Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 35. seji dne 9. 6. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 382 Stanovanjska soseska Koseze (del)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 382 Stanovanjska soseska Koseze (del) (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter pripadajoče ureditve.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne
občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem
besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN M 1:1000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora M 1:1000
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500
3.2 Načrt obodne parcelacije in parcelacije
zemljišč M 1:500
3.3 Površine, namenjene javnemu dobru M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih
rešitev prostorskih ureditev
4.1 Arhitekturna zazidalna situacija – nivo
pritličja M 1:500
4.2 Značilni prerezi in pogledi M 1:500
4.3 Prometno-tehnična situacija, idejna višinska
regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500
4.4 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč,
7. povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7511, v aprilu 2014.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora ŠI-384.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1078/3, 1078/4, 1078/7 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1076/4, 1076/5, 1077/4, 1078/8, 1881/12, vse v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška.
(3) Površina območja OPPN znaša 3.818 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na 3 prostorske enote:
– PE1 – površine, namenjene gradnji enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb,
– PE2 – površine, namenjene gradnji enostanovanjskih stavb,
– C1 – površine, namenjene javnim prometnim površinam.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč« in št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje se prometno navezuje na obstoječo cesto Draga. Najbližji obstoječi postajališči linijskega prevoza potnikov sta v smeri proti zahodu, ob Podutiški cesti, ki je oddaljeno 250 m od območja OPPN, in v smeri proti severu, ob Vodnikovi cesti, ki je oddaljeno 450 m od območja OPPN. Peš dostop do območja je po pločnikih obstoječih obodnih cest. Dostop za kolesarje je po vozišču ceste Draga.
(2) Po cesti Draga poteka obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere komunalne vode zunaj območja OPPN na zemljiščih s parcelnimi številkami: 1065/680, 1065/706, 1076/5, 1077/4, 1078/8, 1079/4, 1884/3, vse v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška.
(3) V območju OPPN ni načrtovanih oskrbnih, vzgojnovarstvenih in centralnih dejavnosti, saj so le-te zagotovljene v širšem območju. Najbližji objekt predšolske vzgoje je Vrtec Mojca na Ulici bratov Učakar, oddaljen 450 m od območja OPPN. Območje OPPN leži v območju šolskega okoliša OŠ Koseze, OŠ Koseze na Ledarski ulici pa je od območja OPPN oddaljena 800 m. OŠ Valentina Vodnika na Vodnikovi cesti je od območja OPPN oddaljena 600 m. Na severnem in zahodnem robu območja OPPN se nahajajo parkovne površine, severno od Podutiške ceste so površine za oddih, šport in rekreacijo.
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
8. člen
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorskih enotah PE1 in PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe.
(2) Pogojno so dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami
in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu
poslovanju podjetja,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse, razen
avtopralnic,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo
ambulante in zdravstvene posvetovalnice.
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka so dopustne v pritličjih stavb, površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega stanovanja.
9. člen
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE1 je:
– dvostanovanjski stavbi 1 in 2 ter dvojček (dve enostanovanjski stavbi) 3 in 4 tvorijo skupino hiš, ki se navezuje na skupno dovozno pot, ta pa je pravokotna na cesto Draga,
– na parcelah, namenjenih gradnji stavb, so pri vhodih tlakovana dvorišča in prostor za parkiranje. Zahodni del parcele je ozelenjen, urejen kot vrt ali zelenica,
– odmik najbolj izpostavljenih delov stavb od južne meje prostorske enote in od parcelnih mej znotraj prostorske enote, ne sme biti manjši kot 1,50 m,
– odmik najbolj izpostavljenih delov stavb od zahodne, severne in vzhodne meje prostorske enote mora biti najmanj 4,00 m.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE2 je:
– enostanovanjske stavbe 5, 6 in 7 tvorijo skupino hiš, ki se navezuje na skupno dovozno pot, ta pa je pravokotna na cesto Draga,
– na parcelah, namenjenih gradnji stavb, so pri vhodih tlakovana dvorišča in prostor za parkiranje, ostali del parcele je ozelenjen, urejen kot vrt ali zelenica,
– stavbi 5 in 6 sta povezani z nadstrešnico, namenjeno ureditvi površin za parkiranje,
– odmik najbolj izpostavljenih delov stavb od parcelnih mej znotraj prostorske enote ne sme biti manjši kot 1,50 m,
– odmik najbolj izpostavljenih delov stavb od zahodne, južne in vzhodne meje prostorske enote mora biti najmanj 4,00 m.
