežju Krke, s |
| | |pontonskim ali grajenim lesenim |
| | |pomolom tlorisnih dimenzij širine do |
| | |3 m in dolžine do 4 m. Gradnja drugih|
| | |objektov in spreminjanje reliefa |
| | |nista dopustna. Vsi posegi se |
| | |uskladijo z zahtevami pristojnih |
| | |služb za ohranjanje narave in |
| | |upravljanje voda. Vsi posegi v |
| | |območje naravnih vrednot morajo biti |
| | |usklajeni s pristojno službo za |
| | |varstvo narave. Vsi posegi na |
| | |arheološkem območju se uskladijo z |
| | |varstvenim režimom in drugimi |
| | |predpisi varstva kulturne dediščine. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|DOK-5 |Kronovski |Dopustna je ureditev učne poti in |
| |otok |opazovalnice za ptice ter izvedba |
| | |brvi za pešce z ograjo in z oviro, ki|
| | |bo preprečevala dostop motornim |
| | |vozilom. Gradnja drugih objektov in |
| | |spreminjanje reliefa nista dopustna. |
| | |Kmetijske površine se vzdržujejo, za |
| | |dostop s kmetijsko mehanizacijo se |
| | |ohrani obstoječi dostop po gazi prek |
| | |struge rokava Krke. V obalni pas se |
| | |namestijo podrta drevesa, da se |
| | |izboljšajo pogoji za močvirsko |
| | |sklednico. Vsi posegi morajo biti |
| | |usklajeni s pristojnima službama za |
| | |varstvo narave in upravljanje z |
| | |vodami. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|DOK-6 |Skupina |Ureja se park (skansen) s |
| |kozolcev |prezentacijo tradicionalnih tipov |
| | |kozolcev, ki so tu že prisotni. |
| | |Dopustna je tudi prestavitev kozolcev|
| | |enakega tipa z drugih lokacij ali |
| | |širšega območja Dolenjske. Vsi posegi|
| | |na območju arheološke prezentacije |
| | |morajo upoštevati strokovna |
| | |izhodišča, ki jih predpiše pristojna |
| | |služba za varstvo kulturne dediščine,|
| | |ter morajo biti v skladu s predpisi |
| | |varstva kulturne dediščine. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
|DOK-OPPNa |Turistično |Predviden OPPN za ureditev nove |
| |storitvena |turistično-storitvene gospodarske |
| |gospodarska |cone. Severni del cone se nameni |
| |cona |trgovini ter storitvenim dejavnostim,|
| | |gostinstvu in turizmu, poslovnim |
| | |dejavnostim ter rekreacijskim in |
| | |športnim dejavnostim. Uredi se javno |
| | |parkirišče, ki služi tudi jedru |
| | |naselja, južni del pa proizvodnim in |
| | |prometnim površinam (parkirišče za |
| | |tovornjake, parkovno urejen prostor |
| | |za avtodome ipd.). |
| | |Zasnova cone je fleksibilna. |
| | |Predvidijo se zelene površine v |
| | |obliki drevoredov, gruč dreves, |
| | |zelenic ipd., ki zavzemajo najmanj 10|
| | |% površine. Območje je izpostavljeno |
| | |pogledom z južne in vzhodne strani, |
| | |zato se ob cestah določi gradbena |
| | |linija in oblikuje fasada cone. |
| | |Vzdolž regionalne ceste na vzhodu se |
| | |uredi drevored. Dopustna je |
| | |postavitev objekta za oglaševanje ob |
| | |avtocesti v okviru cone. Lokacija |
| | |tega objekta mora biti usklajena s |
| | |postavitvijo stavb za centralne, |
| | |poslovne in industrijske dejavnosti, |
| | |ki so dopustne v tej enoti. Višina |
| | |tega objekta ne sme presegati višine |
| | |stavb v enoti. Cona se priključuje na|
| | |regionalno cesto preko dveh |
| | |priključkov – v že formiranem |
| | |štirikrakem križišču na regionalni |
| | |cesti in južno od njega. Lokalna |
| | |cesta se preoblikuje v mestno ulico s|
| | |pločnikom in kolesarsko stezo. |
| | |Upoštevajo se omejitve zaradi hrupa z|
| | |avtoceste, zato stanovanjski objekti |
| | |ali stanovanjska namembnost v drugih |
| | |objektih niso dopustni. Aktivna |
| | |protihrupna zaščita ob avtocesti ni |
| | |predvidena. Na severnem delu te enote|
| | |je registrirano arheološko najdišče, |
| | |zato je treba pri pripravi OPPN |
| | |izvesti predhodne arheološke |
| | |raziskave. Vsi posegi v območje |
| | |naravnih vrednot morajo biti |
| | |usklajeni s pristojno službo za |
| | |varstvo narave. V sklopu priprave |
| | |OPPN se izdela poročilo o vplivih na |
| | |okolje z analizo tveganja onesnaženja|
| | |vodovarstvenega območja, opredelijo |
| | |se omilitveni ukrepi, s katerimi se |
| | |zmanjša možnost onesnaženja. |
+-----------+-------------+-------------------------------------+
120. člen
(posebni PIP za EUP na območju UN Zbure)
+------------+------------+-------------------------------------+
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU-1 |Pri |Ob prenovah objektov se ob |
| |gasilskem |regionalni cesti oblikuje poteza |
| |domu |gabaritno in oblikovno usklajenih |
| | |objektov. Novogradnje in ureditve na |
| | |površinah ob Laknici niso dopustne. |
| | |Pri poslovnih in obrtnih objektih je |
| | |dopustno odstopanje višine objektov |
| | |od tradicionalnih zaradi |
| | |funkcionalnih zahtev (stolp pri |
| | |gasilskem domu ipd.). Območje ZS se |
| | |nameni športno rekreacijskim |
| | |ureditvam (igrišča, pomožni objekti |
| | |ipd.). |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU-2a in |Pri Vovku |Z zasnovo objekta oziroma objektov |
|ZBU-2b | |in zunanjih ureditev se oblikuje |
| | |kakovosten in prepoznaven vstopni |
| | |prostor v naselje. Ob regionalni |
| | |cesti se upošteva obstoječa gradbena |
| | |linija. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU/-a in |Zbure – pod |Ohranja se obstoječa tipologija |
|ZBU-3b |Anzovcem |pozidave in organizacija parcel |
| | |(stanovanjski objekti ob cesti, |
| | |dvorišča in gospodarska poslopja v |
| | |globini parcele). Ob regionalni |
| | |cesti se upošteva obstoječa gradbena |
| | |linija. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU-4a |Zaselki ob |Gradnja novih objektov na bregovih |
|do ZBU-4d |Laknici |potoka Laknica ni dopustna. Urejajo |
| | |se pešpoti ob potoku, dopustna je |
| | |ureditev novih dostopov do vode in |
| | |mostičev, ki se poenoteno |
| | |oblikujejo. Ohranja in vzdržuje se |
| | |obstoječa obrežna vegetacija; v |
| | |primerih dovoljenih novih posegov in |
| | |ob vzdrževanju je treba odstranjeno |
| | |vegetacijo nadomestiti z novo, z |
| | |uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst. |
| | |Vsi posegi v vodni in obvodni |
| | |prostor Laknice ter območje naravne |
| | |vrednote morajo biti usklajeni s |
| | |pristojnima službama za varstvo |
| | |narave in upravljanje z vodami. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU-5 do |Kmetije na |Ohranja in dopolnjuje se obstoječa |
|ZBU-9 |zahodu in |pozidava stanovanjskih in |
| |jugu |gospodarskih objektov z možnostjo |
| | |dopolnilnih dejavnosti, spodbuja se |
| | |posebej turizem na kmetiji. |
| | |Za enoti ZBU-6 in ZBU-9 velja še: |
| | |Vsi posegi v območje naravne |
| | |vrednote morajo biti usklajeni s |
| | |pristojno službo za varstvo narave. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU-10 |Domačija |Ohranja in dopolnjuje se obstoječa |
| |Zbure 19 |pozidava stanovanjskih in |
| | |gospodarskih objektov z možnostjo |
| | |dopolnilnih dejavnosti (predelava |
| | |ekoloških pridelkov, turizem na |
| | |kmetiji). Pobočje je vizualno |
| | |izpostavljen, zato se posebna |
| | |pozornost posveti višinskim |
| | |gabaritom in streham ter kritini |
| | |objektov, ki naj bodo poenotene. |
| | |Vsi posegi morajo biti usklajeni s |
| | |pristojno službo za varstvo narave. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU/11 |Travnata |Travnata površina, ki se občasno |
| |površina, z |uporablja kot prireditveni prostor |
| |občasno rabo|(sezonske prireditve, tekmovanja, |
| |kot |delovanje civilne zaščite ipd.) |
| |prireditveni|dopustna je postavitev začasnih |
| |prostor |objektov, ki se po končani sezoni |
| | |ali prireditvi odstranijo. |
| | |Postavitev stalnih objektov ni |
| | |dopustna. Dopustna je ureditev |
| | |pešpoti ob potoku, dostopa do vode |
| | |in peš mostiča v leseni izvedbi. |
| | |Obvezno je ohranjanje in vzdrževanje |
| | |obstoječe obrežne vegetacije; v |
| | |primerih posegov je treba |
| | |odstranjeno vegetacijo nadomestiti z |
| | |novo, z uporabo avtohtonih |
| | |hidrofilnih vrst. Vsi posegi v vodni |
| | |in obvodni prostor Laknice in |
| | |območje naravne vrednote morajo biti |
| | |usklajeni s pristojnima službama za |
