Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 27. in 99. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99 – popravek, 73/02, 117/02, 43/03 in 44/05) ter 74. in 83. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99 in 43/03) je Občinski svet Občine Kočevje na 8. redni seji dne 23. 4. 2015 sprejel

(1) Občina Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom in obsega naslednja naselja:
Borovec pri Kočevski Reki, Breg pri Kočevju, Brezovica pri Predgradu, Bukova Gora, Cvišlerji, Čeplje, Črni Potok pri Kočevju, Dol, Dolga vas, Dolnja Briga, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornja Briga, Gornje Ložine, Gotenica, Griček pri Željnah, Hreljin, Hrib pri Koprivniku, Jelenja vas, Kačji Potok, Kleč, Klinja vas, Knežja Lipa, Koblarji, Kočarji, Koče, Kočevje, Kočevska Reka, Komolec, Konca vas, Koprivnik, Kralji, Kuhlarji, Laze pri Oneku, Laze pri Predgradu, Livold, Mačkovec, Mahovnik, Mala Gora, Mlaka pri Kočevju, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Morava, Mozelj, Mrtvice, Muha vas, Nemška Loka, Nove Ložine, Novi Lazi, Ograja, Onek, Paka pri Predgradu, Podjetniško naselje Kočevje, Podlesje, Podstene, Polom, Predgrad, Preža, Primoži, Pugled pri Starem Logu, Rajhenav, Rajndol, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Seč, Slovenska vas, Smuka, Spodnja Bilpa, Spodnji Log, Stara Cerkev, Stari Breg, Stari Log, Staro Brezje, Suhi Potok, Svetli Potok, Šalka vas, Škrilj, Štalcerji, Topla Reber, Trnovec, Vimolj pri Predgradu, Vrbovec, Vrt, Zajčje Polje, Zdihovo, Željne.
(2) V okviru naselij, navedenih v prejšnjem odstavku, se nahajajo tudi območja nekdanjih opuščenih kočevarskih vasi, ki so podrobneje opredeljena v prostorskih dokumentih občine.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava.
(4) Sedež občine je v Kočevju, Ljubljanska cesta 26.

(1) Na območju občine so ustanovljene krajevne skupnosti Kočevje-mesto, Ivan Omerza-Livold, Kočevska Reka, Poljanska dolina, Šalka vas in Stara Cerkev.
(2) Krajevna skupnost Kočevje-mesto ima sedež na Trgu zbora odposlancev 8, 1330 Kočevje in obsega mesto Kočevje in naselje Mahovnik.
(3) Krajevna skupnost Ivan Omerza-Livold ima sedež v Livoldu 18b, 1330 Kočevje in obsega naselja: Črni Potok pri Kočevju, Dolga vas, Kačji Potok, Knežja Lipa, Kočarji, Livold, Mozelj, Rajndol, Spodnji Log, Suhi Potok, Svetli Potok in Zajčje Polje.
(4) Krajevna skupnost Kočevska Reka ima sedež v Kočevski Reki 5, 1338 Kočevska Reka in obsega naselja: Borovec pri Kočevski Reki, Dolnja Briga, Gornja Briga, Gotenica, Koče, Kočevska Reka, Kuhlarji, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Morava, Muha vas, Novi Lazi, Ograja, Podlesje, Preža, Primoži, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Škrilj, Štalcerji in Zdihovo.
(5) Krajevna skupnost Poljanska dolina ima sedež v Predgradu 2, 8342 Stari trg ob Kolpi in obsega naselja: Brezovica pri Predgradu, Bukova Gora, Čeplje, Dol, Hreljin, Jelenja vas, Kralji, Laze pri Predgradu, Nemška Loka, Paka pri Predgradu, Predgrad, Spodnja Bilpa, Vimolj pri Predgradu in Vrt.
(6) Krajevna skupnost Šalka vas ima sedež v Šalki vasi 50b, 1330 Kočevje in obsega naselja: Cvišlerji, Griček pri Željnah, Hrib pri Koprivniku, Klinja vas, Koprivnik, Laze pri Oneku, Mačkovec, Onek, Podstene, Rajhenav, Stari Breg, Staro Brezje, Šalka vas in Željne.
(7) Krajevna skupnost Stara Cerkev ima sedež v Stari Cerkvi 34, 1332 Stara Cerkev in obsega naselja: Breg pri Kočevju, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornje Ložine, Kleč, Koblarji, Komolec, Konca vas, Mala Gora, Mlaka pri Kočevju, Mrtvice, Nove Ložine, Podjetniško naselje Kočevje, Polom, Pugled pri Starem Logu, Seč, Slovenska vas, Smuka, Stara Cerkev, Stari Log, Topla Reber, Trnovec in Vrbovec.
(8) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu nastopa z neomejenimi pooblastili v okviru nalog, določenih v tem statutu.
(9) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(10) Občina subsidiarno odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti.