(3) Prostorska enota C1 obsega pločnik, ki ga je treba razširiti do parcelnih meja s parcelami, namenjenimi gradnji P1/4, P1/5, P2/3, P2/4 in P3.
(4) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
10. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne objekte:
– majhna stavba (garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna),
– ograja (medsosedska ograja) z višino do največ 1,80 m,
– podporni zid,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen).
(2) Enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo. Ograjo je dopustno postaviti na parcelno mejo.
(3) Enostavni objekti morajo biti usklajeni s stavbami znotraj prostorske enote glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti.
(4) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Pogoji za oblikovanje objektov v prostorskih enotah PE1 in PE2 so:
– stavbe znotraj prostorske enote morajo biti oblikovane skladno,
– fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno. Fasade znotraj prostorske enote morajo biti usklajene v barvah in materialih. Barve fasad morajo biti v naravnih odtenkih in neizstopajoče,
– strehe so lahko ravne ali z minimalnim naklonom do 10°, v terasnem delu pohodne ali zelene,
– ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene s stavbami znotraj prostorske enote,
– tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte,
– ograditev zasebnih vrtov je dopustna z enotno oblikovanimi ograjami.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– pešpoti in skupne zunanje površine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno,
– na vsaki parceli, namenjeni gradnji stavb, je treba zagotoviti najmanj 33 % odprtih bivalnih površin, ki morajo vsebovati najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu, največ 40 % odprtih bivalnih površin je lahko tlakovanih površin,
– za odprte bivalne površine se štejejo vse zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke),
– v prostorskih enotah PE1 in PE2 je treba zasaditi najmanj 2 drevesi na raščenem terenu parcele, namenjene gradnji vsake posamezne stavbe,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m,
– višinske razlike morajo biti v čim večji meri premoščene z ozelenjenimi brežinami; izjemoma so dopustni oporni zidovi.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
13. člen
(tlorisni gabariti)
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom so:
1. stavba 1:
a) pritličje z nepravilno geometrijsko obliko:
– dolžina: 17,20 m
– širina: 13,00 m
b) prvo nadstropje:
– dolžina: 17,20 m
– širina: 13,00 m
2. stavba 2:
a) pritličje z nepravilno geometrijsko obliko:
– dolžina: 17,20 m
– širina: 13,00 m
b) prvo nadstropje:
– dolžina: 17,20 m
– širina: 13,00 m
3. stavba 3:
a) pritličje z nepravilno geometrijsko obliko:
– dolžina: 13,00 m
– širina: 8,60 m
b) prvo nadstropje:
– dolžina: 13,00 m
– širina: 8,60 m
4. stavba 4:
a) pritličje z nepravilno geometrijsko obliko:
– dolžina: 13,00 m
– širina: 8,60 m
b) prvo nadstropje:
– dolžina: 13,00 m
– širina: 8,60 m
5. stavba 5 – pritličje in prvo nadstropje v obliki črke »L«:
– dolžina: 17,70 m
– širina: 16,00 m
6. stavba 6 – pritličje in prvo nadstropje v obliki črke »L«:
– dolžina: 18,50 m
– širina: 15,70 m
7. stavba 7 – pritličje in prvo nadstropje v obliki črke »L«:
– dolžina: 19,20 m
– širina: 16,40 m.
(2) BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe. Tlorisna projekcija terasne etaže stavb 1, 2, 3 in 4 mora biti od roba venca zadnje etaže na ulični in vrtni strani odmaknjena najmanj 2,00 m.
(3) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
14. člen
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Dopustna je podkletitev vseh stavb v območju OPPN. V prostorskih enotah PE1 in PE2 je dopustna največ ena kletna etaža.
(2) Etažnost stavb je:
– stavbe 1, 2, 3, 4 in 7: do P+1+T,
– stavbi 5 in 6: do P+1.
(3) Višina stavb (h) je določena z višino najvišje točke strehe, merjeno od kote finalnega tlaka v nivoju pritličja:
– stavbe 1, 2, 3, 4 in 7: do 10,00 m,
– stavbi 5 in 6: do 8,00 m.
(4) Pri stavbah z ravno streho je nad koto h dopustna izvedba dostopov na streho, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav.
