Na podlagi 87. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti je Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije skladno s 14. členom Statuta na seji Izvršilnega odbora dne 30. 5. 2014 sprejel

Spoštovanje in razvijanje humanih vrednot poklica omogoča izvajalcem zdravstvene nege in oskrbe osebnostno rast ter zadovoljstvo pri delu.
Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe so zagovorniki koristi pacienta in mu nudijo fizično, psihično, socialno, duhovno in moralno podporo.
Delovanje zdravstvene nege in oskrbe močno vpliva na zdravje in življenje ljudi. S tem izvajalci zdravstvene nege in oskrbe prevzemajo veliko odgovornost, ki je ni mogoče opredeliti samo z zakoni in predpisi, pomembna je etična drža posameznika, ki izhaja iz njegovih moralnih vrednot.
»Temeljne naloge zdravstvene nege in oskrbe so: promoviranje zdravja, preprečevanje bolezni, povrnitev zdravja in lajšanje trpljenja« (ICN, Mednarodni Kodeks etike 2012).
Kodeks je namenjen vsem izvajalcem zdravstvene nege in oskrbe v Republiki Sloveniji, ki so člani negovalnega tima ali samostojni izvajalci zdravstvene nege in oskrbe. Za dijake in študente zdravstvene nege je kodeks vodilo pri oblikovanju profesionalnih etičnih in moralnih stališč, vir znanja in refleksije. Izvajalcu zdravstvene nege, ki že opravlja poklic, pa je podlaga za etično presojo njegovega dela.
V tem dokumentu uporabljeni izrazi vključujejo:
– izvajalce zdravstvene nege in oskrbe, ki so:
– bolničar negovalec/bolničar;
– tehnik/tehnica zdravstvene nege, zdravstveni tehnik/tehtnica, srednja medicinska sestra/srednji medicinski tehnik, medicinska sestra s srednješolsko izobrazbo, medicinski tehnik s srednješolsko izobrazbo, medicinska sestra babica/babičar;
– diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik/višji medicinski tehnik;
– profesor/profesorica zdravstvene vzgoje;
– medicinska sestra/zdravstvenik z univerzitetno in akademsko izobrazbo
– pacient je oseba, ki zdrava ali bolna vstopa v sistem zdravstvenega varstva.
V besedilu uporabljeni izrazi se nanašajo na oba spola.

– dejavniki, kot so rasa, narodnost, starost, spol, spolna usmerjenosti, veroizpoved, politično prepričanje, socialni položaj, zdravstveno stanje, invalidnost ali druge osebne okoliščine, ne smejo vplivati na odnos do pacienta ter odnose med izvajalci zdravstvene nege in oskrbe;
– individualni programi zdravstvene nege in oskrbe zahtevajo celostno obravnavo posameznika, družine in skupnosti. Vključujejo fizične, psihične, socialne in duhovne potrebe pacienta in upoštevajo njegovo kulturo ter osebna prepričanja;
– izvajalci zdravstvene nege in oskrbe v soglasju s pacientom vključujejo v obravnavo tudi člane njegove družine ter zanj pomembne druge.

– pacientu posredujejo pomembne informacije o njegovih pravicah, dolžnostih, možnostih in načinih njihove uveljavitve, ki se nanašajo na zdravstveno nego in oskrbo;
– so zagovorniki pacienta in njegovih pravic;
– pacienta informirajo pravočasno, obzirno in na njemu razumljiv način;
– informirano pisno soglasje pacienta je pogoj za odločitev o predvidenem programu zdravstvene nege in oskrbe;
– za pridobitev soglasja pacienta se ne sme uporabljati statusne moči, prisile ali ga zavajati. Tudi za privolitev v izvajanje programa zdravstvene nege in oskrbe se do izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe ne sme uporabljati statusne moči, prisile ali ga zavajati;
– ocenijo avtonomijo pacienta, ki so mu bolezen ali drugi dejavniki začasno ali trajno zmanjšali sposobnost samooskrbe. Pacientu nudijo možnost izbire v okviru njegovih sposobnosti, okoliščin in optimalnih možnosti. Pomagajo mu, da vzdržuje oziroma znova pridobi zanj najvišjo možno stopnjo avtonomije;
– kadar se vprašanja ne nanašajo na področje zdravstvene nege in oskrbe, pacienta napotijo k ustreznemu strokovnjaku.