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje izvirne naloge določene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v izvrševanje država.

(1) Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
(2) Občina sodeluje s sosednjimi in z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen ustanavlja zveze, lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
(3) Občina se z drugimi občinami zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov povezuje v združenja.
(4) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(1) Občina ima žig, ki je okrogle oblike, premera 35 mm. Na zgornji strani je napis “občina Kočevje”, na spodnji strani pa “Občinska uprava” ali pa “Občinski svet”. Vsak oddelek ima svoj žig, ki je enak žigu občine, razen napisa na spodnji strani, kjer je navedeno ime oddelka. V sredini žiga je grb mesta Kočevje.
(2) Občinska volilna komisija in Posebna občinska volilna komisija imata svoj žig, ki je okrogle oblike, premera 35 mm, na sredini je napis “Kočevje”, v polkrogu na zgornji strani pa “Občina Kočevje” in pod njim “Občinska volilna komisija” oziroma “Posebna občinska volilna komisija”.
(3) Svoj žig imajo tudi krajevne skupnosti. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Kočevje, na spodnji polovici pa ime krajevne skupnosti.

(1) Grb Občine Kočevje vsebinsko simbolizira Kočevje v času pridobitve mestnih pravic. Na njem je upodobljen sveti Jernej, zaščitnik mesta, z mečem v desni roki in knjigo v levi. V ozadju je utrdba, v ospredju pa pleten obrambni zid.
(2) Zastava občine je modra, bela, modra, s pokončno postavljenimi barvami, z grbom občine na beli podlagi.

Praznik občine je 3. oktober, dan na katerega so bili leta 1943 postavljeni temelji slovenske državotvornosti.

V protokolarne namene uporablja župan ob posebno svečanih trenutkih pozlačeno župansko ogrlico, ki jo sestavlja s členki povezanih 22 ploščic, na katerih so vgravirana imena županov Občine Kočevje. Na prsih ogrlico zaključuje obesek, v katerega je vdelan grb občine in napis “Občina Kočevje”.

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim, občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo gospodarstvo v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– za socialno ogrožene gradi stanovanja in obnavlja objekte, ki so primerni za stanovanja,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno ter zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delo,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti iz prejšnje alinee in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– podeljuje koncesije za izvajanje programov predšolske vzgoje in varstva ter za zdravstveno dejavnost,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega vastva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih in obletnicah.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravljanje druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v primeru požara,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema program varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko oziroma medobčinsko redarsko in inšpekcijsko službo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge:
– ugotavljanja javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic na nepremičninah občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanja namembnosti prostora,
– gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– vodenja evidenc občinskih zemljišč in drugega premoženja, zagotavljanja varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– zagotavljanja mrliško ogledne službe in
– urejanja drugih lokalnih zadev javnega pomena.

(1) Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe na podlagi zakona.
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.