| | |varstvo narave in upravljanje z |
| | |vodami. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU-12 |Zbure jedro |Predvidena ureditev centra naselja. |
| | |Posebna pozornost se posveti |
| | |ureditvi prostora ob križišču dveh |
| | |regionalnih cest in določitvi večje |
| | |javne odprte površine (trga) ter |
| | |parkirišča za potrebe javnih |
| | |prireditev. Dopustne so tudi |
| | |ureditve otroškega igrišča in |
| | |večnamenskega prostora. Območje se s |
| | |peš potjo poveže s pobočjem Anzovca |
| | |(rekreacija v naravi) in potokom |
| | |Laknica. Urejajo se usklajeno |
| | |oblikovani objekti, nanizani ob |
| | |enotni gradbeni liniji, višine |
| | |največ P + 1 + M. Regionalna cesta |
| | |dobi značaj osrednje ulice, uredita |
| | |se pločnik in kolesarska steza, ki |
| | |se povezujeta z zunanjimi ureditvami |
| | |ob objektih. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU-13 |Zbure vzhod |Uredi se ob cestna pozidava s |
| | |stanovanjskimi, gospodarskimi in |
| | |spremljajočimi objekti ter |
| | |dejavnostmi. Regionalna cesta dobi |
| | |značaj osrednje ulice, uredita se |
| | |pločnik in kolesarska steza, zato |
| | |novi hišni priključki niso dopustni. |
| | |Dostop do novih objektov je z juga. |
| | |V novi pozidavi se uredijo usklajeno |
| | |oblikovani objekti, nanizanimi ob |
| | |enotni gradbeni liniji. Zagotovi se |
| | |oblikovanje parcel in objektov, pri |
| | |katerem bosta upoštevani morfologija |
| | |in tipologija obstoječih objektov v |
| | |soseščini. |
+------------+------------+-------------------------------------+
|ZBU-OPPNa |Stanovanjsko|Predviden OPPN za ureditev novega |
| |območje |stanovanjskega območja z |
| |Zbure sever |individualnimi objekti. Zasnova nove |
| | |pozidave naj smiselno nadaljuje |
| | |strukturo obstoječe pozidave – |
| | |predvsem glede zazidalnega vzorca, |
| | |višin objektov, smeri slemen. Uvoz |
| | |se uredi z regionalne ceste in |
| | |lokalne ceste proti Klenoviku. |
| | |Zahodno in južno pobočje hriba je |
| | |izpostavljeno pogledom, zato se |
| | |posebna pozornost posveti višinskim |
| | |gabaritom in streham ter kritini |
| | |objektov, ki bodo oblikovali novo |
| | |fasado naselja. |
+------------+------------+-------------------------------------+
121. člen
(posebni PIP za EUP na območju preostalih naselij (N), razpršene poselitve (R) in odprtega prostora (O))
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠIFRA EUP | |IME EUP |POSEBNI PIP |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Brezovica | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|BRE-1 |N |Kamen Vrh |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|BRE-2 do BRE-|R |zaselki Kamen |Ni posebnih PIP. |
|4 | |Vrha | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Čelevec | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ČEL-1 |N |vas Čelevec |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ČEL-2 do ČEL-|R |zaselki |Za ČEL-4 in ČEL-5 velja: Vsi |
|14 | |Čelevca |posegi na območje naravnih |
| | | |vrednot in vodotoka morajo |
| | | |biti usklajeni s pristojno |
| | | |službo za varstvo narave in |
| | | |upravljanje z vodami. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Dol pri | | | |
|Šmarjeti | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DOŠ-1 |N |Dol – jug |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DOŠ-2 |N |Dol – sever |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DOŠ-3 do DOŠ-|R |zaselki Dola |Ni posebnih PIP. |
|8 | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Draga | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRA-1 |N |vas Draga |Vsi posegi morajo biti |
| | | |usklajeni s pristojnima |
| | | |službama oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine. |
| | | |Za obstoječe površine, na |
| | | |katerih velja I. stopnja |
| | | |varstva pred elektromagnetnim|
| | | |sevanjem (stanovanjske |
| | | |površine, turistične površine|
| | | |in površine razpršene |
| | | |poselitve) znotraj |
| | | |varovalnega pasu daljnovoda |
| | | |2x110 kV Brestanica–Hudo, je |
| | | |treba pridobiti dokazilo |
| | | |pooblaščene organizacije, da |
| | | |niso prekoračene mejne |
| | | |vrednosti veličin |
| | | |elektromagnetnega sevanja. V |
| | | |nasprotnem primeru se |
| | | |izvedejo ukrepi za |
| | | |preprečitev prekoračenih |
| | | |mejnih vrednosti |
| | | |elektromagnetnega sevanja. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRA-2 |N |zaselek ob |Vsi posegi morajo biti |
| | |Krki |usklajeni s pristojnimi |
| | | |službami oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine ter |
| | | |upravljanje z vodami. Nobena |
| | | |ureditev ne sme posegati na |
| | | |območje Nature 2000 (Krka). |
| | | |Območje je deloma na |
| | | |poplavnem območju Krke, zato |
| | | |so dopustni le |
| | | |rekonstrukcija, odstranitev, |
| | | |sprememba namembnosti in |
| | | |vzdrževanje obstoječih |
| | | |objektov. Gradnja novih |
| | | |objektov ni dopustna (razen |
| | | |nadomestne gradnje). |
| | | |Kakršnikoli posegi ne smejo |
| | | |poslabšati obstoječe poplavne|
| | | |varnosti, za vsak poseg je |
| | | |treba predhodno pridobiti |
| | | |vodno soglasje. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRA-3 |R |zaselek |Vsi posegi morajo biti |
| | |Lumpert |usklajeni s pristojnima |
| | | |službama oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRA-4 |R |cerkev sv. |Ohranjajo se vizure na |
| | |Helene |cerkev. Vsi posegi morajo |
| | | |biti usklajeni s pristojnima |
| | | |službama oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Družinska vas| | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRV-1 in DRV-|N |Zgornja |Zagotovi se oblikovanje |
|2 | |Družinska vas |parcel in objektov, pri |
| | | |katerem bosta upoštevani |
| | | |morfologija in tipologija |
| | | |obstoječih objektov v |
| | | |soseščini. Vsi posegi morajo |
| | | |biti usklajeni s pristojnima |
| | | |službama oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRV-3 in DRV-|N |Spodnja |Vsi posegi morajo biti |
|4 | |Družinska vas |usklajeni s pristojnima |
| | | |službama oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva kulturne |
| | | |dediščine in varstva narave |
| | | |(posegi na območje Nature |
| | | |2000). Pri umeščanju posegov |
| | | |na te površine je treba pred |
| | | |izdajo gradbenega dovoljenja |
| | | |oziroma v času priprave OPPN |
| | | |(če se bo za to območje |
| | | |pripravil) ugotoviti |
| | | |vrednosti kazalcev hrupa in v|
| | | |primeru preseganja dovoljenih|
| | | |vrednosti izvesti protihrupne|
| | | |ukrepe oziroma dopustiti le |
| | | |tiste dejavnosti, za katere |
| | | |zakonsko določene mejne |
| | | |vrednosti niso presežene. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRV-5 do DRV-|R |zaselki med |Vsi posegi morajo biti |
|7 in DRV-13 | |Spodnjo in |usklajeni s pristojnima |
| | |Zgornjo |službama oziroma predpisi s |
| | |Družinsko |področja varstva narave in |
| | |vasjo |kulturne dediščine. V |
| | | |varovalnem pasu |
| | | |visokonapetostnih daljnovodov|
| | | |ni dovoljena nova pozidava. |
| | | |Poleg navedenega za DRV/7 |
| | | |velja še: Za obstoječe |
| | | |površine, na katerih velja I.|
| | | |stopnja varstva pred |
| | | |elektromagnetnim sevanjem |
| | | |(stanovanjske površine, |
| | | |turistične površine in |
| | | |površine razpršene poselitve)|
| | | |znotraj varovalnega pasu |
| | | |daljnovoda 2x110 kV |
| | | |Brestanica–Hudo, je treba |
| | | |pridobiti dokazilo |
| | | |pooblaščene organizacije, da |
| | | |niso prekoračene mejne |
| | | |vrednosti veličin |
| | | |elektromagnetnega sevanja. V |
| | | |nasprotnem primeru se |
| | | |izvedejo ukrepi za |
| | | |preprečitev prekoračenih |
| | | |mejnih vrednosti |
| | | |elektromagnetnega sevanja. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRV-8 do DRV-|R |zaselki |Vsi posegi morajo biti |
|10 | |Požarnice |usklajeni s pristojnima |
| | | |službama oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine. V |
| | | |varovalnem pasu |
| | | |visokonapetostnih daljnovodov|
| | | |ni dovoljena nova pozidava. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRV-11 do |R |zaselki |Vsi posegi morajo biti |
