Na podlagi 26. člena in za izvajanje drugega odstavka 14. člena ter tretjega odstavka 24. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba podrobneje določa pogoje ter postopek sofinanciranja regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij in izvajanje drugih ukrepov endogene regionalne politike.

(1) Postopek priprave dogovora za razvoj regije (v nadaljnjem besedilu: dogovor) se začne s povabilom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) razvojnemu svetu regije za pripravo in podpis dogovora.
(2) Za pripravo povabila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: povabilo regiji) pridobi ministrstvo od regionalne razvojne agencije povzetek regionalnega razvojnega programa, ki vključuje:
– določitev razvojnih potencialov in prednosti razvojne regije (v nadaljnjem besedilu: regija),
– opredelitev ključnih razvojnih ovir v regiji,
– razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju ter
– opis razvojnih specializacij regije.
(3) Povabilo regiji mora vsebovati:
– povabilo razvojnemu svetu regije za pripravo predlogov regijskih projektov, razvrščenih po prioriteti,
– indikativno kvoto razpoložljivih sredstev za sofinanciranje regijskih projektov na proračunskih postavkah ministrstva,
– splošne pogoje in splošna merila za uvrščanje regijskih projektov v dogovor in
– okvirno časovnico priprave in sklepanja dogovora.

(1) Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati naslednje splošne pogoje za uvrščanje regijskih projektov v dogovor:
– skladnost projekta z regionalnim razvojnim programom,
– skladnost projekta s programskimi dokumenti s področja regionalnega razvoja, ki so podlaga za sofinanciranje regijskih projektov,
– skladnost projekta s politikami Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada),
– merljivost učinkov in rezultatov projekta,
– zaprtost finančne konstrukcije projekta,
– izvedljivost projekta v načrtovanem časovnem obdobju.
(2) V povabilu regiji se lahko določijo dodatni splošni pogoji.
(3) V primeru sofinanciranja projektov iz sredstev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) se projekti uvrščajo v dogovor v skladu s pravili EU.

(1) Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati naslednja splošna merila:
a. merila glede na vsebino ali namen:
– učinek na gospodarsko rast in delovna mesta,
– učinek na razvoj človeškega potenciala,
– pozitiven vpliv na okolje,
– prispevek k ciljem prostorskega razvoja regije,
b. merila glede na sinergijski učinek:
– med nameni iz prejšnje točke,
– z drugimi projekti,
– regionalne celovitosti, razvojne specializacije in medregionalnega sodelovanja,
c. merila glede na finančno učinkovitost:
– učinek projekta glede na vložena finančna sredstva.
(2) Splošna merila iz prejšnjega odstavka se kvantificirajo in razdelajo v regijsko specifična merila z upoštevanjem razvojne specializacije in prioritete regije.

Ministrstvo medresorsko uskladi dogovor za razvoj regij s politikami vlade po postopku, ki ga določa uredba, ki ureja dokumente razvojnega načrtovanja in postopke za pripravo predloga državnega proračuna.

Ukrepi endogene regionalne politike, ki predstavljajo državno pomoč, se pripravljajo v skladu s shemami državnih pomoči. Za pripravo regijskih projektov v skladu s shemami državnih pomoči skrbi regionalna razvojna agencija.

(1) V skladu z uredbo, ki določa izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji, predloži upravičenec (nosilec regijskega projekta, skupine projektov ali programa iz podpisanega dogovora) vlogo ministrstvu, ki deluje v vlogi posredniškega telesa.
(2) Potrjevanje regijskega projekta, skupine projektov ali programa, ki ga izvaja upravičenec, se izvede pri organu upravljanja ali posredniškem telesu kot neposredno potrjevanje operacije.

(1) Poslabšanje gospodarskih razmer na določenem območju do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, ugotavlja ministrstvo na ravni upravnih enot.
(2) Šteje se, da so se gospodarske razmere na določenem območju poslabšale do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, če je stopnja registrirane brezposelnosti v upravni enoti najmanj tri zaporedne mesece 17,0-odstotna ali višja.
(3) Problemsko območje z visoko brezposelnostjo se lahko določi ožje ali širše od območja upravne enote, v kateri je stopnja brezposelnosti presegla kritično mejo, mora pa biti strnjeno območje enega ali več naselij, na katerem živi najmanj 20 000 prebivalcev. Na podlagi strokovne analize razvojnih problemov ga določi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Strokovno analizo razvojnih problemov pripravi ministrstvo v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in razvojnimi institucijami, ki delujejo na območju.
(4) Kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo se praviloma predlaga območje, na katerem je že organizirano območno razvojno partnerstvo, lokalna akcijska skupina, širše varovano območje ali druga oblika teritorialne organiziranosti razvojnih partnerjev.
(5) Ministrstvo obvesti vlado o poslabšanju gospodarskih razmer na določenem območju do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo in predlaga način reševanja razvojnih problemov tudi v primerih, ko je za območje že sprejet poseben razvojni zakon ali ko na podlagi strokovne analize iz tretjega odstavka tega člena presodi, da bo mogoče rešiti razvojne probleme z drugimi, že obstoječimi ali načrtovanimi ukrepi razvojnih politik države.