(5) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Značilni prerezi in pogledi«.
15. člen
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Višinske kote terena in pritličja stavb:
1. stavba 1:
– kota pritličja in kota terena: 308,20 m. n. v.
2. stavba 2:
– kota pritličja in kota terena: 308,90 m. n. v.
3. stavbi 3 in 4:
– kota pritličja in kota terena: 309,40 m. n. v.
4. stavba 5:
– kota pritličja in kota terena: 307,60 m. n. v.
5. stavba 6:
– kota pritličja in kota terena: 307,50 m. n. v.
6. stavba 7:
– kota pritličja in kota terena: 307,30 m. n. v.
(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopne ceste in uvozom na parkirna mesta oziroma v garaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.3 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
16. člen
(zmogljivost območja)
(1) Površina prostorske enote PE1 1.789 m²
1. stavba 1:
– BTP nad terenom 555 m²
– število stanovanjskih enot 2
2. stavba 2:
– BTP nad terenom 555 m²
– število stanovanjskih enot 2
3. stavba 3:
– BTP nad terenom 269 m²
– število stanovanjskih enot 1
4. stavba 4:
– BTP nad terenom 269 m²
– število stanovanjskih enot 1
(2) Površina prostorske enote PE2 1.846 m²
1. stavba 5:
– BTP nad terenom 374 m²
– število stanovanjskih enot 1
2. stavba 6:
– BTP nad terenom 372 m²
– število stanovanjskih enot 1
3. stavba 7:
– BTP nad terenom 535 m²
– število stanovanjskih enot 1
(3) Površina prostorske enote C1 183 m².
(4) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom oziroma pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
V. NAČRT PARCELACIJE
17. člen
(načrt parcelacije)
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota PE1:
– P1/1: parcela, namenjena gradnji stavbe 1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1078/3, katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P1/1 meri 598 m2,
– P1/2: parcela, namenjena gradnji stavbe 2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1078/4, katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P1/2 meri 500 m2,
– P1/3: parcela, namenjena gradnji stavbe 3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1078/7, katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P1/3 meri 250 m2,
– P1/4: parcela, namenjena gradnji stavbe 4, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1078/7, katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P1/4 meri 250 m2,
– P1/5: parcela, namenjena gradnji dovozne poti do stavb 1, 2, 3 in 4, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1078/4, 1078/7, obe katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P1/5 meri 191 m2.
2. Prostorska enota PE2:
– P2/1: parcela, namenjena gradnji stavbe 7, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1076/4, katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P2/1 meri 519 m2,
– P2/2: parcela, namenjena gradnji stavbe 6, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1076/4, katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P2/2 meri 579 m2,
– P2/3: parcela, namenjena gradnji stavbe 5, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1076/4, katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P2/3 meri 550 m2,
– P2/4: parcela, namenjena gradnji dovozne poti do stavb 5, 6 in 7, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1076/4, katastrska občina 1739 Zgornja Šiška. Površina P2/4 meri 198 m2.
(2) Na parceli P1/5, namenjeni gradnji dovozne poti do stavb 1, 2, 3 in 4, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike parcel P1/1, P1/2, P1/3 in P1/4.
(3) Na parceli P2/4, namenjeni gradnji dovozne poti do stavb 5, 6 in 7, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike parcel P2/1, P2/2 in P2/3.
(4) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
18. člen
(javne površine)
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami 1076/5, 1077/4, 1078/8 in 1881/12, vse katastrska občina 1739 Zgornja Šiška.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 183 m2.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
19. člen
(etapnost gradnje)
(1) Stavbe v območju OPPN se gradijo sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju, pri čemer je treba stavbi 3 in 4 graditi sočasno.
(2) Pred gradnjo stavb v območju posamezne prostorske enote ali sočasno z njo mora biti izvedena dovozna pot za stavbe s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo.
(3) Pred gradnjo stavb ali sočasno z gradnjo prve stavbe mora biti izvedena razširitev pločnika ceste Draga.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
20. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Če predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred pričetkom izvedbe zemeljskih del, je treba zaradi varstva arheoloških ostalin Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se izvajajo zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) Investitor mora najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območna enota Ljubljana.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
21. člen
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Padavinsko vodo je treba pred odvodom v javno kanalizacijsko omrežje začasno zadržati na lokaciji. Vsaka stavba mora na lastni parceli v rezervoarju zagotoviti začasno zadrževanje padavinske vode s strešin in povoznih površin v obsegu vsaj 3 m3 pred iztokom v interni kanal po dovozni poti. Interni kanal po dovozni poti mora biti izveden kot zadrževalni kanal večje dimenzije, kot je dimenzija iztoka tako, da se izvede zadrževanje padavinske vode pred iztokom v javni kanal na cesti Draga. Natančen obseg zadrževanja padavinske vode se določi v fazi izdelave PGD dokumentacije.
