Na podlagi 19. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 10. seji 19. 10. 2015 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi muzejska zbirka v Pivovarskem muzeju (v nadaljnjem besedilu: spomeniška zbirka), ki se nahaja v prostorih Pivovarne Union oziroma v prostorih nekdanje sladarne na Celovški cesti 22 v Ljubljani.

Spomeniška zbirka je vpisana v inventarno knjigo. Kopijo inventarne knjige hrani Muzej in galerije mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: muzej).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomeniške zbirke za kulturni spomenik lokalnega pomena:

– pivovarstvo je ena od najstarejših delujočih industrij v Sloveniji. Pivovarna Union je nosilec tradicije industrijskega načina varjenja piva in kot taka »živa« prenašalka industrijske dediščine neprekinjeno vse od leta 1867, ko je na tem mestu začela delovati prva pivovarna, Pivovarna bratov Kosler. Pomembna prelomnica je leto 1909, ko se je takratna Koslerjeva pivovarna s sodelovanjem Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani ter graških pivovarn Goss, Puntingamin Reininghaus preoblikovala v Delniško družbo pivovarne Union in pridobila še danes aktualno ime. 1. oktober 1909 poleg novega naziva podjetja pomeni tudi rojstvo nove blagovne znamke Union, saj so vse vrste piva od takrat naprej varili pod tem imenom;

– spomeniška zbirka odsluženih pivovarskih strojev in drugih predmetov, povezanih s celotnim prikazom proizvodnje piva, sodarstva, transporta, gostilniške opreme, pivskega posodja, etiket ter pivovarskega marketinga, je začela nastajati v 70. letih 20. stoletja. Postavljena je bila leta 1986 in se nahaja v tretjem nadstropju nekdanje sladarne. Sestavlja jo preko sedemsto muzejskih predmetov. Najstarejši predmet je steklenica Pivovarne J. Kosler & CO., ki je bila v uporabi med leti 1894 in 1909.

Za spomeniško zbirko velja varstveni režim, ki določa:

– ohranjanje spomeniške zbirke kot celote, vključno z dokumentacijo o posameznih predmetih zbirke oziroma delovnem procesu in zapisi nesnovne dediščine;

– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih delov spomeniške zbirke v skladu z varovanimi vrednotami in njenimi osnovnimi namembnostmi;

– hrambo in vzdrževanje skladno s predpisi, ki urejajo varovanje in hranjenje nacionalnega bogastva;

– lastnik se mora glede fizičnih posegov v spomeniško zbirko in njene dele ter o njenem premeščanju posvetovati z muzejem;

– lastnik po predhodnem dogovoru omogoča muzeju raziskavo, proučevanje in dokumentiranje spomeniške zbirke;

– v primeru okrnitve spomeniške zbirke ali njenega varovanega dela je potrebno zagotoviti strokovno prenovo in vzpostavitev stanja pred posegom oziroma prvotnega stanja varovanega dela na stroške povzročitelja;

– prepoved trajnega izvoza ali iznosa iz ozemlja Republike Slovenije.

Lastnik pri izvajanju varstvenega režima sodeluje z muzejem.

Spomeniška zbirka je javno dostopna v skladu z urnikom, ki ga določi lastnik, vendar najmanj en dan v delovnem tednu.

Lastnik mora o spremembi lastništva spomeniške zbirke nemudoma obvestiti Mestno občino Ljubljana in muzej.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.