Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2015 z dne 8. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2015 z dne 8. 10. 2015

Kazalo

2941. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Hodoš, stran 8283.

  
Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 90/12), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 84/11) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Občine Hodoš na 7. redni seji dne 24. septembra 2015 sprejel
O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Hodoš
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostnozgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Hodoš s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Hodoš.
2. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih delov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
– stavbe so eno- ali več prostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtno arhitekturske ureditve (ureditve javnih prostorov);
– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali vrtom, grad s parkom ali vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali vrtovi;
– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
– kulturna krajina je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ličimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;
– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
3. člen
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
– identifikacijo spomenika;
– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
– varstveni režim spomenika;
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM
4. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena (na območju Občine Hodoš) se razglasijo naslednji spomeniki:
Arheološki spomeniki
EŠD:
13683
Ime enote:
Hodoš – Gomilno grobišče
Vrsta spomenika:
arheološki
Občina:
HODOŠ
Naselje:
HODOŠ
Lokacija:
Parc. št. 543 k.o. Hodoš
Utemeljitev
razglasitve:
Na blagem pobočju vzhodno od ceste Dolenci–Hodoš, nasproti jezera, ležita v gozdičku dve rimskodobni grobni gomili, premera 6 in 7 metrov ter višine 1 meter. V obeh so vidni sledovi kopanja.
Opis varstvenega
režima:
Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdišča arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:
M = 1:2880
EŠD:
6751
Ime enote:
Hodoš – Gomilno grobišče v Benkovi šumi
Vrsta spomenika:
arheološki
Občina:
HODOŠ
Naselje:
HODOŠ
Lokacija:
Parc. št. 1/4 k.o. Hodoš
Utemeljitev
razglasitve:
Na blagem gozdnatem pobočju vzhodno od ceste Dolenci–Hodoš ležita dve rimskodobni grobni gomili, premera 20 in 30 metrov ter višine 2 in 4 metre. V obeh so vidni sledovi kopanja. Ob manjši gomili ležijo večji kamni, deli kamnite grobnice. Okrog 100 metrov severneje na vrhu grebena leži osamljena nepoškodovana gomila premera 15 metrov in višine 1 meter.
Opis varstvenega
režima:
Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdišča arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:
M = 1:2880
Etnološki spomeniki
EŠD:
18238
Ime enote:
Hodoš – Kerecova hiša
Vrsta spomenika:
etnološki
Občina:
HODOŠ
Naselje:
HODOŠ
Ulica:
Hodoš
Hišna številka:
27
Lokacija:
Parc. št. 2388 k.o. Hodoš
Utemeljitev
razglasitve:
V osrednjem delu na manjši vzpetini stoji pritlična hiša z bogato historično fasadno profilacijo in razgibanim tlorisom. Čelno fasado členi rizalit z lesenim zatrepnim okrasjem. V dvoriščnem delu fasade je v tlorisu zasnovan manjši steklenjak, ki hkrati rabi kot hišna veža. Hiša je delno podkletena. Ohranjen je manjši del prvotnega stavbnega pohištva, predvsem kovane polne naoknice kletnih oken z manjšim okrasnim detajlom.
Stanovanjska hiša zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje, predstavlja primer bogatejše podeželske arhitekture, narejene po vzoru meščanskih hiš.
Opis varstvenega režima:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja,
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
Merilo:
M = 1:2500
EŠD:
6836
Ime enote:
Hodoš – Totova hiša
Vrsta spomenika:
etnološki
Občina:
HODOŠ
Naselje:
HODOŠ
Ulica:
Hodoš
Hišna številka:
66
Lokacija:
Parc. št. 1234 k.o. Hodoš
Utemeljitev
razglasitve:
V osrednjem delu gručaste dokaj razpotegnjene vasi, nekoliko pomaknjena od glavne vaške ceste, stoji pritlična hiša podolžnega tlorisa, ki jo pokriva opečna dvokapnica. Pet osno glavno fasado, členi zaprta arkadna vhodna lopa z opečeno strešico in enoramnim čelnim stopniščem. Na glavni vhodni in stranski obcestni fasadi je mogoče slediti bogatejši fasadni členitvi. Ohranjeno je vso prvotno stavbno pohištvo. Pokončna lesena dvojna dvokrilna okna imajo značilno delitev kril na tri polja. Ščitijo jih lesene dvokrilne lamelne naoknice in kovani okenski križi. Izjemen stavbni detajl predstavljajo glavna vhodna vrata, s profiliranimi detajli. Hiša je delno podkletena, kar se kaže v niz manjših kletnih oken in zunanjem kletnem vhodu v prvi osi glavne fasade.