(2) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Območje OPPN se nahaja na ožjem vodovarstvenem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom VVO II B vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Pri načrtovanju je treba dosledno upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06, 1/12 in 44/12).
(4) V projektu je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode (uporaba različnih tehnoloških rešitev, kot so npr. reciklaža vode, zapiranje krogotokov, ponovna uporaba odpadne kopalne vode, montaža varčnih pip in wc kotličkov, uporaba padavinske vode za sanitarno vodo ali zalivanje zelenic).
(5) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
22. člen
(varstvo zraka)
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov stanovanj) je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Prostorski enoti PE1 in PE2 sta v skladu z OPN MOL ID opredeljeni kot območje II. in III. stopnje varstva pred hrupom. Prostorska enota C1 je v skladu z OPN MOL ID opredeljena kot območje II., III. in IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa:
– II. območje: L(noč) = 45 (dBA), L(dvn) = 55 (dBA),
– III. območje: L(noč) = 50 (dBA), L(dvn) = 60 (dBA),
– IV. območje: L(noč) = 65 (dBA), L(dvn) = 75 (dBA).
(3) Večji del območja OPPN se nahaja v območju možne prekomerne obremenitve s hrupom, zato je treba zagotoviti ustrezno zvočno izoliranost zunanjih fasadnih elementov stavb.
(4) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
24. člen
(osončenje)
Stavbam je treba v dnevni sobi, bivalnem prostoru s kuhinjo, bivalni kuhinji in otroški sobi zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. najmanj 3 ure.
25. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Skupni prevzemni mesti za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov sta predvideni na razširjenem pločniku ceste Draga ob parcelah z oznakami P1/4 in P2/3.
(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje stavbe. Posode na zbirnih mestih morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja posod.
(3) Razmestitev prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in 4.3. »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
26. člen
(svetlobno onesnaženje)
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in odprtih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
27. člen
(potresna nevarnost)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,35 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
28. člen
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati zasnovo požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte oziroma študijo požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
(3) Stavbe v območju OPPN so za intervencijska vozila dostopne po javnih cestah na obodu območja OPPN.
(4) Delovni površini za intervencijska vozila sta načrtovani na cesti Draga in na Podutiški cesti v površini najmanj 7,00 m x 12,00 m.
(5) Požarna zaščita je predvidena z obstoječim zunanjim hidrantnim omrežjem na cesti Draga in na Šišenski cesti.
(6) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.3. »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
29. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine morajo biti utrjene.
(2) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš površine, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejene tako, da so zagotovljeni neoviran dostop ter vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
(3) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.3 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
30. člen
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) V prostorski enoti C1 je obstoječ pločnik, ki se razširi do parcelnih meja s parcelami, namenjenimi gradnji P1/4, P1/5, P2/3, P2/4 in P3 na širino od 2,15 m do 2,30 m.
(2) Območje OPPN in zemljišče s parcelno številko 1077/3 v katastrski občini Zgornja Šiška je dostopno s ceste Draga preko poglobljenega robnika.
(3) Dovozni poti do stavb sta namenjeni dovozu za avtomobile in pešcem in sta slepo zaključeni. Profil dovoznih poti:
– skupna površina za vse vrste prometa 3,45 m
– mulda 0,55 m
– skupaj 4,00 m.
31. člen
(mirujoči promet)
(1) Površine, potrebne za mirujoči promet, so za stavbe v prostorskih enotah PE1 in PE2 predvidene kot zunanja parkirišča na parcelah, namenjenih gradnji stavb, oziroma v garažah.
(2) Število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM) je treba izračunati glede na BTP objekta ali dela objekta glede na namembnost.