|DRV-12 | |severno od |usklajeni s pristojnima |
|in DRV-14 | |Zgornje |službama oziroma predpisi s |
| | |Družinske vasi |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|DRV-X1 |N |Zgornja |Predvideno celostno urejanje.|
| | |Družinska vas |Uredi se individualna |
| | |– v jedru |stanovanjska pozidava z |
| | | |ustreznimi dostopi do javnih |
| | | |poti. Zagotovi se oblikovanje|
| | | |parcel in objektov, pri |
| | | |katerem bosta upoštevani |
| | | |morfologija in tipologija |
| | | |obstoječih objektov v |
| | | |soseščini. Vsi posegi morajo |
| | | |biti usklajeni s pristojnima |
| | | |službama za varstvo narave in|
| | | |kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Gorenja vas | | | |
|pri Šmarjeti | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-1 |N |Gorenja vas |Ohranja se zeleni pas med |
| | | |obema deloma vasi ter med |
| | | |Gorenjo vasjo in Šmarjeto. |
| | | |Vsi posegi na območje naravne|
| | | |vrednote morajo biti |
| | | |usklajeni s pristojno službo |
| | | |za varstvo narave. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-2 |R |zaselek |Ni posebnih PIP. |
| | |Podkrajec – | |
| | |vzhod | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-3a in |R |zaselek |Za GOV-3b velja: Dopustna je |
|GOV-3b | |Podkrajec – |ureditev vinotoča ali |
| | |zahod |turistične kmetije. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-4 |R |zaselek med |Ni posebnih PIP. |
| | |Hribom in | |
| | |Podkrajcem | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-5 |N |zaselek Hrib |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-6 |R |zaselek |Ni posebnih PIP. |
| | |Štamcer | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-7 |R |zaselek Dolina |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-8 in GOV-|R |zaselek Ravnik |Ni posebnih PIP. |
|9 | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GOV-10 |R |Gorenc |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Gradenje | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRA-1 |N |vas Gradenje |Vsi posegi na arheološkem |
| | | |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRA-2 |N |zaselek |Vsi posegi na arheološkem |
| | |zahodno |območju se uskladijo z |
| | |od vasi |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. V enoti je |
| | | |registrirano arheološko |
| | | |najdišče, zato je treba pred |
| | | |izdajo gradbenega dovoljenja |
| | | |izvesti predhodne arheološke |
| | | |raziskave. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Grič pri | | | |
|Klevevžu | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRK-1 |N |vas Grič |Jame, ki niso odprte za |
| | | |javnost, se ustrezno zaščiti |
| | | |pred obiskovalci. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRK-OPPNa |N |kompleks gradu |Predviden OPPN za ureditev |
| | |Klevevž |kompleksa gradu Klevevž, za |
| | | |razvoj sonaravnega visokega |
| | | |turizma: uredijo se kongresni|
| | | |center, vinska/sadjarska |
| | | |klet, ureditve za jahalni |
| | | |šport, prezentacija grajskih |
| | | |razvalin in podobno. |
| | | |Vsi posegi na območje |
| | | |naravnih vrednot, kulturne |
| | | |dediščine in voda morajo biti|
| | | |usklajeni s pristojnimi |
| | | |službami oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva narave, |
| | | |varstvo kulturne dediščine in|
| | | |upravljanje z vodami. |
| | | |Upoštevajo se Konservatorska |
| | | |izhodišča za prenovo območja |
| | | |gradu Klevevž (ZVKDS Novo |
| | | |mesto, julij 2008). Pri |
| | | |posegih v neposredni bližini |
| | | |drevesne naravne vrednote |
| | | |Klevevž – lipa je treba |
| | | |zagotoviti odmik vsaj 2 m od |
| | | |debla ter izvesti zavarovanje|
| | | |pred mehanskimi poškodbami |
| | | |debla, vej in korenin in ob |
| | | |morebitnih poškodbah |
| | | |zagotoviti strokovno |
| | | |sanacijo. Okoli drevesa se |
| | | |ohranja ustrezno veliko |
| | | |nepozidano območje. Jame, ki |
| | | |niso odprte za javnost, se |
| | | |ustrezno zaščiti pred |
| | | |obiskovalci. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRK-OPPNb |R |območje |Predviden OPPN za ureditev |
| | |Klevevških |območja Klevevških toplic in |
| | |toplic in |mlina ob potoku: v mlinu je |
| | |mlina |dopustno bivanje in/ali |
| | | |turistične dejavnosti skladno|
| | | |z namensko rabo BT. Objekt |
| | | |mlina se ohranja pretežno v |
| | | |obstoječih gabaritih in |
| | | |oblikovni podobi, omogoči se |
| | | |nadaljnje izvajanje obstoječe|
| | | |dejavnosti (MHe in izraba |
| | | |termalne vode) opredeljene s |
| | | |koncesijami in dovoljenji ter|
| | | |v skladu z varstvenimi |
| | | |usmeritvami in varstvenimi |
| | | |režimi. |
| | | |Ohranja se obstoječa raba |
| | | |Toplice – z možnostjo kopanja|
| | | |v naravi (v obstoječem |
| | | |termalnem bazenu) ob |
| | | |upoštevanju varstvenih |
| | | |usmeritev in varstvenega |
| | | |režima. Obstoječa pot na |
| | | |okljuk se ohranja v travni |
| | | |izvedbi. Pred vstopom na |
| | | |širše območje Klevevških |
| | | |toplic se postavi |
| | | |informativno – opozorilna |
| | | |tabla z |
| | | |navodili o režimu urejanja |
| | | |območja. Ob obstoječem |
| | | |lesenem mostu se dopušča |
| | | |postavitev nove lesene brvi |
| | | |za dostop na območje |
| | | |ohranjanja narave. Grajski |
| | | |kompleks se z območjem |
| | | |Toplice lahko poveže s |
| | | |sprehajalno potjo. |
| | | |Stanovanjski objekt severno |
| | | |od mlina se odstrani ali |
| | | |preoblikuje v smislu |
| | | |prezentacije nekdanjega |
| | | |gospodarskega objekta – kot |
| | | |urbana oprema prostora ali |
| | | |kot turistično informacijska |
| | | |točka. |
| | | |V OPPN se opredelijo površine|
| | | |za parkirišča za potrebe |
| | | |obiskovalcev toplic, |
| | | |preverijo se lokacije v |
| | | |drugih EUP: vzdolžno ob |
| | | |dostopni cesti (sonaravno |
| | | |oblikovanje, brez opornih |
| | | |zidov) ali/in na zgornjem |
| | | |platoju v sklopu grajskega |
| | | |kompleksa ali na površini z |
| | | |namensko rabo ZP. |
| | | |Na območju se ne dovoli: |
| | | |prenočevanje na prostem, |
| | | |šotorjenje, kurjenje, |
| | | |izvajanje množičnih |
| | | |prireditev, vožnja z |
| | | |motornimi kolesi in kolesi |
| | | |ter postavljanje kakršnih |
| | | |koli drugih objektov. Območja|
| | | |se ne osvetljuje. Vsi posegi |
| | | |na območje naravnih vrednot, |
| | | |kulturne dediščine in voda |
| | | |morajo biti usklajeni s |
| | | |pristojnimi službami oziroma |
| | | |predpisi s področja varstvo |
| | | |narave, varstvo kulturne |
| | | |dediščine in upravljanje z |
| | | |vodami. Jame, ki niso odprte |
| | | |za javnost, se ustrezno |
| | | |zaščiti pred obiskovalci. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRK-OPPNc |N |Turistično |Predviden OPPN za ureditev |
| | |območje |turističnega kompleksa na |
| | |Tičnica in |območju Tičnice in Goščave: |
| | |Goščava |uredijo se hotelsko gostinska|
| | | |ponudba, lahko tudi wellness,|
| | | |apartmaji in podobno na |
| | | |namenski rabi BT ter parkovne|
| | | |ureditve, šport in rekreacija|
| | | |na namenski rabi ZP in ZS. Na|
| | | |območju sedanjih sadovnjakov |
| | | |se del površin nameni |
| | | |parkovnim ureditvam v sklopu |
| | | |turističnega kompleksa. |
| | | |Na parceli 2545/1, k.o. |
| | | |Zbure, ki sega tudi na |
| | | |območje OPPN, je registrirana|
| | | |lokacija prikritega grobišča |
| | | |Klevevž 1, zato je potrebna |
| | | |pri pripravi OPPN uskladitev |
| | | |z nosilcem urejanja prostora,|
| | | |pristojnim za urejanje |
| | | |prikritih grobišč. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRK-2 |R |zaselek Slape |Ohranjajo se vizure na |
| | | |cerkev. Zaselek naj ostane v |
| | | |obstoječem obsegu, posegi za |
| | | |druge namene (razen za |
| | | |potrebe cerkve in |
| | | |pokopališča) niso dovoljeni. |
| | | |Vsi posegi na območjih in |
| | | |objektih kulturnih spomenikov|
| | | |in kulturne dediščine se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
| | | |Na pokopališču Slape je vojno|
| | | |grobišče, kjer je prepovedano|
| | | |spreminjati zunanji videz |
| | | |grobišč v nasprotju z |