Standardi:
– svojo dejavnost izvajajo na način, ki vključuje pacienta kot enkratno, neponovljivo osebnost z vsemi njegovimi posebnostmi;
– upoštevajo in spoštujejo pravico pacienta do zasebnosti, še posebej, kadar gre za njegovo intimnost, upanje, strah, trpljenje in bolečino;
– umirajočemu pacientu omogočajo kakovostno zdravstveno nego in oskrbo, nudijo razumevajoč odnos, lajšanje trpljenja, upanje, izpoved verskega prepričanja, občutek varnosti ter mirno in dostojanstveno smrt;
– pozornost in pomoč nudijo svojcem umirajočega ali umrlega in zanj pomembnim drugim.

– izvajalci zdravstvene nege in oskrbe so pri opravljanju svojega poklica v okviru svoje izobrazbe in usposobljenosti samostojni in neodvisni ter za svoje delo odgovorni pred svojo vestjo, pacientom in družbo;
– v okviru svoje strokovne usposobljenosti so pristojni, da odločajo, načrtujejo, izvajajo in nadzirajo zdravstveno nego in oskrbo. V procesu zdravstvene nege in oskrbe so odgovorni medicinski sestri – vodji negovalnega tima;
– ne smejo odkloniti nujne medicinske pomoči, ustrezne njihovi strokovni usposobljenosti, ne glede na to, ali so za to pomoč izrecno zaprošeni;
– odzvati se morajo na delo v izjemnih razmerah, zavedajoč se moralne in človeške odgovornosti;
– ne izvajajo postopkov, za katere nimajo ustreznih znanj, usposobljenosti ter ustreznih poklicnih kompetenc;
– upoštevajo načela strokovnega ravnanja in odklonijo vsakršen poseg, ki bi bil po njihovem strokovnem in etičnem prepričanju in vesti lahko neetičen ali za pacienta škodljiv.

– izvajalci zdravstvene nege in oskrbe lahko odklonijo izvedbo postopka ali posega, če sodijo, da ni v skladu z njihovim strokovnim znanjem, vestjo ali mednarodnimi pravili poklicne etike oziroma bi bil škodljiv za pacienta;
– o svojem ugovoru vesti so dolžni obvestiti zdravstveni zavod/delodajalca. Zdravstveni zavod/delodajalec mora to upoštevati in pacientom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva.

– zavzemajo se za take razmere pri delu, ki bodo omogočale izvajanje zdravstvene nege in oskrbe v skladu z vrednotami, načeli in standardi tega kodeksa etike;
– delovanje mora temeljiti na odločitvah, ki pacientu krepijo, ohranjajo in obnavljajo zdravje ter lajšajo trpljenje;
– odnos do pacienta ne sme biti pogojen z namenom pridobivanja lastnih koristi;
– ne smejo zlorabiti medsebojnega zaupanja s pacientom ali možnosti prilastitve njegove lastnine;
– odklonijo darilo, uslugo, gostoljubnost in komercialni interes, če je slednje mogoče razlagati kot prizadevanje, da bi z nedopustnim vplivom dosegli kakršnokoli ugodnost zase ali za pacienta;
– prizadevajo si vzpostaviti tak sistem organizacije dela, ki bo omogočal čim višjo kakovost in varnost zdravstvene nege in oskrbe ter ščitil pacienta pred nestrokovnim, neetičnim in samovoljnim ravnanjem članov negovalnega ali zdravstvenega tima;
– preprečujejo in zmanjšujejo vse vrste nasilja nad pacienti in/ali sodelavci v kakršni koli obliki. Udeležba v takih postopkih, njihovo podpiranje ali toleriranje je nedopustno.