(1) Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor, občinska volilna komisija in posebna občinska volilna komisija.
(2) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(3) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na javnih sejah občinskih organov in njihovih delovnih teles, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov, z vpogledom v zapisnike občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja skladno z zakonom.
(3) Sklic seje OS in gradiva, zapisnike sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles in občinske akte se objavi na spletni strani Občine Kočevje.
(4) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik o delu občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: poslovnik OS) ter drugi akti, ki jih v skladu z zakonom, statutom ali poslovnikom sprejmejo organi občine.
(5) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Člani občinskega sveta se volijo po proporcionalnem sistemu, razen člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti, ki se voli po večinskem sistemu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet šteje 25 članov, pri čemer je en član občinskega sveta predstavnik v občini naseljene romske skupnosti.
(2) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom določeno drugače.
(3) Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta in župana, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov občinskega sveta.

(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(4) Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta.
(5) Občinski svet s svojim aktom določi višino in merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, za člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov kakor tudi za člane svetov krajevnih skupnosti.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske akte in druge akte razvoja občine;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema odlok o notranji organizaciji in delovnih področjih občinske uprave na predlog župana;
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih;
– odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora;
– ustanavlja delovna telesa občinskega sveta ter imenuje in razrešuje njihove člane;
– imenuje člane volilne komisije za izvedbo občinskih volitvev;
– odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem v lasti občine;
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva;
– razpisuje referendum;
– določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje;
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb;
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– imenuje in razrešuje člane svetov javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina;
– daje soglasje k imenovanju direktorjev zavodov, katerih ustanovitelj je občina, če s predpisi ni drugače določeno;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na ožji del občine, pridobiti mnenje ožjega dela občine.

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti medije.
(3) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(4) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(5) Vsak član občinskega sveta ali delovno telo občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih občinski svet sprejme na predlog župana.
(6) Župan mora predloge delovnih teles občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(7) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani občinskega sveta.
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki delovnih teles občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če ni s predpisi določena drugačna večina.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, poslovnikom občinskega sveta, ali če tako sklene občinski svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

(1) Župan predstavlja občinski svet in sklicuje ter vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana. Če nastopijo razlogi, da niti župan niti podžupan ne moreta voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa sejo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(2) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta, poslovnika OS ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa sklicati najmanj štiri redne seje v koledarskem letu. Podžupan lahko skliče sejo le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(3) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta zagotavlja občinska uprava.

Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta določa zakon.

(1) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(3) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
(4) Za občasna delovna telesa se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki se nanašajo na stalna delovna telesa občinskega sveta.

(1) Občinski svet ima komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja.
(2) Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja šteje sedem članov in jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
(3) Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.

(1) Poleg komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja ima občinski svet naslednja stalna delovna telesa:
– Odbor za finance in gospodarstvo,
– Odbor za infrastrukturo in okolje,
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Statutarno-pravno komisijo,
– Komisijo za prošnje in pritožbe,
– Komisijo za spremljanje položaja romske skupnosti.
(2) Odbori in komisije imajo sedem članov, razen komisije za prošnje in pritožbe, ki ima pet članov.
(3) Organizacijo in delovno področje odborov in komisij določa poslovnik o delu občinskega sveta.

(1) Predsednike in člane delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski svet izmed svojih članov. V vsa delovna telesa, razen v komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, lahko občinski svet imenuje člane tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. V komisiji za spremljanje položaja romske skupnosti mora biti izmed članov, imenovanih izmed občanov, večina pripadnikov romske skupnosti, živeče na območju Občine Kočevje. Predsednik delovnega telesa občinskega sveta je lahko le član občinskega sveta.
(2) Članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni združljivo s funkcijo župana in s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi.

(1) Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte s svojega delovnega področja, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(1) Na predlog posameznega člana občinskega sveta lahko občinski svet razreši predsednika delovnega telesa, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog mora najprej obravnavati komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja.
(2) Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja.
(3) Razrešitev delovnega telesa v celoti ni možna brez sočasne izvolitve predsednika in članov novega delovnega telesa občinskega sveta.