| | | |zakonom, poškodovati grobišča|
| | | |ali odtujiti njihove sestavne|
| | | |elemente ter izvajati vsako |
| | | |drugo dejanje, ki pomeni |
| | | |krnitev spoštovanja do |
| | | |grobišč ali je v nasprotju s |
| | | |pokopališkim redom vojnih |
| | | |grobišč. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRK-3 |R |Slape – sever |Obstoječi objekt se odstrani,|
| | | |nadomestna lokacija zanj se |
| | | |poišče v območju enega od |
| | | |naselij Občine Šmarješke |
| | | |Toplice. Na objektu so do |
| | | |odstranitve dopustna le redna|
| | | |investicijska vzdrževalna |
| | | |dela. Vsi posegi na območjih |
| | | |in objektih kulturnih |
| | | |spomenikov in kulturne |
| | | |dediščine se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|GRK-4 in GRK-|R |zaselka Kačja |Ni posebnih PIP. |
|5 | |Rid | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Hrib | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|HRI-1 do HRI-|N |vas Hrib |Ustvarja se obcestna |
|6 | | |pozidava. Vsi posegi na |
| | | |arheološkem območju se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|HRI-7 do HRI-|R |zaselki vasi |Vsi posegi na arheološkem |
|10 | |Hrib |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Koglo | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-1a |R |zaselek pri |Ohranjajo se vizure na cerkev|
| | |cerkvi |sv. Lenarta. Vsi posegi |
| | | |morajo biti usklajeni s |
| | | |pristojno službo za varstvo |
| | | |kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-1b |R |kmečki turizem |Dopustne so ureditve za |
| | |pri cerkvi |razvoj turizma, gostinstva, |
| | | |prireditve na prostem, vendar|
| | | |ne smejo vplivati na |
| | | |kvalitetne vizure na cerkev |
| | | |ter zastirati razgledov od |
| | | |cerkve na šmarješko dolino. |
| | | |Stalno bivanje ali |
| | | |stanovanjska stavba niso |
| | | |dopustni. Vsi posegi na |
| | | |območjih in objektih |
| | | |kulturnih spomenikov in |
| | | |kulturne dediščine se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-2 |R |zaselek |Ni posebnih PIP. |
| | |severno | |
| | |od cerkve | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-3a |R |zaselek |Ni posebnih PIP. |
| | |zahodno | |
| | |od cerkve | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-3b |R |kmetijsko |Dopustne so ureditve za |
| | |gospodarstvo |kmetijsko gospodarstvo – za |
| | | |gradnjo hleva, silosa, |
| | | |kozolca, objekta za |
| | | |shranjevanje kmetijske |
| | | |mehanizacije in dopolnilne |
| | | |dejavnosti na kmetiji ipd. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-4 |R |zaselek Vidrih |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-5 |R |zaselek Gorenc |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-6 |R |zaselek Lakote |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-7 |R |zaselek Robek |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|KOG-OPPNa |O |kamnolom |Predviden OPPN za ureditev |
| | |Lakote |opuščenega nelegalnega kopa –|
| | | |za izkoriščanje in sanacijo).|
| | | |Obstoječi nelegalni kop se |
| | | |sanira z izvedbo položnejših |
| | | |brežin oziroma vmesnih berm, |
| | | |tako da bo po končanem |
| | | |pridobivanju možna njihova |
| | | |ozelenitev. Poleg tega se |
| | | |predvidi širitev kamnoloma |
| | | |proti severu in vzhodu, s |
| | | |čimer bo omogočena lokalna |
| | | |samooskrba z mineralno |
| | | |surovino za gradbeništvo |
| | | |(tehnični kamen za |
| | | |vzdrževanje lokalnih cest in |
| | | |poti ter za potrebe lokalnih |
| | | |gradenj). V okviru posegov se|
| | | |izvedejo vsi ustrezni ukrepi |
| | | |za varstvo bivalnega okolja, |
| | | |preprečitev motenj za |
| | | |okoliške prebivalce, varstvo |
| | | |bližnjega vodnega vira |
| | | |(Zavetrščica) in narave. V |
| | | |okviru OPPN se preverijo |
| | | |najboljše možne rešitve |
| | | |dostopa in rešitve za |
| | | |preprečitev negativnih |
| | | |vplivov na naselje Žaloviče |
| | | |in naselja, skozi katera bo |
| | | |potekal tovorni promet do |
| | | |kamnoloma. Dostop do samega |
| | | |kopa se uredi na skrajnem |
| | | |severnem delu parcele 188, |
| | | |k.o. Žaloviče, tako da se |
| | | |njen južni del lahko |
| | | |uporablja kot kmetijsko |
| | | |zemljišče. Ohranja se pas |
| | | |gozda in reliefna bariera |
| | | |vzdolž ceste, tako da se |
| | | |zagotovi čim manjša vidna |
| | | |izpostavljenost kopa iz |
| | | |obstoječe domačije v bližini.|
| | | |Širitev in sanacija kamnoloma|
| | | |se načrtujeta tako, da bo |
| | | |možna sprotna sanacija |
| | | |posameznih delov. Pred |
| | | |začetkom rudarskih del je |
| | | |investitor dolžan pridobiti |
| | | |vsa potrebna dovoljenja v |
| | | |skladu z Zakonom o rudarstvu |
| | | |ter kot podlago za OPPN |
| | | |zagotoviti ustrezne preiskave|
| | | |in strokovno dokumentacijo – |
| | | |rudarski projekt izkoriščanja|
| | | |z določitvijo poteka sanacije|
| | | |ter elaborat o klasifikaciji |
| | | |in kategorizaciji izračunanih|
| | | |zalog in virov mineralne |
| | | |surovine v nahajališču. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Mala Strmica | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|MAS-1a |N |vas Mala |Vsi posegi morajo biti |
|in MAS-1b | |Strmica – jug |usklajeni s pristojno službo |
| | | |za varstvo narave. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|MAS-2 |N |vas Mala |Vsi posegi morajo biti |
| | |Strmica – |usklajeni s pristojno službo |
| | |sever |za varstvo narave. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|MAS-3 |R |zaselek Trlep |Vsi posegi morajo biti |
| | | |usklajeni s pristojno službo |
| | | |za varstvo narave. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|MAS-4 |R |Bobnar |Širitve objekta niso dopustne|
| | | |– tlorisni in višinski |
| | | |gabariti objekta se ne smejo |
| | | |povečevati, lahko pa se |
| | | |zmanjšajo. Dopustna je |
| | | |rekonstrukcija objekta ter |
| | | |preoblikovanje fasad (v |
| | | |temnejših zemeljskih barvah) |
| | | |in zasaditev z avtohtono |
| | | |vegetacijo. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|MAS-OPPNa |N |turistično |Predviden OPPN za ureditev |
| | |območje Makše |območja za turizem. Možnost |
| | | |prenočišč, gostinske ponudbe,|
| | | |športa in rekreacije ipd. |
| | | |Posebna pozornost naj se |
| | | |nameni umestitvi objektov in |
| | | |poti v strm in vizualno |
| | | |izpostavljen relief. |
| | | |Oblikovanje objektov in |
| | | |materiali naj bodo skladni s |
| | | |tradicionalno tipologijo. |
| | | |Fasade in strehe naj bodo v |
| | | |temnejših zemeljskih barvah. |
| | | |Vsi posegi morajo biti |
| | | |predhodno usklajeni s |
| | | |pristojno službo za varstvo |
| | | |narave. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Orešje | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ORE-1 |N |vas Orešje |Kmetiji na severnem delu vasi|
| | | |se omogoči širitev. Pri |
| | | |gasilskem domu se omogoči |
| | | |ureditev kmečkega turizma. |
| | | |Vsi posegi na arheološkem |
| | | |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ORE-2a, ORE- |N |Orešniki |Z novogradnjami se ustvari |
|2b, ORE-3, | | |sklenjena obcestna pozidava, |
|ORE-4 | | |ki se prilagaja strmemu |
| | | |terenu. Pod domom za ostarele|
| | | |se ohranja zelen nepozidan |
| | | |pas. Pri vseh posegih se |
| | | |posebna pozornost nameni |
| | | |umestitvi in oblikovanju |
| | | |objektov ter čim manjšem |
| | | |preoblikovanju terena, ker je|
| | | |območje vizualno zelo |
| | | |izpostavljeno. Širitve doma |
| | | |za ostarele niso dovoljene. |
| | | |Vsi posegi na arheološkem |
| | | |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ORE-5 do ORE-|R |severni |Ni posebnih PIP. |
|8 | |zaselki | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ORE-9 |R |zaselek Hrib |Omogoči se ureditev kmečkega |
| | | |turizma. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ORE-10 do |R |vzhodni |Vsi posegi na arheološkem |
|ORE-12 | |zaselki |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ORE-13 |R |Orešniki vzhod |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Radovlja | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|RAD-1a in |N |vas Radovlja |Ni posebnih PIP. |
