Na podlagi šestega odstavka 99. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba podrobneje določa vrste, obseg in druge pogoje za dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(1) Na kmetiji so dovoljene naslednje vrste dopolnilnih dejavnosti:
1. predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov;
2. prodaja:
– kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji,
– drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin;
3. turizem na kmetiji:
– gostinska dejavnost,
– negostinska dejavnost;
4. dejavnost, povezana s tradicionalnim znanjem na kmetiji, storitve ali izdelki (npr. oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
5. pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov;
6. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodjem in živalmi ter njihova oddaja v najem;
7. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;
8. zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
9. ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib;
10. aranžiranje in izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
(2) Na kmetiji se dopolnilne dejavnosti opravljajo v celoti ali delno na zemljiščih ali v objektih, ki jih ima nosilec dopolnilne dejavnosti ali družinski član v lasti, najemu ali zakupu, ali v skupnih objektih, razen tistih vrst dopolnilnih dejavnosti, pri katerih se nekatera opravila zaradi svoje narave izvajajo zunaj kmetije.
(3) Podrobnejši seznam dopolnilnih dejavnosti iz prvega odstavka tega člena je naveden v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje celoten dohodek, ustvarjen na kmetiji z opravljanjem dopolnilnih dejavnosti, in to ne glede na število njihovih vrst in število njihovih nosilcev.
(2) Za dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji se štejejo dohodki posameznih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ugotovljeni v skladu s predpisi o dohodnini.

(1) Za posamezne vrste dopolnilne dejavnosti iz 2. člena te uredbe so določeni naslednji največji dovoljeni fizični obsegi:
1. priprava piva po 1. točki prvega odstavka 2. člena te uredbe: do 52 000 l letno;
2. gostinska dejavnost po 3. točki prvega odstavka 2. člena te uredbe: na kmetijah z nastanitvijo, izletniških kmetijah in v vinotočih največ 60 sedežev, na kmetijah z nastanitvijo največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število vseh ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30;
3. peka kruha po 4. točki prvega odstavka 2. člena te uredbe: do 13 500 kg letno;
4. peka potic in peciva ter izdelava testenin po 4. točki prvega odstavka 2. člena te uredbe: do 2 000 kg letno;
5. pridobivanje energije iz obnovljivih virov po 5. točki prvega odstavka 2. člena te uredbe: do 1 MW nazivne moči kotla ali generatorja;
6. storitve po 6. točki prvega odstavka 2. člena te uredbe: do 1 500 ur letno;
7. ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib po 9. točki prvega odstavka 2. člena te uredbe: do 3 000 kg letno.
(2) Za dejavnost iz 6. točke prejšnjega odstavka se ne štejejo storitve, ki so opravljene preko strojnega krožka, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev plačila dohodnine.

(1) Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.
(2) Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva vrsta rabe v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upoštevajo prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) v Register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Glede na različne vrste dejanske rabe GERK se za en hektar primerljivih kmetijskih površin štejejo:
– 1 ha njiv (raba 1 100 in 1 180),
– 2 ha travnikov ali ekstenzivnih ali travniških sadovnjakov (raba 1 222 in 1 300),
– 0,3 ha intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, matičnjakov, hmeljišč ali rastlinjakov (raba 1 221, 1 211, 1 230, 1 212, 1 240, 1 160 in 1 190) ali
– 6 ha drugih površin (raba 1 321, 1 800, 1 430, 1 420 in 1 600).
(3) Za en hektar primerljivih kmetijskih površin se šteje tudi 8 ha zemljišč, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirana kot gozdna zemljišča.

(1) Na kmetiji se lahko hkrati opravlja več vrst dopolnilnih dejavnosti.
(2) Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti iz 6. in 7. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe.
(3) Pri sezonskih delih, ki trajajo manj od šest mesecev na leto, se dopolnilna dejavnost lahko opravlja samo v času trajanja teh del.
(4) Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zanjo določajo posamezni področni predpisi.

(1) Za dopolnilno dejavnost priprave piva se mora zagotoviti najmanj ena lastna surovina. Tako pripravljeno pivo se lahko proda samo neposredno končnemu potrošniku.
(2) Za dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji – gostinska dejavnost se mora zagotoviti tak obseg kmetijske dejavnosti, ki zagotavlja najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, do največ 30 % vrednosti surovin se lahko dokupi v trgovini, preostalo pa od drugih kmetij.
(3) Za dopolnilno dejavnost predelava živil rastlinskega izvora morajo lastne surovine predstavljati najmanj 50 % količine potrebnih surovin, preostale pa izhajati z drugih kmetij.
(4) Za dopolnilno dejavnost predelava živil živalskega izvora morajo pri neposredni prodaji končnemu potrošniku lastne surovine predstavljati 100 % potrebnih surovin, v drugih primerih pa najmanj 50 % količine.
(5) Pri večjem izpadu letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave ali prireje. Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek ali prireja zmanjšana za 30 % ali več. To zmanjšanje ne velja za neposredno prodajo živil živalskega izvora končnemu potrošniku.
(6) Za dopolnilno dejavnost prodaja pridelkov in izdelkov kmetij mora vrednost prodaje lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov znašati najmanj 30 % celotne vrednosti prodaje na kmetiji.
(7) Za dopolnilno dejavnost predelava gozdnih sortimentov in za dopolnilno dejavnost pridobivanje energije iz biomase morajo lastne surovine predstavljati najmanj 20 % količine potrebnih surovin.
(8) Pri dopolnilni dejavnosti ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib mora biti vodno zemljišče sestavni del kmetije.

Nosilec dopolnilne dejavnosti lahko prodaja kot lasten izdelek tudi izdelek iz lastne surovine, pridelane na tej kmetiji in predelane v obratu, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo v obratih.

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05 in 45/08 – ZKme-1), se dokončajo v skladu z določbami te uredbe.
(2) Za dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, izdana na podlagi Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05 in 45/08 – ZKme-1), se šteje, da izpolnjujejo pogoje po tej uredbi.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05 in 45/08 – ZKme-1).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.