(1) Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo določi vlada s sklepom iz tretjega odstavka prejšnjega člena dodatne začasne ukrepe razvojne podpore. Ukrepi se razvrstijo po razvojnih politikah in se finančno ovrednotijo.
(2) Obdobje trajanja dodatnih začasnih ukrepov določi vlada s sklepom iz tretjega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju strokovne analize razvojnih problemov problemska območja z visoko brezposelnostjo.
(3) Pri pripravi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore se upoštevajo ugotovljene razvojne ovire ter dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve območja ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik.
(4) Ministrstvo je dolžno vladi posredovati letna poročila o izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore.

(1) Program spodbujanja konkurenčnosti (v nadaljnjem besedilu: program) je eden od dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore, ki ga za problemsko območje z visoko brezposelnostjo sprejme vlada s sklepom.
(2) Sredstva za izvedbo programa se dodelijo iz proračunske postavke ministrstva, namenjene izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore iz prejšnjega člena. Obseg sredstev za vsako leto izvajanja programa določi vlada s sklepom, pri čemer upošteva načelo zmanjšanega obsega sredstev v zadnjih letih izvajanja programa.
(3) Če se projekti, skupine projektov in program, ki ga izvaja upravičenec, sofinancirajo s sredstvi EU, se izvedejo z instrumentom neposrednega potrjevanja operacij v skladu z uredbo, ki določa izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.
(4) Program mora biti skladen s sprejetimi strategijami in programi na državni in regionalni ravni. Pri njegovi pripravi se upoštevajo dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve območja ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik.
(5) Program mora temeljiti na regionalnem razvojnem programu in mora vsebovati:
– prikaz stanja in razvojnih problemov, ki jih rešuje,
– določitev ključnih razvojnih priložnosti, ki jih podpira,
– določitev ciljev in kazalnikov merjenja ciljev,
– finančno konstrukcijo po instrumentih in stroške izvajanja programa ter
– način izvajanja in spremljanja izvajanja programa.
(6) Predlog programa pripravi ministrstvo v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in območnimi razvojnimi partnerstvi.
(7) Program se prednostno usmerja v investicije podjetij v poslovnih conah na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.

Pri dodeljevanju sredstev na podlagi druge alineje tretjega odstavka 24. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12; v nadaljnjem besedilu: zakon) na obmejnih problemskih območjih se pri javnih razpisih, poleg meril za doseganje ciljev posebnih ukrepov in shem državnih pomoči, uporabljajo z najmanj desetodstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril:
– število izpolnjenih meril, ki določajo obmejna problemska območja po prvem odstavku 24. člena zakona, ter
– uvrstitev v območje parkovne lokalne skupnosti po 11. členu Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10).

(1) Do finančne spodbude iz drugega odstavka 14. člena zakona, namenjene hitrejšemu razvoju naselij, v katerih živi romska skupnost (v nadaljnjem besedilu: pomoč), je upravičena občina:
– v kateri je v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, izvoljen predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu ali
– v kateri je v skladu z zakonom, ki ureja položaj romske skupnosti, ustanovljeno posebno delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, katerega člani so tudi predstavniki romske skupnosti.
(2) Za dodelitev pomoči izvede ministrstvo javni razpis v višini razpoložljivih proračunskih sredstev. V njem določi rok za vložitev vloge za dodelitev pomoči in dokumentacijo, ki jo je treba priložiti vlogi.
(3) Pomoč se dodeli za sofinanciranje naslednjih upravičenih stroškov pri izvajanju projektov v romskih naseljih:
– izgradnja, sanacija ali modernizacija vodovodnih sistemov,
– izgradnja, sanacija ali modernizacija kanalizacijskega omrežja,
– elektrifikacija strnjenih naselij,
– novogradnje ali rekonstrukcije lokalnih cest in poti,
– odkup zemljišč za ureditev in zaokrožitev naselij ter
– izdelava projektne dokumentacije.
(4) Pri nakupu zemljišč se v javnem razpisu določi zgornja meja sofinanciranja kvadratnega metra odkupljenega zemljišča ne glede na pogodbeno ceno.
(5) Pogodbe o dodelitvi pomoči so lahko večletne.
(6) Projekti, za katere se dodeli pomoč, se lahko sofinancirajo do višine 100 odstotkov upravičenih stroškov.
(7) V okviru dogovorov za razvoj regij se proračunska sredstva ministrstva uporabljajo tudi za zagotavljanje lastne udeležbe pri regijskih projektih, ki celovito razrešujejo romsko problematiko in se financirajo iz proračunskih sredstev EU kot neposredne potrditve operacij.

V okviru dogovorov za razvoj regij se proračunska sredstva ministrstva uporabljajo tudi za zagotavljanje lastne udeležbe pri regijskih projektih, ki razrešujejo problematiko gospodarske osnove narodnosti in se financirajo iz sredstev EU kot neposredne potrditve operacij.

Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehata uporabljati 10. in 11. člen Uredbe o dodeljevanju regionalnih spodbud (Uradni list RS, št. 113/09, 37/10 in 20/11 – ZSRR-2).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 24/11).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.