|RAD-1b | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|RAD-2 |N |zaselek |Ohranjajo se vizure z |
| | |Cerovec |vinogradniškega območja |
| | | |(Mevce, Mlada gora) na cerkev|
| | | |sv. Jakoba. Vsi posegi na |
| | | |območjih in objektih |
| | | |kulturnih spomenikov in |
| | | |kulturne dediščine se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|RAD-3 |N |zaselek |Vsi posegi na območjih in |
| | |Podcerovec |objektih kulturnih spomenikov|
| | | |in kulturne dediščine se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|RAD-4 |N |zaselek |Ni posebnih PIP. |
| | |Podkostanovlje | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|RAD-5 |N |zaselek |Obstoječi dejavnosti |
| | |Zagorica – jug |(proizvodnja strešnikov ipd.)|
| | | |se dovoli delovanje v |
| | | |obstoječem obsegu. Dejavnost |
| | | |se na tej lokaciji ne širi |
| | | |več, v primeru potrebe po |
| | | |širitvi se celotna dejavnost |
| | | |preseli v gospodarsko cono. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|RAD-6 |N |zaselek |Posebna pozornost se posveti |
| | |Zagorica – |gabaritom in oblikovanju |
| | |sever |objektov, ker je območje v |
| | | |neposredni bližini cerkve na |
| | | |Slapah (kulturni spomenik) in|
| | | |je vizualno izpostavljeno. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|RAD-7 |R |zaselek pri |Vzhodni domačiji se omogoči |
| | |Raduljskih |širitev za potrebe razvoja |
| | |njivah |kmetije. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|RAD-8 do RAD-|R |zahodni |Ni posebnih PIP. |
|13 | |zaselki | |
| | |Radovlje | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Sela | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|SEL-1 |N |vas Sela |Posebna pozornost se posveti |
| | | |gabaritom in oblikovanju |
| | | |objektov, ker je območje |
| | | |vizualno izpostavljeno v |
| | | |pogledih z avtoceste. Ohranja|
| | | |se zeleni pas med vasjo in |
| | | |Zgornjo Družinsko vasjo ter |
| | | |med zaselkom Hodnik. Vsi |
| | | |posegi morajo biti usklajeni |
| | | |s pristojnima službama |
| | | |oziroma predpisi s področja |
| | | |varstva narave in kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|SEL-2 |N |zaselek Hodnik |Vsi posegi morajo biti |
| | | |usklajeni s pristojnima |
| | | |službama oz predpisi s |
| | | |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Sela pri | | | |
|Zburah | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|SEZ-1 |N |vas Sela pri |Ni posebnih PIP. |
| | |Zburah | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|SEZ-2 |R |zaselek Hum |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Strelac | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|STR-1 |N |vas Strelac |Vsi posegi na arheološkem |
| | | |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|STR-2 |R |zaselek Šuta |Vsi posegi na arheološkem |
| | | |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|STR-3 |R |zaselek Mlada |Nova stanovanjska gradnja se |
| | |Vina |tu ne dovoli. Vsi posegi na |
| | | |arheološkem območju se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Šmarješke | |območje izven | |
|Toplice | |UN | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMT-6 |N |Gornje |Vsi posegi na območjih in |
| | |Šmarješke |objektih kulturnih spomenikov|
| | |Toplice |in kulturne dediščine se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMT-7 |N |Dolnje |Ni posebnih PIP. |
| | |Šmarješke | |
| | |Toplice | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMT-8 |N |Obrh – vzhod |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMT-9 |N |Obrh – zahod |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMT-10 |R |mlin na |Dopustna je prenova |
| | |Toplici |zapuščenega mlina za razvoj |
| | | |turizma (možnost gostinske |
| | | |ponudbe, prenočišč, športa in|
| | | |rekreacije ipd.). Posege v |
| | | |strugo in v pas ob Toplici se|
| | | |izvaja tako, da se ohrani |
| | | |obrežna vegetacija v širini |
| | | |vsaj 5 m na obeh straneh |
| | | |struge. V strugo Toplice se |
| | | |ne umešča ovir in se ne |
| | | |posega na način, ki bi |
| | | |prekinil naravno dinamiko |
| | | |vodotoka. Vodotok in |
| | | |spremenjena (degradirana) |
| | | |okolica mlina se uredi tako, |
| | | |da se povrne v prejšnje |
| | | |stanje. Odstrani se kamnomet |
| | | |v strugi, ob zajezitvi zraven|
| | | |mlina. Območje se ponovno |
| | | |zasadi z avtohtono |
| | | |vegetacijo. Odstrani se |
| | | |neprimerna osvetljava oziroma|
| | | |se nadomesti z ustrezno, |
| | | |skladno s predpisi o mejnih |
| | | |vrednostih svetlobnega |
| | | |onesnaževanja okolja. Vsi |
| | | |posegi morajo biti usklajeni |
| | | |s pristojnimi službami |
| | | |oziroma predpisi s področja |
| | | |varstva narave in kulturne |
| | | |dediščine ter upravljanja z |
| | | |vodami. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMT-11 do |R |zaselki |Ni posebnih PIP. |
|ŠMT-17 | |Šmarjeških | |
| | |Toplic | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Šmarjeta | |območje izven | |
| | |UN | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMA-12 |R |domačija |Omogoči se širitev kmetije. |
| | |Prešeren | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMA-13 |R |domačija |Vsi posegi na območje |
| | |Klančar |vodotoka morajo biti |
| | | |usklajeni s pristojno službo |
| | | |za upravljanje z vodami. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŠMA-14 |R |domačija |Domačija je na poplavnem |
| | |Smrekar |območju Radulje, zato je |
| | | |dopustno le investicijsko |
| | | |vzdrževanje, medtem ko |
| | | |novogradnja ali |
| | | |rekonstrukcija, niti |
| | | |nadomestna gradnja objektov |
| | | |niso dopustne, prav tako ni |
| | | |dopustno nasipavanje terena. |
+-----------------+---------------+-----------------------------+
|Vinica pri | | |
|Šmarjeti | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|VIC-1 |N |vas Vinica |Omogoči se širitev kmetije na|
| | | |severnem robu vasi. Ohranja |
| | | |se obcestna zasnova pozidave |
| | | |v vasi. Vsi posegi na |
| | | |arheološkem območju se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|VIC-2 |R |zaselek pri |Ohranjajo se vizure na cerkev|
| | |cerkvi |sv. Martina. Uredi se |
| | |sv. Martina |športno-rekreacijsko območje |
| | | |za lokalne potrebe. Vsi |
| | | |posegi na arheološkem območju|
| | | |se uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|VIC-3 in VIC-|R |zaselka |Pobočje je vidno |
|4 | |zahodno |izpostavljeno, zato se |
| | |od vasi |posebna pozornost posveti |
| | | |višinskim gabaritom in |
| | | |streham ter kritini objektov.|
| | | |Za VIC-3 velja še: Vsi posegi|
| | | |v območje naravnih vrednot in|
| | | |vodotoka morajo biti |
| | | |usklajeni s pristojnima |
| | | |službama za varstvo narave in|
| | | |upravljanje z vodami. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Vinji vrh | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|VIV-1 |R |zaselek pri |Ohranjajo se vizure na |
| | |cerkvi |cerkev. Pri posegih v |
| | |sv. Jožefa |neposredni bližini drevesne |
| | | |naravne vrednote Vinji vrh – |
| | | |lipa, jo je treba zavarovati |
| | | |pred mehanskimi poškodbami |
| | | |debla, vej in korenin. Okoli |
| | | |drevesa se ohranja ustrezno |
| | | |veliko nepozidano območje. |
| | | |Dopustna so le vzdrževalna |
| | | |dela in rekonstrukcije |
| | | |obstoječih objektov. Novi |
| | | |objekti niso dopustni. |
| | | |Dopustni so posegi v smislu |
| | | |prezentacije arheološke |
| | | |kulturne dediščine. Vsi |
| | | |posegi na območjih in |
| | | |objektih kulturnih spomenikov|
| | | |in kulturne dediščine se |
| | | |uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|VIV-2 do VIV-|N |zaselki pri |Vsi posegi na arheološkem |
|7 | |Beli Cerkvi |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|VIV-8 do VIV-|R |razpršeni |Dopustna so le vzdrževalna |
|14 | |zaselek |dela in rekonstrukcije |
| | |na vinogr. |obstoječih objektov. Novi |
| | |območju |objekti niso dopustni. Vsi |
| | | |posegi na obstoječih objektih|
| | | |se uskladijo z varstvenim |
| | | |režimom in drugimi predpisi |
| | | |varstva kulturne dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|VIV/9 do |R |razpršeni |Vsi posegi na arheološkem |