Stanovanjska hiša nekdanje večje posesti je ohranila vse prvine pritlične kmečke stavbe z značilno vhodno lopo, ki je bila razširjena v tem vaškem prostoru.
Opis varstvenega režima:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja,
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
Merilo:
M = 1:2500
EŠD:
18240
Ime enote:
Hodoš – Domačija Pinter
Vrsta spomenika:
etnološki
Občina:
HODOŠ
Naselje:
HODOŠ
Ulica:
Hodoš
Hišna številka:
67
Lokacija:
Parc. št. 3710/1 k.o. Hodoš
Utemeljitev
razglasitve:
Ob glavni vaški cesti stoji večja domačija, ki obsega pritlično stanovanjsko hišo in več samostojnih gospodarskih poslopij. Pritlično hišo grajeno leta 1880, ki s podložno stranico stoji tik ob cesti, prekriva opečna dvokapnica. Triosno stransko in štiri osno obcestno fasado krasi za kmečko hišo bogata historična fasada s profiliranimi členitvami.
Na dvoriščni fasadi svojstven detajl predstavlja značilna mogočna zaprta vhodna lopa z enoramnim stranskim stopniščem iz t.i. štokanega betona. Ohranjen je večji del stavbnega pohištva. Večja pokončna lesena dvokrilna okna z nadsvetlobo ščitijo lesene dvokrilne lamelne naoknice.
Še ohranjena gospodarska poslopja grajena 1910, prekriva opečna dvokapnica. Večje gospodarsko poslopje podložnega tlorisa, ki stoji pravokotno na stanovanjsko hišo, ima značilen arkadni hodnik.
Domačija iz zadnje četrtine 19. stoletja in začetka 20. stoletja je primer še delujočega večjega kmečkega gospodarstva, ki je na svojstven način dajal pečat stavbni podobi vasi.
Opis varstvenega režima:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja,
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
Merilo:
M = 1:2500
EŠD:
18241
Ime enote:
Hodoš – Domačija Vincik
Vrsta spomenika:
etnološki
Občina:
HODOŠ
Naselje:
HODOŠ
Ulica:
Hodoš
Hišna številka:
80
Lokacija:
Parc. št. 3683, 3684 k.o. Hodoš
Utemeljitev
razglasitve:
Domačija iz prve četrtine 20. stoletja, ki leži na koncu vasi, sestoji iz pritlične stanovanjske hiše, ki se v »L« stika z manjšim nizom gospodarskih poslopij in nekaj manjših samostojnih stavbnih enot. 
Stanovanjska hiša s podložno triosno fasado stoji tik ob cesti. Ima preprosto fasadno profilacijo z manjšimi dekoracijami, ki so še posebej dodelane v tako v pritličnem kot zatrepnem delu čelne fasade. Ohranjen je manjši del stavbnega pohištva. Pokriva jo opečna dvokapnica mlajše datacije. Gospodarska poslopja v nizu, ki se stika s stanovanjsko hišo, pokriva opečna dvokapnica. V delu dvoriščne fasade je mogoče slediti stavbni značilnosti arkadnemu hodniku, ki predstavlja zunanjo povezavo posameznih gospodarskih poslopij. Del domačije predstavlja tudi lesen vodnjak z betonskim podstavkom in opečeno dvokapno strešico, ki sloni na lesenem ogrodju.
Domačija iz 1. četrtine 20. stoletja predstavlja manjše kmečko gospodarstvo, ki je ohranilo vse stavbne prvine, ki so bile značilne za ta vaški prostor.