(3) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti PM ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
+--------------------+------------------------+-----------------+
|Namembnost stavb |Število PM za motorni |Število PM za |
| |promet |kolesa |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|11100 |2 PM/stanovanje | |
|Enostanovanjske | | |
|stavbe | | |
|11210 | | |
|Dvostanovanjske | | |
|stavbe | | |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|12203 Druge poslovne|1 PM/60,00 m2 BTP |1 PM/200 m2 BTP |
|stavbe: samo stavbe |objekta, |objekta |
|s pisarnami in |od tega 10 % PM za | |
|poslovnimi prostori,|obiskovalce | |
|namenjenimi lastnemu| | |
|poslovanju podjetja | | |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|12304 Stavbe za |PM ni treba |PM ni treba |
|storitvene |zagotavljati |zagotavljati |
|dejavnosti do 200 m2| | |
|BTP | | |
+--------------------+------------------------+-----------------+
|12640 Stavbe za |1 PM/20,00 m2 BTP |1 PM/40 m2 BTP |
|zdravstveno oskrbo |objekta in ne manj kot |objekta |
| |3 PM, od tega najmanj | |
| |50 % PM | |
| |za obiskovalce | |
+--------------------+------------------------+-----------------+
32. člen
(kolesarski promet)
Kolesarski promet na obstoječi cesti Draga je predviden na vozišču.
33. člen
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni še na elektronsko komunikacijsko omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje,
– obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– pred gradbenimi posegi je treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječih komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov.
(2) Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu 4.4 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
34. člen
(vodovod)
(1) Območje OPPN je oskrbovano z vodo iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljane. Za oskrbo načrtovanih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo se predvidi sekundarni vodovod NL DN dimenzije 100 mm po cesti Draga z navezavo na obstoječi vodovod PE dimenzije 90 mm po Šišenski cesti in v nadaljevanju po Večni poti ter priključna sekundarna vodovoda PE 63 mm po obeh internih cestah znotraj prostorskih enot PE1 in PE2.
(2) Načrtovani objekti v prostorskih enotah PE1 in PE2 bodo priključeni na skupni priključni sekundarni vodovod PE dimenzije 63 mm po dovozni poti v prostorski enoti PE1 oziroma PE 2 preko samostojnih priključkov.
(3) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Gradnja vodovoda zaradi gradnje stanovanjske soseske Koseze, št. PN 2650V, JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o, september 2013.
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: Projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
(5) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
35. člen
(kanalizacija)
(1) Na območju OPPN je zasnovan ločen kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode je treba prek obstoječega kanalizacijskega omrežja odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu. Za odvajanje odpadne komunalne vode iz prostorskih enot PE1 in PE2 se predvidijo individualni ali skupinski priključki na obstoječi kanal dimenzije 250 mm po cesti Draga.
(2) Teren na območju OPPN ne dopušča ponikanja padavinske vode. Za odvajanje padavinske vode iz strešin, utrjenih in manipulacijskih površin načrtovanih objektov se v cesti Draga predvidi podaljšanje obstoječega kanala za odvod padavinskih voda dimenzije 400 mm, ki odvaja padavinsko vodo v Koseški bajer. Po internih cestah PE1 in PE2 se predvidita interna padavinska kanala, ki se navežeta na načrtovani padavinski kanal po cesti Draga.
(3) Pri projektiranju kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno Gradnja kanalizacije zaradi gradnje stanovanjske soseske Koseze, št. PN 3317K, JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o, september 2013.
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo ter o odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
(5) Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema.
(6) Pred priključitvijo posameznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
36. člen
(plinovod)
(1) Načrtovane objekte na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, priključi na nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar. V primeru, da se objektom iz obnovljivih virov energije zagotavlja le del potreb po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode, za preostali del še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje.
(2) Glavni distribucijski plinovod N 19072 dimenzije 150 mm, preko katerega se bo vršila oskrba načrtovanih objektov na območju OPPN, poteka po cesti Draga. Obstoječe plinovodno omrežje zadošča za oskrbo območja OPPN z zemeljskim plinom.
(3) Za priključitev načrtovanih objektov na območju OPPN na plinovodno omrežje se po cesti Draga in po internih cestah v prostorskih enotah PE1 in PE2 zgradi glavno plinovodno omrežje dimenzije 50 mm in priključne plinovode do posameznih objektov. Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omaricah, nameščenih v ali na fasadi načrtovanih objektov.
(4) Glavno plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (JP Energetika Ljubljana, d.o.o.).
37. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Napajanje objektov v prostorski enoti PE1 in PE2 z električno energijo se predvidi iz obstoječe TP 568 Koseški bajer1. Za napajanje z električno energijo se od TP 568 Koseški bajer po Bergantovi ulici in v nadaljevanju po cesti Draga ter internih cestah v prostorskih enotah PE1 in PE2 zgradi NN podzemni kabel.
(2) Za vse načrtovane objekte je treba predvideti prostostoječe merilne omarice, prosto dostopne vzdrževalcem elektro omrežja.
(3) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
38. člen
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
Objekti na območju OPPN imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Pri gradnji cestne infrastrukture je treba predvideti koridorje za kabelsko kanalizacijo.
39. člen
(javna razsvetljava)
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
40. člen
(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje in električne energije ter učinkovita raba vode.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
41. člen
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 382 Stanovanjska soseska Koseze (del) (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7511-PO v maju 2014.
42. člen
(območje Programa opremljanja)
Program opremljanja velja na celotnem območju OPPN.
43. člen
(komunalna oprema)
(1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki,
– primarne in sekundarne druge javne površine.
(2) Primarne in sekundarne ceste in pripadajoči objekti po tem odloku so:
– javne ceste s pripadajočimi objekti,
– javna razsvetljava in semaforizacija,
– kanalizacijsko omrežje za padavinske vode.
44. člen
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme)
(1) Stavbe na območju OPPN se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CEP (sekundarne),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VOP (sekundarno – centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KAP (sekundarno – centralni),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PLP (sekundarno).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavbe na območju OPPN se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno – centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11; v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
45. člen
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme)
(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opremo na dan 30. 4. 2014 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
+----------------------+---------------------+------------------+
|Predvidena komunalna |Obračunsko območje |Skupni stroški |
|oprema |predvidene komunalne |(EUR) |
| |opreme | |
+----------------------+---------------------+------------------+
|Sekundarne ceste s |CEP (sekundarne) |6.746,70 |
|pripadajočimi objekti | | |
+----------------------+---------------------+------------------+
|Sekundarno vodovodno |VOP (sekundarno – |34.079,68 |
|omrežje |centralni) | |
+----------------------+---------------------+------------------+
|Sekundarno |KAP (sekundarno – |11.077,02 |
|kanalizacijsko |centralni) | |
|omrežje | | |
+----------------------+---------------------+------------------+
|Sekundarno plinovodno |PLP (sekundarno) |34.007,74 |
|omrežje | | |
+----------------------+---------------------+------------------+
|Skupaj | |85.911,14 |
+----------------------+---------------------+------------------+
(2) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(3) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti, plinovodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
46. člen
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so:
+-------------------+-------------------+-----------+-----------+
|Predvidena |Obračunsko območje |Cp |Ct |
|komunalna oprema |predvidene |(EUR/m2) |(EUR/m2) |
| |komunalne opreme | | |
+-------------------+-------------------+-----------+-----------+
|Sekundarne ceste s |CEP (sekundarne) |1,86 |2,78 |
|pripadajočimi | | | |
|objekti | | | |
+-------------------+-------------------+-----------+-----------+
|Sekundarno |VOP (sekundarno – |9,38 |14,02 |
|vodovodno omrežje |centralni) | | |
+-------------------+-------------------+-----------+-----------+
|Sekundarno |KAP (sekundarno – |3,05 |4,56 |
|kanalizacijsko |centralni) | | |
|omrežje | | | |
+-------------------+-------------------+-----------+-----------+
|Sekundarno |PLP (sekundarno) |9,36 |13,99 |
|plinovodno omrežje | | | |
+-------------------+-------------------+-----------+-----------+
|Skupaj | |23,65 |35,35 |
+-------------------+-------------------+-----------+-----------+
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 47. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, Cp in Ct, po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme iz prejšnjega odstavka se indeksirajo na dan 30. 4. 2014 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,059417. Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Obstoječa komunalna |Obračunsko |Cp |Ct |
|oprema |območje obstoječe|(EUR/ m2) |(EUR/ m2) |
| |komunalne opreme | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Primarne ceste s |CE (primarne) |16,18 |17,52 |
|pripadajočimi objekti | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Sekundarne ceste s |CE (sekundarne) |17,68 |21,76 |
|pripadajočimi objekti | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Primarno vodovodno |VO (primarno – |2,61 |2,79 |
|omrežje |centralni) | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Sekundarno vodovodno |VO (sekundarno – |0,00 |0,00 |