|VIV/14 | |zaselki |območju se uskladijo z |
| | |na vinogr. |varstvenim režimom in drugimi|
| | |območju |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Zbure | |območje izven | |
| | |UN | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ZBU-14 in |R |zaselka Matko |Vsi posegi na območja |
|ZBU-15 | |in Jamnik |naravnih vrednot, vodotoka in|
| | | |kulturne dediščine morajo |
| | | |biti usklajeni s pristojnimi |
| | | |službami oziroma predpisi s |
| | | |področja varstva narave in |
| | | |kulturne dediščine ter |
| | | |upravljanje z vodami. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ZBU-16 |R |zaselek |Omogoči se širitev kmetije. |
| | |Zaboršt | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ZBU-17 |R |domačija |Omogoči se širitev kmetije. |
| | |Anderlič | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ZBU-18 |R |domačija Zajc |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ZBU-19 |R |domačija |Ni posebnih PIP. |
| | |Cvelbar | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ZBU-20 |R |travnato |Dopusti se travnato nogometno|
| | |igrišče |igrišče brez stalnih |
| | | |ureditev. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|Žaloviče | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŽAL-1 |N |vas Žaloviče |Ohranjajo se vizure na cerkev|
| | | |sv. Urha. Na severnem delu |
| | | |vasi, ob pohodniški poti |
| | | |Šmarješke Toplice–Koglo se |
| | | |lahko uredi poletni gostinski|
| | | |vrt. Vsi posegi na območjih |
| | | |in objektih kulturnih |
| | | |spomenikov in kulturne |
| | | |dediščine se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŽAL-2 in ŽAL-|R |zaselki Čela |Ni posebnih PIP. |
|3 | | | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŽAL-4 |R |domačija Robek |Ni posebnih PIP. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŽAL-5 in ŽAL-|R |zaselki okoli |Ni posebnih PIP. |
|7 | |vasi | |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŽAL-6 in ŽAL-|R |zaselki okoli |Vsi posegi na arheološkem |
|8 | |vasi |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
|ŽAL-9 |R |stanovanjska |Dopustno je vzdrževanje |
| | |hiša Vovko |stavbe v okviru obstoječih |
| | | |gabaritov, ali njeno |
| | | |zmanjšanje. Vzhodna fasada |
| | | |objekta se vizualno zakrije v|
| | | |pogledih z lokalne ceste z |
| | | |avtohtono visokoraslo |
| | | |vegetacijo. Fasada se uredi v|
| | | |temnejših zemeljskih tonih. |
| | | |Vsi posegi na arheološkem |
| | | |območju se uskladijo z |
| | | |varstvenim režimom in drugimi|
| | | |predpisi varstva kulturne |
| | | |dediščine. |
+-------------+---+---------------+-----------------------------+
122. člen
(posebni PIP za EUP vinogradniška območja)
+--------------------+----------------------------------------+
| ŠIFRA EUP |IME EUP |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-01 |Čelevec |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-02 |Ruje |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-03 |Mala Strmica 1 |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-04 |Mala Strmica 2 |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-05 |Mala Strmica 3 |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-06 |Koglo |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-07 |Mlada Gora |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-08 |Vinica |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-09 |Mevce |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-10 |Sevne – Žaloviče |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-11 |Orešje – sever |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-12 |Orešje – jug |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-13 |Mlada vina – Strelac |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-14 |Vinji vrh |
+--------------------+----------------------------------------+
| VIN-15 |Pod Čeli |
+--------------------+----------------------------------------+
(1) V EUP vinogradniških območij se prepleta več vrst namenskih rab prostora, predvsem pa: najboljša kmetijska zemljišča – K1, druga kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G, stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A.
(2) Prevladujoča namenska raba so kmetijska zemljišča, zasajena z vinsko trto ali sadnim drevjem ter travinjami. Najboljša in druga kmetijska zemljišča v vinogradniških EUP se namenjajo za vinograde in sadovnjake.
(3) Gozdne enklave v vinogradniških območjih se ohranjajo tam, kjer v preteklosti površine niso bile zasajene z vinogradom, kar se ugotovi na podlagi značilne parcelacije oziroma iz historiata uradnih evidenc.
(4) Izven stavbnih zemljišč v vinogradniških EUP so dopustni:
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu s predpisi, določenimi v preglednicah NO in EO v prilogi tega odloka,
– objekti, naprave in omrežja GJI, ki je potrebna za oskrbo objektov, ki se praviloma izvaja v zemeljskih izvedbah, z zračnimi vodniki pa le primeru strmih leg, ko bi zemeljska izvedba povzročila erozijska jedra.
(5) Parcelacija zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le ob zadostni sklenjeni površini trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka, ki mora imeti: na območju drugih kmetijskih zemljišč minimalno površino 15 arov trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka oziroma na območju najboljših kmetijskih zemljišč minimalno površino 30 arov trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dopusten.
(6) Drugi pogoji:
– golosek vinograda ni dopusten, razen v času premene,
– dopustno je ohranjanje in ponovno uvajanje tradicionalnih sort grozdja, jabolk, sliv, češpelj idr., tudi z obnovo travniških sadovnjakov,
– ohranja se način obdelave z vrstami po padnicah, izjemoma je dopustno tudi urejanje obdelovalnih teras,
– dopustne so arondacije in komasacije, ob pogoju, da se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcelnih enot, ki ne smejo presegati 5000 m2,
– morebitna umestitev drugih dejavnosti in objektov, ki za vinogradniške EUP s tem odlokom niso dopustni, se lahko opredelijo samo na podlagi posebnega OPPN, v okviru katerega se zagotovi ustrezna strokovna prostorska preveritev in okoljska utemeljitev,
– namestitve kažipotov in panojev za informativne in promocijske vsebine so dopustni v skladu s celostno podobo vinogradniškega območja. Svetlobni panoji so dopustni samo na vinotočih v površini do 0,5 m2 v višini do 3,0 m od kote terena ob vinotoču in vinski kleti v smeri javne poti,
– bazne postaje mobilne telefonije so dopustne izven območij stavbnih zemljišč in ob pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene.
(7) Posebni pogoji za posamezna vinogradniška območja:
– VIN-14 (Vinji vrh): Ohranjajo se pogledi na cerkvi sv. Jožefa in sv. Janeza. Vsi posegi na arheološkem območju morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Posegi na območju Natura 2000 morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Za obstoječe površine, na katerih velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem (stanovanjske površine, turistične površine in površine razpršene poselitve) znotraj varovalnega pasu daljnovoda 2x110 kV Brestanica–Hudo, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi za preprečitev prekoračenih mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja.
– VIN-08 (Vinica): Dopusti se stanovanjska raba objekta na zemljišču s parcelno številko 286/1, k.o. Gorenja vas. Tlorisni in višinski gabariti objekta, ki so določeni z gradbenim dovoljenjem (št.: 351-157/2007-19) se ne smejo povečevati, lahko pa se zmanjšajo. Dozidave in nadzidave niso dopustne, dopustna je rekonstrukcija objekta ter preoblikovanje fasad (v temnejših zemeljskih barvah) in zasaditev z avtohtono vegetacijo.
– VIN-08 (Vinica): Dopusti se stanovanjska raba objekta na zemljišču s parcelno številko 269/6, k.o. Gorenja vas, v skladu z uporabnim dovoljenjem (št.: 351-33/2007-5). Tlorisni in višinski gabariti objekta se ne smejo povečevati, lahko pa se zmanjšajo. Dozidave in nadzidave niso dopustne, dopustna je rekonstrukcija objekta ter preoblikovanje fasad (v temnejših zemeljskih barvah) in zasaditev z avtohtono vegetacijo.