– pristojni so dajati informacije o zdravstvenem stanju in počutju pacienta le z vidika zdravstvene nege in oskrbe;
– kot poklicno skrivnost so dolžni varovati osebne podatke pacienta, podatke o njegovem zdravstvenem stanju, o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja;
– za poklicno skrivnost šteje vse, kar izvajalci zdravstvene nege in oskrbe pri opravljanju svojega poklica izvedo o pacientu ter o njegovih osebnih, družinskih, socialnih in drugih razmerah ter vse informacije v zvezi z zdravstveno nego, ugotavljanjem bolezni, zdravljenjem in rehabilitacijo;
– poklicno skrivnost so dolžni varovati pred družinskimi člani pacienta ali zanj pomembnimi drugimi, če se je pacient tako odločil. Enako velja tudi po njegovi smrti;
– poklicne molčečnosti izvajalce zdravstvene nege in oskrbe lahko razreši pacient sam, ali če tako določajo z zakonom sprejete posebne določbe;
– poklicno skrivnost so dolžni varovati tudi po prenehanju opravljanja svojega poklica.

– imajo dolžnost in odgovornost, da svoje strokovno znanje nenehno izpopolnjujejo;
– pridobljeno strokovno znanje so dolžni posredovati vsem članom negovalnega tima;
– si prizadevajo za razvoj in napredek stroke zdravstvene nege in oskrbe;
– v okviru svoje strokovne usposobljenosti vodijo in/ali sodelujejo pri znanstveno raziskovalnem delu na področju zdravstvene nege in oskrbe ter v praksi uporabljajo izsledke raziskav;
– odgovornost vsakega raziskovalca je, da se seznani z bistvenimi dokumenti ter jih upošteva pri načrtovanju in izvedbi raziskovalnega dela;
– posebno pozornost posvečajo etičnim načelom, popolni in nepristranski obveščenosti pacienta, njegovi avtonomiji, dostojanstvu, zasebnosti in zaupnosti v odnosu do pacienta in njegovih svojcev;
– pred izvedbo raziskav, če so nosilci projekta izvajalci zdravstvene nege in oskrbe, v katere so vključeni pacienti, njihovi svojci ali sodelavci, so dolžni pri ustrezni etični komisiji v okviru Ministrstva za zdravje pridobiti soglasje;
– v multiprofesionalnih timih sodelujejo le pri kliničnih raziskavah ali eksperimentalnem zdravljenju, ki je odobreno s strani etične komisije oziroma organa, ki preverja etično ustreznost raziskovalnega projekta oziroma zdravljenja. O odobritvi raziskovalnega projekta se imajo pravico predhodno prepričati;
– v primeru kliničnih raziskav ali eksperimentalnega zdravljenja, pri čemer niso nosilci projekta, v njem pa morajo sodelovati, ker poteka v njihovem delovnem okolju, imajo pravico uveljavljati ugovor vesti, če je raziskava v nasprotju z njihovimi moralnimi in etičnimi načeli;
– objavljajo ugotovitve raziskovalnega dela in s tem skrbijo za razvoj in napredek stroke. V objavah o izsledkih raziskav ugotovitve sporočajo tako, da je zagotovljena popolna anonimnost oseb, ki so bile vključene v raziskavo;
– pri pisanju in objavi strokovnih in znanstvenih prispevkov so dolžni upoštevati in spoštovati etične smernice objavljanja rezultatov raziskav;
– pri pisanju in objavi strokovnih in znanstvenih prispevkov so dolžni spoštovati avtorske pravice in dosledno navajati vire;
– avtorji določenega dela so lahko le osebe, ki so sodelovale pri njegovem nastajanju;
– plagiatorstvo je etično in moralno nesprejemljivo.