|omrežje |centralni) | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Primarno |KA (primarno – |5,53 |5,75 |
|kanalizacijsko |centralni) | | |
|omrežje | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Sekundarno |KA (sekundarno – |4,58 |4,38 |
|kanalizacijsko |centralni) | | |
|omrežje | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Primarno plinovodno |PL (primarno) |3,19 |3,29 |
|omrežje | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Sekundarno plinovodno |PL (sekundarno) |0,00 |0,00 |
|omrežje | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Objekti za ravnanje z |OD |0,48 |0,52 |
|odpadki | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Primarne druge javne |JP (primarne) |3,03 |3,27 |
|površine | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Sekundarne druge |JP (sekundarne) |1,71 |2,11 |
|javne površine | | | |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
|Skupaj | |54,99 |61,39 |
+----------------------+-----------------+----------+-----------+
47. člen
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
|Prostorska |Parcela |Stavba |Površina |Neto tlorisna |
|enota | | |parcele |površina |
| | | |(upoštevana |stavbe brez |
| | | |tudi |delov stavbe v |
| | | |pripadajoča |kleti, ki so |
| | | |površina |namenjeni |
| | | |interne ceste)|parkiranju in |
| | | |(m2) |servisnim |
| | | | |prostorom (m2) |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
|PE1 |P1/1 + del |stavba | 662,32| 460,65|
| |P1/5 |1 | | |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
| |P1/2 + del |stavba | 564,32| 460,65|
| |P1/5 |2 | | |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
| |P1/3 + del |stavba | 281,18| 223,27|
| |P1/5 |3 | | |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
| |P1/4 + del |stavba | 281,18| 223,27|
| |P1/5 |4 | | |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
|SKUPAJ PE | | | 1.789,00| 1.367,84|
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
|PE2 |P2/3 + del |stavba | 607,81| 310,42|
| |P2/4 |5 | | |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
| |P2/2 + del |stavba | 636,50| 308,76|
| |P2/4 |6 | | |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
| |P2/1 + del |stavba | 601,69| 444,05|
| |P2/4 |7 | | |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
|Skupaj PE2 | | | 1.846,00| 1.063,23|
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
|SKUPAJ PE1 +| | | 3.635,00| 2.431,07|
|PE2 | | | | |
+------------+-----------+-------+--------------+---------------+
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti 0,7 je za:
– enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100), dvostanovanjske stavbe (CC-SI 11210), industrijske stavbe (CC-SI 12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),
– objekte, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,
– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) Ostale stavbe, ki niso navedene v tretjem odstavku tega člena, imajo faktor dejavnosti odvisen od faktorja izrabe (v nadaljevanju: FI) in:
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli: Kdejavnost = (0,2 * FI) +0,9.
(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
48. člen
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 47. člena tega odloka.
(4) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 47. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 47. člena tega odloka.
49. člen
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.
(3) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(4) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(5) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
50. člen
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100-odstotni lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
51. člen
(pogodba o opremljanju)
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
52. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. Tlorisni gabariti stavb:
– dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah stavb 1, 2, 3, 4, 5 in 6 nad terenom so navzgor do 1,00 m in navzdol do 2,00 m,
– dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah stavbe 7 nad terenom so navzdol do 2,00 m,
– preko tlorisnih dimenzij stavb nad terenom lahko segajo napušči ter konzolni nadstreški nad vhodi.
2. Odmiki stavb: manjši odmiki od predpisanih 4,00 m so dopustni le s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, vendar ne smejo biti manjši kot 2,50 m.
3. Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja: odstopanja pri višinski regulaciji terena in odstopanja pri višinskih kotah pritličij so lahko do ± 0,50 m.
4. Zmogljivost območja: v prostorskih enotah PE1 in PE2 lahko BTP nad terenom odstopajo v okviru dopustnih gabaritov stavb in z zagotavljanjem predpisanega deleža zelenih površin.
5. Lokacija vhodov, uvozov in izvozov: dopustna so odstopanja od načrtovanih lokacij vhodov, uvozov in izvozov.
6. Prometne, komunalne in energetske ureditve: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi ter morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
53. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav.
54. člen
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
XIV. KONČNI DOLOČBI
55. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Šiška,
– Četrtni skupnosti Šiška.
56. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-31/2012-82
Ljubljana, dne 9. junija 2014
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.