– VIN-09 (Mevce): Dopusti se stanovanjska raba objekta na zemljišču s parcelno številko 2862/2, k.o. Gorenja vas. Tlorisni in višinski gabariti objekta, ki so določeni z gradbenim dovoljenjem (št.: 35104-361/2004) se ne smejo povečevati, lahko pa se zmanjšajo. Dozidave in nadzidave niso dopustne, dopustna je rekonstrukcija objekta ter preoblikovanje fasad (v temnejših zemeljskih barvah) in zasaditev z avtohtono vegetacijo.
– VIN-09 (Mevce): Dopusti se stanovanjska in kmetijska raba na območju stare domačije na zemljišču s parcelnimi številkami *372/1, *372/2, 2715-del, k.o. Gorenja vas, na podlagi ugotovitve Upravne enote Novo mesto, št. 351-239/2009-7 z dne 9. 4. 2009. Obstoječi tlorisni in višinski gabariti objekta se ne smejo povečevati, lahko pa se zmanjšajo. Dozidave in nadzidave niso dopustne, dopustna je rekonstrukcija objekta ter preoblikovanje fasad (v temnejših zemeljskih barvah) in zasaditev z avtohtono vegetacijo.
– VIN-09 (Mevce): Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
– VIN-12 (Orešje – jug): Dopusti se stanovanjska raba objekta na zemljišču s parcelno številko 1674/1, k.o. Gorenja vas. Tlorisni in višinski gabariti objekta, ki so določeni z gradbenim dovoljenjem (št. 351-1316/2006-15, z dne 3. 4. 2007) se ne smejo povečevati, lahko pa se zmanjšajo. Dozidave in nadzidave niso dopustne, dopustna je rekonstrukcija objekta ter preoblikovanje fasad (v temnejših zemeljskih barvah) in zasaditev z avtohtono vegetacijo.
123. člen
(posebni PIP za EUP na območju izjemnih krajin)
+--------------+---------------+--------------------------------+
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP |
+--------------+---------------+--------------------------------+
|IKR-01 |Dolina Radulje |veljajo PIP za izjemno obvodno|
| | |krajino |
+--------------+---------------+--------------------------------+
PIP za izjemno obvodno krajino:
– postavitev objektov razen ograj za pašo in lovskih prež ni dopustna;
– za umestitev vseh drugih objektov je obvezna predhodna strokovna prostorska preveritev in utemeljitev, v kateri se dokaže, da tak objekt ne bo povzročil razvrednotenja krajinskih kakovosti območja;
– na poplavnih travnikih ob Radulji se ohranja obstoječi režim. Odvodnjavanje in hidromelioracije niso dopustne, zagotavlja se ohranitev parcelne strukture in vegetacijskih struktur (obvodne grmovne in drevesne živice, posamična dreves);
– odstranjevanje osamelih dreves in živic ni dopustno, razen v primerih, ko gre za vzdrževanje travniških površin in obrežne vegetacije. Tedaj se zagotovi ponovno zasaditev z ekološko podobnimi avtohtonimi vrstami;
– uvajanje novih, neavtohtonih kultur in sajenje neavtohtone drevnine nista dopustni;
– odlaganje materialov, zasipavanje depresij ter nadvišanja terena niso dopustni;
– umeščanje zračnih vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov praviloma ni dopustno;
– pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri drugih gradbenih posegih se zagotavlja sprotna sanacija poškodovanih površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti;
– infrastrukturni objekti, kot so čistilne naprave, črpališča, vodohrani, transformatorji oziroma trafo postaje in bazne postaje mobilne telefonije, se ne umeščajo v ta prostor.
124. člen
(posebni PIP za EUP na območju avtoceste)
(1) EUP avtocesta se opredeli na območju veljavnih državnih prostorskih načrtov za avtocesto na območju Občine Šmarješke Toplice.
+------------------+--------------------------------------------+
|ŠIFRA EUP |IME EUP |
+------------------+--------------------------------------------+
|AC-DPN1 |del Lokacijskega načrta za avtocesto na |
| |odseku Lešnica–Kronovo (Uradni list RS, št. |
| |22/05 in 48/05) ostane v veljavi do |
| |preklica. |
+------------------+--------------------------------------------+
|AC-DPN2 |del Lokacijskega načrta za avtocesto na |
| |odseku Kronovo–Smednik (Uradni list RS, št. |
| |27/01, 10/02, 110/02 – ZUreP-1) ostane v |
| |veljavi do preklica. |
+------------------+--------------------------------------------+
|AC-DPN3 |del Lokacijskega načrta za avtocesto na |
| |odseku Lešnica–Kronovo (Uradni list RS, št. |
| |22/05 in 48/05) ter |
| |del Lokacijskega načrta za avtocesto na |
| |odseku Kronovo–Smednik (Uradni list RS, št. |
| |27/01, 10/02, 110/02 – ZUreP-1) ostaneta v |
| |veljavi do preklica. |
+------------------+--------------------------------------------+
125. člen
(posebni PIP za EUP na območju preostalega odprtega prostora)
+------------------+--------------------------------------------+
|ŠIFRA EUP |IME EUP |
+------------------+--------------------------------------------+
|OPR-1 do OPR-10 |Preostali del odprtega prostora |
+------------------+--------------------------------------------+
(1) Odprti prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti posameznih predelov. Zagotavlja se predvsem ohranjanje ekoloških procesov v kulturni krajini in na naravnih območjih ter ohranjanje krajinskih značilnosti:
– ožjih obvodnih prostorov Krke, Toplice, Prinovca, Radulje in Laknice,
– vinogradniških območij,
– gozdnih območij,
– ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače),
– stičnih območij med naselji in kmetijskimi površinami (sadovnjaki, ohišnice, odprte površine naselja),
– vodosilnih objektov ob vodotokih, ki se ohranjajo; lahko se obnavljajo za enak namen in/ali v kombinaciji z bivanjem in turistično ponudbo in sicer v enakih gabaritih ali z odstopanji od teh gabaritov, kar je treba uskladiti s pristojnimi službami za upravljanje voda in za varstvo narave ter kulturne dediščine.
(2) Posebni PIP za OPR-5:
– Na parceli številka 2712 in 2545/1, k.o. Zbure, sta lokaciji prikritih vojnih grobišč Klevevž 2 in Klevevž 3, lokaciji sta približni, vir je zanesljiv. Dovolijo se raziskave območja ter postavitev spominskega obeležja. Prepovedano je spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
– Na parceli številka 2284/1, k.o. Zbure, je lokacija prikritega vojnega grobišča Dol pri Šmarjeti, lokacija je približna, vir je zanesljiv. Dovolijo se raziskave območja ter postavitev spominskega obeležja. Prepovedano je spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
– Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotokov morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave in upravljanje z vodami. Jame, ki niso odprte za javnost, se ustrezno zaščiti pred obiskovalci.
(3) Posebni PIP za OPR-10:
– Na parceli številka 646/6, k.o. Žaloviče, je lokacija prikritega vojnega grobišča Sela, lokacija je natančno določena, potrebne so preiskave. Dovolijo se raziskave območja ter postavitev spominskega obeležja. Prepovedano je spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
– Na parceli številka 1297, k.o. Družinska vas, je lokacija prikritega vojnega grobišča Jelenca, lokacija je natančno določena, grobišče je potrjeno. Dovolijo se raziskave območja ter postavitev spominskega obeležja. Prepovedano je spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
– Ob pripravi OPPN za Terme Šmarješke Toplice (ŠMT-OPP-a) se ustrezno ureja tudi cesta proti Brezovici, ki je v EUP OPR-10, sicer izven območja OPPN.
– Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotokov morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave in upravljanje z vodami.
– Vzpostavi se naravno stanje vodotoka Prinovec na območju Šmarjete po njegovi naravni strugi, dopustni so dostopi in peš mostiči.