(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(5) Župan je upravičen do plače, če funkcijo opravlja poklicno ali do plačila, če funkcijo opravlja nepoklicno, in sicer v višini, ki jo določajo veljavni predpisi.

(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Poleg tega župan zlasti:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvrševanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,
– odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje notranjih organizacijskih enot in vodje organa skupne občinske uprave, ob soglasju drugih županov občin soustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, in izvaja druge naloge predstojnika občinske uprave,
– vodi in organizira protokol občine,
– izvaja naloge, za katere ga pooblasti občinski svet,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(2) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(3) Ob zadržanju izvajanja odločitev občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(4) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve sveta.

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, ter civilne obrambe, predvsem pa:
– vodi zaščito, reševanja in pomoč,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika civilne zaščite in člane štaba civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana (v nadaljnjem besedilu: podžupan). Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) Župan pooblasti enega podžupana, da v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovanja na sejah občinskega sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(6) Podžupan je upravičen do plače, če funkcijo opravlja poklicno ali do plačila, če funkcijo opravlja nepoklicno, in sicer v višini, ki jo določajo veljavni predpisi.

(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

(1) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(2) Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Funkcija podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa, kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Glede plačila članov komisij oziroma delovnih teles iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe akta občinskega sveta, ki določa sejnine članov občinskega sveta in njegovih delovnih teles.

(1) Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana določa zakon.
(2) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

(1) Nadzorni odbor ima štiri člane in predsednika, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Kandidate za člane in predsednika nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja.
(2) Članstvo v nadzornem odboru je nezdružljivo s funkcijo župana, podžupana in člana občinskega sveta, kakor tudi s članstvom v svetu ožjega dela občine, delom v občinski upravi in članstvom poslovodstva javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
(3) Za člana nadzornega odbora je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe in stalno prebivališče na območju Občine Kočevje. Predsednik NO in najmanj en član NO morata imeti VII. stopnjo izobrazbe pravne ali ekonomske smeri.
(4) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev se smiselno uporabljajo razlogi, ki veljajo za predčasno prenehanje mandata občinskih svetnikov. Razrešitev posameznega člana opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

(1) Nadzorni odbor ima predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor, vodi njegovo delo ter sklicuje in vodi njegove seje. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika član nadzornega odbora, ki ga določi predsednik.
(2) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
(3) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.

(1) Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu.
(2) Nadzorni odbor opravlja nadzor po programu, ki ga določi sam. Program dela vsebuje letni program nadzora in predlog finančnega načrta, ki ju ob pripravi proračuna nadzorni odbor predloži županu.
(3) Nadzorni odbor lahko opravi nadzor pri subjektu iz tretjega odstavka 41. člena tega statuta, tudi na predlog občinskega sveta, najmanj tretjine članov občinskega sveta ali župana. Nadzorni odbor opravlja nadzor kolegijsko, preko svojega člana ali preko izvedenca, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. O načinu opravljanja nadzora odloča nadzorni odbor sam.
(4) Nadzirana oseba je dolžna omogočiti članu nadzornega odbora oziroma izvedencu, ki se izkaže s pooblastilom, vpogled v dokumentacijo in normalno opravljanje nadzora.
(5) Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z objavo dokončnih poročil na spletni strani Občine Kočevje.

(1) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim računom proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor:
– finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).
(2) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
(3) Predsednik nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, na kateri se obravnava poročilo nadzornega odbora, seje občisnkega sveta pa se lahko udeleži tudi kadar se obravnavajo zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.

(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanja poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

(1) Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.

Predsednik in člani nadzornega odbora so upravičeni do sejnine in povračila stroškov v skladu z aktom, ki določa sejnine in povračila stroškov občinskih funkcionarjev, članov organov in članov delovnih teles. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika, ki določa tarife za sodne izvedence.