Opis varstvenega režima:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja,
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
Merilo:
M = 1:2500
EŠD:
18242
Ime enote:
Krplivnik – Domačija Škerlak
Vrsta spomenika:
etnološki
Občina:
HODOŠ
Naselje:
KRPLIVNIK
Ulica:
Krplivnik
Hišna številka:
6
Lokacija:
Parc. št. 130, 131 k.o. Krplivnik
Utemeljitev
razglasitve:
Domačija z začetka 20. stoletja obsega stanovanjsko hišo, samostojna gospodarska poslopja in vodnjak. Vse enote domačije pokriva opečna dvokapnica. Vrhkletna hiša ima bogato fasadno profilacijo. členitev fasade sooblikuje prenovljeno stavbno pohištvo. Lesna dvojna dvokrilna okna imajo značilno delitev kril na tri polja. Ščitijo jih kovane okenske mreže. Na zadnji dvoriščni strani je zaprta veža, kjer je tudi glavni vhod v hišo z bogato oblikovanimi dvokrilnimi lesenimi vrati z ohranjenim okovjem. Hiša ima značilno tlorisno zasnovo.
Vsa gospodarska poslopja so samostojne stavbne enote, razporejene okoli stanovanjske hiše. Dve večji zidni gospodarski poslopji podolžnega tlorisa, ki stojita nasproti stanovanjske hiše, prestavljata najmogočnejši stavbi domačije. Na domačiji je lokalni etnografski muzej.
Domačija Škerlak je redno ohranjen primer velikega kmečkega gospodarstva, kjer se je ohranil večji delež stavbnega fonda in kot tak izpričuje tako socialni kot materialni vidik načina življenja na njej. Z etnografsko zbirko urejeno v stanovanjski hiši pomeni dopolnitev slike življenja v vaseh madžarske manjšine.
Opis varstvenega režima:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega območja,
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
Merilo:
M = 1:2500
Umetnostnozgodovinski spomeniki
EŠD:
4150
Ime enote:
Hodoš – Evangeličanska cerkev
Vrsta spomenika:
umetnostni in arhitekturni
Občina:
HODOŠ
Naselje:
HODOŠ
Lokacija:
Parc. št. 2123 del, 2117 del, 3405 del, 2071 k.o. Hodoš
Utemeljitev
razglasitve:
Evangeličanska cerkev stoji na rahli vzpetini nad cesto in je obdana z lipami. Od nekdanje, danes porušene kantorjeve hiše vodi do nje novo zasajen drevored.
Enoladijska cerkvena zasnova ima na vzhodni strani prizidano zakristijo. Pred zahodno fasado se dviga visok vitek zvonik, skozi katerega je urejen dostop v notranjščino.
Današnja cerkev stoji na mestu njenih predhodnic iz let 1783 in 1823. Slednja je bila iz lesa, zato so že leta 1840 pričeli z gradnjo nove cerkve iz opeke, ki je bila dokončana dve leti kasneje in se je ohranila do danes. Fasade so členjene z gladkimi vertikalnimi lizenami, med katere so umeščene polkrožno zaključene okenske odprtine. Na južni strani se nahaja stranski vhod. Stavbo obteka cementni talni zidec, fasade zaključuje profiliran podstrešni venec. Ladjo prekriva dvokapna opečna streha, prizmasto streho zvonika pa pločevina.
Notranjščino predstavlja enoten ladijski prostor, katerega pokrivajo križna obočna polja, ki jih nosijo dvojni pilastri in poligonalno ogredje. Pevska empora sloni na okroglih stebrih.
Cerkev s svojo postbaročno pojavnostjo obvladuje pogled na pokrajino in predstavlja močno prostorsko dominanto. Odlikuje jo izredna lega v neposredni bližini neokrnjene narave.
Opis varstvenega
režima:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lete, materialov, opreme, poslikav, okrasja;
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
– za spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam, razen v primerih soglasja zavoda;
– pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot;
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– prezentaciji kulturnih vrednot;
– učno-demonstracijskem delu;
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
Opis vplivnega 3405 del območja spomenika:
Parc. št. 2117 del, 2118, 2119, 2120, 2121, 2122, 2123 del, k.o. Hodoš
Opis varstvenega režima za vplivno območje:
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
Merilo:
M = 1:2500
Zgodovinski spomeniki
EŠD:
29025
Ime enote:
Hodoš – Stražarski stolp
Vrsta spomenika:
zgodovinski
Občina:
HODOŠ
Naselje:
HODOŠ
Lokacija:
Parc. št. 2536 k.o. Hodoš
Utemeljitev
razglasitve:
Vzhodno od vasi Hodoš sredi polj na ledinskem imenu Hotu stoji stražarski stolp iz časa takoj po II. svetovni vojni. Stolp je zgrajen iz kovinskih elementov kovičenih med seboj. Do vrha približno trideset metrov visokega stolpa vodijo v štirih etažah stopnice do opazovalne ploščadi, ki jo obdaja ograja. Na ploščad je postavljena hišica z opazovalnimi linami. Znotraj jo obdajajo jeklene plošče.