3.7 PIP NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN
126. člen
(splošni pogoji za urejanje območij, za katere se pripravi OPPN)
(1) Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN:
a) Na območju UN Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami:
+---------+---------------+-------------------------------------+
|Zap št. |šifra enote |ime enote |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|1 |ŠMA-OPPNa |UrN Šmarjeta |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|2 |ŠMA-OPPNb |Obvoznica in poslovno-storitveni |
| | |center Šmarjeta |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|3 |ŠMT-OPPNa |Terme Šmarješke Toplice |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|4 |ŠMT-OPPNb |Turistično območje med Termami in |
| | |Radežem |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|5 |ŠMT-OPPNc |Topliška vas |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|6 |ŠMT-OPPNd |Stanovanjsko – počitniško naselje nad|
| | |Prinovcem 2 |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|7 |ŠMT-OPPNe |Prinovec |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|8 |ŠMT-OPPNf |Turistična kmetija pri Brezovici |
+---------+---------------+-------------------------------------+
b) Na območju UN Bela Cerkev:
+---------+---------------+-------------------------------------+
|Zap št. |šifra enote |ime enote |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|1 |BEC-OPPNa |Bela Cerkev – jug |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|2 |BEC-OPPNb |Poslovno-storitveno območje Bela |
| | |Cerkev – vzhod |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|3 |BEC-OPPNc |Pokopališče |
+---------+---------------+-------------------------------------+
c) Na območju UN Dolenje Kronovo:
+---------+---------------+-------------------------------------+
|Zap št. |šifra enote |ime enote |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|1 |DOK-OPPNa |Turistično storitvena gospodarska |
| | |cona |
+---------+---------------+-------------------------------------+
d) Na območju UN Zbure:
+---------+---------------+-------------------------------------+
|Zap št. |šifra enote |ime enote |
+---------+---------------+-------------------------------------+
|1 |ZBU-OPPNa |Stanovanjsko območje Zbure sever |
+---------+---------------+-------------------------------------+
e) Na območju preostalih naselij:
+--------+----------------+-------------+-----------------------+
|Zap. št.|ime naselja |šifra enote |ime enote |
+--------+----------------+-------------+-----------------------+
|1 |Grič pri |GRK-OPPNa |kompleks gradu Klevevž |
| |Klevevžu | | |
+--------+----------------+-------------+-----------------------+
|2 |Grič pri |GRK-OPPNb |območje Klevevških |
| |Klevevžu | |toplic in mlina |
+--------+----------------+-------------+-----------------------+
|3 |Grič pri |GRK-OPPNc |Turistično območje |
| |Klevevžu | |Tičnica in Goščava |
+--------+----------------+-------------+-----------------------+
|4 |Koglo |KOG-OPPNa |Kamnolom Lakote |
+--------+----------------+-------------+-----------------------+
|5 |Mala Strmica |MAS-OPPNa |turistično območje |
| | | |Makše |
+--------+----------------+-------------+-----------------------+
127. člen
(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN)
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi površinami in GJI, ter da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev. Na območjih, kjer je predvidenih več OPPN, ki se prostorsko stikajo, se lahko pripravi en skupen OPPN za celotno območje.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje.
(3) PNR in poteki GJI na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja območje.
(4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom.
(5) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način, da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se načrtujejo.
(6) Na območjih predvidenih OPPN, ki so izven registriranih arheoloških najdišč, se v času priprave OPPN opravijo predhodne arheološke raziskave za določitev ocene arheološkega potenciala.
(7) Določila tega člena tega odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve veljavnih OPPN.
(8) Na območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR. Za dovoljevanje posegov v prostor se uporabljajo določila veljavnega OPPN.
128. člen
(splošni pogoji za parcelacije v območjih, ki se urejajo z OPPN)
(1) Na območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili veljavnega OPPN.
(2) Na območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI.
(3) Na območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dovoljujejo gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi določanja gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi obodne parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom.
129. člen
(splošni pogoji za pripravo OPPN in državnih prostorskih načrtov, ki niso grafično prikazani s tem odlokom)
(1) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega odloka.
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
– igrišče za golf ne glede na velikost,
– kamp nad 1,0 ha,
– na površinah, kjer je potrebno urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1,0 ha, kadar gre za kompleksne preureditve, nadomestne gradnje objektov in con ter za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb,
– graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNR bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti in podobno bistveno odstopale od PIP, določenih s tem odlokom,
– urejanje širšega obvodnega prostora Krke in potokov, ki poleg varovalnega pasu vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem za kompleksne ali prostorsko obsežne ureditve),
– urejanje razpršene poselitve in sanacija razpršene gradnje na vinogradniških in drugih območjih ter sanacija drugih razvrednotenih območij,
– prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine,
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.
(3) Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, je treba v okviru strokovnih podlag obvezno izdelati tudi krajinske preveritve in utemeljitve.
4. PREHODNE, POSEBNE IN KONČNA DOLOČBA
4.1 PREHODNE DOLOČBE
130. člen
(veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji izvedbeni akti:
+-----------------------+---------------------------------------+
|IME DOKUMENTA |OBJAVA ODLOKA |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Lokacijski načrt za |Uradni list RS, št. 22/05, 48/05 – |
|avtocesto na odseku |popr. |
|Lešnica–Kronovo | |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Lokacijski načrt za |Uradni list RS, št. 27/01, 10/02, |
|avtocesto na odseku |110/02 – ZUreP-1 |
|Kronovo–Smednik | |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Lokacijski načrt |Uradni list RS, št. 91/99 |
|obvoznice Šmarjeta | |
+-----------------------+---------------------------------------+
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka delno prenehajo veljati naslednji izvedbeni akti:
+-----------------------+-------------------+-------------------+
|IME DOKUMENTA |OBJAVA ODLOKA |OBMOČJE |
| | |RAZVELJAVITVE |
+-----------------------+-------------------+-------------------+
|Ureditveni načrt |Uradni list RS, št.|delno se |
|Šmarjeta |14/96, 35/96, 72/01|razveljavi na vseh |
| | |parcelah, razen na |
| | |območju enote ŠMA- |
| | |OPPNa |
+-----------------------+-------------------+-------------------+
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti:
+------------------------+--------------------------------------+
|IME DOKUMENTA |OBJAVA ODLOKA |
+------------------------+--------------------------------------+
|Prostorske sestavine |Skupščinski dolenjski list, št. 24/86,|
|dolgoročnega plana |18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter |
|občine Novo mesto za |Uradni list RS, št. 17/92, |
|obdobje od leta 1986 do |58/95,11/96, 16/96, 21/97, 80/97, |
|leta 2000 – s |39/98, 59/98, 21/99, 92/99, 52/00, |
|spremembami in |12/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, |
|dopolnitvami |22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03, |
| |57/03, 97/03,15/04, 99/04, 31/06, |
| |47/06 – popravek, 53/07 – popravek, |
| |11/09 – popravek, 37/09 – popravek |
+------------------------+--------------------------------------+
|Prostorske sestavine |Skupščinski dolenjski list, št. 24/86,|
|srednjeročnega |18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter |
|družbenega plana občine |Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, |
|Novo mesto za obdobje |28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, |
|od leta 1986 do leta |32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, |
|1990 – s spremembami in |71/94, 78/94, 23/95, 58/95, |
|dopolnitvami |8/95,11/96, 16/96, 32/96, 21/97, |
| |80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, |
| |63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, |
| |49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, |
| |35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03, |
| |97/03, 15/04, 99/04, 31/06, 47/06 – |
| |popravek, 53/07 – popravek, 11/09 – |
| |popravek, 37/09 – popravek |
+------------------------+--------------------------------------+
|Prostorsko ureditveni |Uradni list RS, št. 72/06 – UPB-1, |
|pogoji za zunajmestni |53/07 – popravek, 65/07 – obvezna |
|prostor Mestne občine |razlaga, 64/08 |
|Novo mesto (PUP MONM | |
|ZMP-UBP-1) | |
+------------------------+--------------------------------------+
131. člen
(varstvena območja dediščine)
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi – 89. člen (splošni PIP za varstvo kulturne dediščine) tega odloka. »Smernice varstva kulturne dediščine za PRO MO Novo mesto (ZVKDS OE Novo mesto, oktober 2006)« se hranijo na sedežu Občine Šmarješke Toplice in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto.
4.2 POSEBNE DOLOČBE
132. člen
(odstopanja od PIP)
Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost, če:
– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka,
– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30 %,
– bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.
133. člen
(nedovoljene gradnje)
Objekti, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka lahko pridobijo ustrezna dovoljenja s področja graditve objektov, skladno z določbami tega odloka. Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
134. člen
(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN)
V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se uporabljajo določila OPPN.
135. člen
(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih veljavnih OPPN)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN, navedenih v 130. členu (veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN in je skladna s z določili 74. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
136. člen
(dokončanje že začetih postopkov)
Zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, za katere so bile vloge oddane pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
137. člen
(hramba OPN)
(1) OPN Občine Šmarješke Toplice je izdelan v digitalni obliki in tiskan v treh izvodih v analogni obliki.
(2) OPN Občine Šmarješke Toplice v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Šmarješke Toplice, Upravne enote Novo mesto in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
138. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad OPN Občine Šmarješke Toplice opravljajo pristojna ministrstva.
4.3 KONČNA DOLOČBA
139. člen
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0002/2008-282
Šmarješke Toplice, dne 13. novembra 2012
Županja
Občine Šmarješke Toplice
mag. Bernardka Krnc l.r.