– medsebojno sodelovanje in sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami naj temelji na kolegialnosti, iskrenosti in spoštovanju posameznika;
– stanovska pripadnost in poklicna dolžnost jih zavezujeta, da ne odrečejo pomoči stanovskemu kolegu ali drugemu sodelavcu, če ta zanjo zaprosi;
– upoštevajo strokovne in življenjske izkušnje ter usposobljenost kolegic/kolegov oziroma drugih sodelavcev;
– pomagajo članom negovalnega in zdravstvenega tima pri reševanju etičnih dilem in sprejemanju etičnih odločitev;
– sodelavcem omogočajo strokovni, osebnostni in karierni razvoj;
– skrbijo za dobre medsebojne odnose v delovnem okolju;
– posebno skrb in pozornost namenjajo študentom in dijakom zdravstvenih in drugih šol ter pripravnikom;
– pri opravljanju pedagoškega dela v kliničnem okolju zagotavljajo, da je praktično delo ob pacientu strokovno, varno in etično;
– pri opravljanju mentorstva zagotavljajo, da dijaki, študenti in sodelavci poznajo kodeks etike, ga razumejo in ravnajo v skladu z njegovo vsebino;
– skrbijo, da s svojim javnim nastopanjem, pojavljanjem v medijih in/ali socialnih omrežjih ter sprejemanjem pravilnikov, podzakonskih in zakonskih aktov ne zmanjšujejo ugleda poklica;
– o nestrokovnem in/ali neetičnem ravnanju poročajo predpostavljenim, pristojnim institucijam in/ali organom Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije;
– prizadevajo si za prijazno in nenasilno delovno okolje in upoštevajo stanovsko solidarnost;
– nedopustno je podajanje negativnih mnenj o kolegih v navzočnosti pacientov, sodelavcev in laične javnosti;
– kolegialno skrbijo za obolelega kolega in druge sodelavce.
– nedopustno je vsakršno šikaniranje in izvajanje mobinga vodilnih v zdravstveni negi in oskrbi proti podrejenim.

– skupaj z drugimi zdravstvenimi delavci in ostalimi državljani sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju programov zdravstvenega varstva;
– zaradi soodgovornosti v skrbi za zdravje in življenje ljudi so dolžni zdravstveno vzgojno delovati;
– skrbijo za varno in zdravo okolje;
– podpirajo zdrav življenjski slog posameznikov, skupin in lokalne skupnosti;
– so pobudniki aktivnosti, ki so v širšem družbenem interesu, in jih podpirajo;
– imajo pravico in dolžnost, da si preko svojih strokovnih in drugih organizacij prizadevajo za prepoznavnost in ugled zdravstvene nege in oskrbe v družbi, ustrezne delovne razmere, primerno plačilo za delo ter pravno zaščito pri opravljanju dejavnosti.

– stanovska združenja podpirajo in razvijajo izobraževanje o strokovnih, etičnih, pravnih vidikih zdravstvene nege in oskrbe, ki naj bo dostopno vsem izvajalcem zdravstvene nege in oskrbe;
– izvajalci zdravstvene nege in oskrbe s svojim etičnim in moralnim ravnanjem dvigujejo lastni ugled, ugled poklica in stanovskih organizacij;
– izvajalci zdravstvene nege in oskrbe delujejo v skladu z vrednotami, poslanstvom in strategijo stroke ter stanovskih organizacij;
– skrbijo za ugled in prepoznavnost stanovskih organizacij tako v delovnem okolju kot v družbi.

Etične načela in standardi, vsebovani v tem kodeksu, zavezujejo vse člane Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, izvajalce zdravstvene nege in oskrbe, dijake in študente zdravstvenih šol in fakultet oziroma drugih šol, ustanov in programov, ki izobražujejo za zdravstveno nego in oskrbo. Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe se ravnajo po tem kodeksu ne glede na področje dela.
Upoštevanje določil Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije je obvezno za vsakega člana Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. Inštitucija etične komisije v okviru Ministrstva za zdravje je dolžna ukrepati proti izvajalcem zdravstvene nege in oskrbe, ki kršijo določbe tega Kodeksa.
Kršitve določb tega kodeksa ugotavlja Častno razsodišče Ministrstva za zdravje, ki glede na stopnjo in resnost kršitve skladno s sprejetim pravilnikom o ukrepih določi ukrepe, kot so:
– zahteva opravičilo izvajalca zdravstvene nege in oskrbe proti pacientu oziroma drugemu izvajalcu zdravstvene nege in oskrbe;
– odredi dodatno izobraževanje izvajalca zdravstvene nege in oskrbe;
– začasno ali trajno izvajalcu zdravstvene nege in oskrbe odvzame licenco za samostojno opravljanje svojega dela.