(1) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve in drugimi predpisi skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(2) Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani in njihovi namestniki. Predsednik občinske volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov.
(3) Naloge občinske volilne komisije so, da:
– skrbi za zakonitost volitev v občinski svet,
– potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov,
– določa volišča,
– imenuje volilne odbore,
– ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri člani občinskega sveta oziroma župan so izvoljeni ter daje poročila o izidu volitev,
– opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ki ureja lokalne volitve.

(1) Občina ima posebno občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve in drugimi predpisi skrbi za izvedbo volitev člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti.
(2) Posebno občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani in namestniki. Predsednik posebne občinske volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani posebne občinske volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov, pri čemer morata biti najmanj en član in en namestnik člana pripadnika v občini naseljene romske skupnosti.
(3) Naloge posebne občinske volilne komisije so, da:
– skrbi za zakonitost volitev člana občinskega sveta-predstavnika romske skupnosti,
– potrjuje posamične kandidature in sestavlja sezname kandidatov,
– določa volišča,
– imenuje volilne odbore,
– ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri član občinskega sveta – predstavnik romske skupnosti je izvoljen ter daje poročilo o izidu volitev,
– opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ki ureja lokalne volitve.

(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom.
(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s spremembo statuta po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti.
(5) Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila ali ukinila skupnost.
(6) Krajevne skupnosti smiselno uporabljajo Statut Občine Kočevje.

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– dajejo pobude in predloge za ureditev kanalizacije in postavitev čistilnih naprav na svojem območju,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo pobude in predloge v zvezi z ureditvijo družbenih dejavnosti (zdravstvo, lekarniška dejavnost, vzgoja in izobraževanje …),
– sodelujejo pri pripravi programa oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti, hortikulturno urejanje …) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti …),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri kateri bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti, na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenje k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano v uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– sodelujejo pri upravljanju drugih zadev v zvezi z zadovoljevanjem potreb občanov skladno s predpisi.

Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma samostojno:
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– sodelujejo z občinskim štabom za civilno zaščito pri nalogah s področja zaščite in reševanja ter pri oblikovanju politike občine na tem področju,
– izvajajo posamezne naloge na področju zaščite in reševanja, ki jih določi občinski štab, na podlagi zakona in tega statuta,
– sodelujejo s prostovoljnimi gasilskimi društvi kot nosilci sistema zaščite in reševanja v krajevni skupnosti,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
– opravljajo druge naloge v smislu izboljšanja kvalitete življenja.

(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik krajevne skupnosti, katerih vrednost presega znesek, določen v vsakoletnem odloku o proračunu občine, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s prejšnjim stavkom, so nični.
(4) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(5) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.

(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(2) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
(3) Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi.
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja štiri leta.
(5) Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
(6) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti se opravlja nepoklicno.
(7) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če jo ne skliče v dvajsetih dneh, jo skliče župan. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov in je izvoljen predsednik.
(8) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(9) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
(10) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za svete krajevnih skupnosti opravlja občinska uprava.
(11) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta krajevne skupnosti nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(12) Predsednik in podpredsednik ter člani sveta so upravičeni do sejnine in povračila stroškov v skladu z aktom, ki določa sejnine in povračila stroškov občinskih funkcionarjev, članov organov in članov delovnih teles.
(13) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(14) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(15) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti.
(16) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta, lahko pa svet sprejme tudi svoj poslovnik.

(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti.
(2) Svet krajevne skupnosti tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
(3) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(4) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj poda pobudo za sklic zbora krajanov krajevne skupnosti.
(5) Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

(1) Za sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in občino se ustanovi sosvet župana kot njegov posvetovalni organ, ki ga sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti oziroma njihovi pooblaščenci.
(2) Sosvet obravnava vprašanja, povezana z življenjem občanov v krajevnih skupnostih in njihovim sodelovanjem pri odločanju v občini, vprašanja enakomernega razvoja krajevnih skupnosti in daje županu mnenja in predloge v zvezi s tem.

(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
(2) Za financiranje krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(3) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
(4) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in županu predlagajo njihovi sveti.
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.
(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(7) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, polovice članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi:
– da se svet krajevne skupnosti ne konstituira v roku dveh mesecev od izvolitve članov sveta,
– da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog,
– da ni kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti,
– oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Občinski organi, v katere pristojnost posamezna zadeva spada, so dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov.
(3) Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za območje ene ali več krajevnih skupnosti.
(2) Zbor občanov lahko skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej krajevni skupnosti.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči vlagatelju zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v petnajstih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve, od dneva sklica pa do dneva izvedbe pa lahko preteče najmanj osem in največ trideset dni.

(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katerega je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o potrditvi splošnih aktov občine, ki ga sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

(1) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko poda vsak občan, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo iz 75. člena tega statuta in obrazložitev, podprta pa mora biti s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci s podpisom na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
(2) Pobudniki morajo pobudo predložiti županu najkasneje v roku petnajstih dni po sprejemu splošnega akta občine.
(3) Če župan meni, da pobuda za vložitev zahteve ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(4) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem na obrazcu pred pristojnim organom državne uprave. Župan s sklepom določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(2) Osebno podpisovanje se izvaja pred pristojnim organom Upravne enote Kočevje.
(3) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.
(2) Občinski svet sprejme odločitev o razpisu referenduma na predlog župana ali člana občinskega sveta z večino glasov vseh svojih članov.
(3) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(4) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja.
(5) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

Pobuda volivcev in zahteva za razpis referenduma vsebuje referendumsko vprašanje, ki se glasi »Ali ste za to, da se uveljavi (navesti naslov akta), ki ga je sprejel občinski svet na seji dne ____________?«.

(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine.
(2) Če je splošni akt občine potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt občine zavrnjen, se splošni akt ne objavi.
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

(1) Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva, deleži na kapitalu pravnih oseb in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisi.
(4) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
(5) Če ni z zakonom drugače določeno, se za ravnanje z nepremičnim in premičnim premoženjem v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za ravnanje z nepremičnim in premičnim premoženjem v lasti države.
(6) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni in drugimi predpisi.

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnimi akti občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.

(1) Proračun občine in njegove spremembe se sprejemajo z odlokom. Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(2) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(3) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
(3) Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Postopke sprejemanja proračuna natančneje uredi občinski svet s poslovnikom občinskega sveta.

(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju.

(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki so predvidene v občinskem proračunu pod pogoji, ki jih določa zakon.

(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo s soglasjem ustanovitelja.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet, skladno s predpisi.

Finančno poslovanje občine izvršuje oddelek, pristojen za finance.

(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki, navodila in sklepi.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
(3) Župan izdaja kot interne akte odredbe, pravilnike, navodila, priporočila, odločbe in sklepe.
(4) Organi občinske uprave izdajajo upravna navodila, odločbe in sklepe.

(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe ter zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše ravnanja oziroma delovanja, ki se nanašajo na nedoločen obseg oseb oziroma krog oseb, ki jih ni mogoče v naprej opredeliti.

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep.

Statut, poslovnik, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Dodatno pa se objavijo tudi na spletnih straneh Občine Kočevje.

(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občinska uprava o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Občina lahko sodeluje v upravnem ali sodnem postopku kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
(4) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

(1) Pravilnik o določitvi sejnin in povračil stroškov občinskim funkcionarjem in članom organov in delovnih teles Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 50/13) je treba uskladiti z določbo dvanajstega odstavka 58. člena tega statuta najkasneje v roku petih mesecev po uveljavitvi tega statuta.
(2) Odlok iz tretjega odstavka 62. člena tega statuta sprejme OS najkasneje v roku petih mesecev po uveljavitvi tega statuta.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99 – popr., 73/02, 117/02, 43/03 in 44/05) in statuti krajevnih skupnosti.

(1) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe tretjega odstavka 42. člena tega statuta se začnejo uporabljati z začetkom novega mandata.