Opis varstvenega režima:
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Zaradi kovinskih elementov in specifičnosti samega spomenika (višina) je potrebno redno vzdrževanje, da ne prihaja do korozije ter nevarnosti za obiskovalce.
Merilo:
M = 1:2500
EŠD:
29026
Ime enote:
Krplivnik – Stražarski stolp
Vrsta spomenika:
zgodovinski
Občina:
HODOŠ
Naselje:
KRPLIVNIK
Lokacija:
Parc. št. 1436 del k.o. Krplivnik
Utemeljitev
razglasitve:
Graničarski stražarski stolp je grajen iz opeke. Na opazovalno ploščad vodijo stopnice znotraj objekta. Kvadratni stolp ima na vsaki strani po dve strelni oziroma opazovalni lini. Zgrajen je po letu 1945 neposredno ob madžarski meji.
Opis varstvenega režima:
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Zaradi kovinskih elementov in specifičnosti samega spomenika (višina) je potrebno redno vzdrževanje, da ne prihaja do korozije ter nevarnosti za obiskovalce.
Merilo:
M = 1:2500
EŠD:
650067
Ime enote:
Krplivnik – Domačija Zavec
Ulica:
Krplivnik
Hišna številka:
4
Lokacija:
parc. št. 64, 66, k.o. Krplivnik
Utemeljitev
razglasitve:
V samem jedru enega od zaselkov razloženega naselja stoji gručasti tip domačije, ki sestoji iz stanovanjske hiše grajene leta 1927 in gospodarskih poslopij. Pritlično cimprano stanovanjsko hišo značilnega podolžnega tlorisa, ki jo pokriva opečna dvokapnica, odlikuje izjemno bogato zasnovana secesijska fasada z izjemnimi detajli tako zunanjega kot notranjega stavbnega pohištva. Manjša pravokotna pokončna škatlasta okna so oblikovana kot dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ohranjeno je tudi vso okensko in vratno okovje ter notranja oprema. Sem sodi prav zidani kuhinjski štedilnik s celotnim okovjem. V edini sobi, ki se v tlorisu stika s kuhinjo, stoji lončena peč iz 30-ih let 20. stoletja. Hiša je delno podkletena. Kletni prostor je dostopen iz prostora desno od glavnega vhoda. Prav tako je od tod dostopen prehod na podstrešje. Zidani skedenj, ki ga pokriva opečna dvokapnica, zaključuje južno mejo domačijskega dvorišča. Na severni strani stoji niz gospodarskih poslopij, ki so ohranila vse stavbne prvine svojega časa. V južnem delu tega niza je ohranjena kovaška delavnica in manjši enocelični bivalni prostor za kovača.
Domačija predstavlja izjemen stavbni ansambel s konca 30-ih let 20. stoletja, ki je bila nekdaj stalnica prekmurskih vasi.
Opis varstvenega
režima:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– za objekte na domačiji velja varovanje njihovih gabaritov, zasnove in členitve fasad;
– ohraniti smer slemena s prvotno obliko strehe in kritino, ohraniti vso stavbno pohištvo in notranjo opremo;
– ohraniti tlorisno razporeditev stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala;
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
Merilo:
1:2500
5. člen
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Hodoš.
III. OZNAČEVANJE SPOMENIKOV
6. člen
Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov.
IV. IZVAJANJE ZAŠČITE
7. člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišča in vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
8. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
9. člen
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na posameznih parcelah, navedenih v aktu o razglasitvi.
V. NADZOR
10. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
11. člen
Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe 125. do 128. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
VII. KONČNE DOLOČBE
12. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0002/2014-25
Hodoš, dne 25. septembra 2015
Župan
Občine Hodoš
Ludvik Orban l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti