Na podlagi 61. člena, v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – sklep US RS in 76/14 – odl. US RS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško na 4. seji dne 19. 3. 2015 sprejel

za območje zemljišč s parcelnima številkama *79/1 in *79/2, k.o. Krško
– območje nekdanje Železnine

V Odloku o ureditvenem načrtu ožjih ureditvenih območij III, IV. in V. zgodovinskega jedra mesta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/86 in Uradni list RS, št. 63/93, 62/01 in 84/09 – Odlok o OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško (umestitev knjižnice)) se za prvim odstavkom 2. člena doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta ožjih ureditvenih območij III, IV. in V. zgodovinskega jedra mesta Krško za območje zemljišč s parcelnima številkama *79/1 in *79/2, k.o. Krško – območje nekdanje Železnine (v nadaljnjem besedilu: območje nekdanje Železnine) vsebujejo:

A) TEKSTUALNI DEL
B) GRAFIČNI NAČRTI
B1 Izsek iz kartografskega dela občinskega
planskega akta                                       M 1:5 000
B2 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji    M 1:2 000
B3 Območje sprememb in dopolnitev z obstoječim
parcelnim stanjem                                    M 1:1 000
B4 Ureditvena situacija                                M 1:500
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na
gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro     M 1:500
B6 Načrt parcelacije                                   M 1:500
C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O
PROSTORSKI UREDITVI
D) PRILOGE
D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
D2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju
D3 Strokovne podlage
D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
D5 Obrazložitev in utemeljitev
D6 Povzetek za javnost«.

V 4. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Območje nekdanje Železnine v zahodnem delu meji na Cesto krških žrtev, v severnem delu na poslovno stanovanjsko stavbo CKŽ 17a, v vzhodnem delu na glavno cesto G1-5/0361, odsek Brestanica-Krško in v južnem delu na poslovno stanovanjsko stavbo CKŽ 21.«.

V 5. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Območje nekdanje Železnine zajema zemljišči s parcelnima številkama *79/1 in *79/2, obe k.o. Krško in je velikosti 656 m2. Območje z natančnim potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih.«.

V 6. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Na območju nekdanje Železnine je predvidena odstranitev obstoječe stavbe ter gradnja nove poslovne, stanovanjske ali poslovno stanovanjske stavbe.«.

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:
»(1) Na območju nekdanje Železnine so dopustne samo naslednje vrste gradenj, objektov in dejavnosti:
1. vrste dopustnih gradenj:
– gradnje novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi vrstami objektov po tem odloku,
– vzdrževanje objektov;
2. vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe,
– nestanovanjske stavbe, od teh: gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena,
– gradbeni inženirski objekti: objekti prometne infrastrukture; lokalni cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja; drugi gradbeno inženirski objekti (od teh le ograje, oporni zid, škarpa);
3. vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekt v javni rabi, od teh: objekt za javno razsvetljavo, drog, grajeno igralo, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip in grajen gostinski vrt,
– ograje višine do 2 m,
– podporni zid,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja in
– pomožni komunalni objekt;
4. vrste dopustnih dejavnosti:
– trgovina na drobno, razen z motornimi vozili,
– poštna in kurirska dejavnost,
– gostinstvo,
– informacijske in komunikacijske dejavnosti,
– finančne in zavarovalniške dejavnosti,
– poslovanje z nepremičninami,
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti,
– izobraževanje,
– zdravstvo in socialno varstvo,
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in
– druge dejavnosti (dejavnost članskih organizacij, popravila računalnikov za široko rabo in druge storitvene dejavnosti).
(2) Izven območja nekdanje Železnine so za potrebe funkcioniranja stavbe in ureditev, načrtovanih na območju nekdanje Železnine dopustne rekonstrukcije obstoječih infrastrukturnih priključkov ter gradnja novih.«.

Za četrtim odstavkom 9. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena odloka se na območju nekdanje Železnine upoštevajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb:
1. upošteva se gradbena linija, na katero mora biti z glavno, ulično fasado postavljena stavba. Gradbena linija je razvidna iz grafičnega načrta B4;
2. nova stavba ima v osnovi enak tlorisni gabarit kot obstoječa. Tlorisno velikost osnovne stavbe je dopustno razširiti v severovzhodni ali jugovzhodni del dvorišča, do vzhodne meje parcele namenjene gradnji ob glavni cesti G1-5. Pri lociranju nove stavbe ter pripadajočih zunanjih ureditev, parkirišč treba upoštevati ustrezen odmik od državne ceste, v skladu s predpisom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah. Na delu območja, ki v severovzhodnem ali v jugovzhodnem delu dvorišča ostaja nepozidan, se vzpostavi manjši prostor za druženje, ki se uredi kot parkovna ali tlakovana površina, gostinski vrt, prostor z igrali za otroke, kot odprti prostor v funkciji stavbe ali razgledna ploščad;
3. osnovna stavba mora po višini povzeti višino obstoječega slemena in naklone strešin. Objekt ima lahko izkoriščene vse etaže; osvetlitev najvišje etaže je dopustna s frčadami, strešnimi okni ali drugimi podobnimi rešitvami;
4. dodatni volumen v severovzhodnem ali jugovzhodnem delu dvorišča mora biti nižji od osnovne stavbe;
5. za določitev tlorisnih in višinskih gabaritov dodatnega volumna se izdelajo vsaj tri variantne rešitve, s prikazom novega volumna v prostoru za poglede iz nove glavne ceste G1-5 (3D simulacije), ki naj izhajajo iz:
a. gabarit dodatnega volumna je v obliki črke L (povzame se tloris prvotnega dela stavbe, ki je razviden iz katastra in arhivskih fotografij). Volumen prvotnega dela stavbe je dopustno preoblikovati (npr. nižji višinski gabarit, večji tlorisni gabarit; višji višinski gabarit, manjši tlorisni gabarit), vendar mora biti ta še vedno v podrejenem merilu glede na osnovno stavbo,
b. dopustna je postavitev prostostoječega paviljonskega objekta;
6. za določitev oblikovanja zunanjščine objekta se izdelajo vsaj tri variantne rešitve, ki upoštevajo naslednje usmeritve:
a. osnovna stavba tako na ulični, kot na dvoriščni strani sledi oblikovanju obstoječe historične arhitekture, pri čemer je dopustna sodobnejša interpretacija. Streha osnovne stavbe je dvokapna, enakega naklona kot jo ima obstoječ objekt in s smerjo slemena strehe vzporedno z ulico,
b. pri oblikovanju osnovne stavbe z dodatnim volumnom se upošteva značilnosti tradicionalnega oblikovanja stavb mestne ulice (npr. ulične, izpostavljene fasade oblikovane z več izraznimi sredstvi napram ostalim),
c. oblikovanje tako osnovnega objekta kot dodatnega volumna oziroma podrejenega dela stavbe v začelnem delu mora izhajati iz enakih oblikovnih izhodišč,
d. balkonov in lož ni dopustno umeščati v strešinah in na ulični fasadi stavbe ob Cesti krških žrtev, dopustno pa jih je izvesti na dvoriščnih fasadah,
e. v osnovi je treba uporabiti tradicionalne, tople fasadne materiale, v barvni shemi zemeljskih historičnih tonov,
f. oblikovanje prostostoječega paviljonskega objekta se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.«.

Za 9. členom se dodata nova 9.a in 9.b člen, ki se glasita:

Na območju nekdanje Železnine se upoštevajo naslednji pogoji glede gradnje in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro:
1. gradnja GJI, priključevanje nanjo, osvetljevanje objekta ter zasaditve se izvaja skladno z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavcev, podanimi s smernicami na prostorski akt. Pri posegih v varovalnem pasu državne ceste se upošteva omejena raba prostora, v skladu predpisi s področja cest;
2. priključitev na vodovodno omrežje se izvede preko obstoječega priključnega vodovoda PE 90, jašek se nahaja v prehodu med stavbama CKŽ 19 in CKŽ 21;
3. komunalne in padavinske odpadne vode se odvaja v mešan kanalizacijski sistem PVC 400 preko obstoječega kanalizacijskega priključka, ki se rekonstruira;
4. priključitev na elektroenergetsko omrežje se izvede preko obstoječega nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja, ki ga je treba pred rušitvijo obstoječe stavbe preurediti. Obstoječe odjemno mesto se preuredi. V primeru večih poslovnih prostorov se za vsak poslovni prostor pridobi novo soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje;
5. izvede se priključni plinovod iz obstoječega javnega distribucijskega plinovodnega omrežja, odsek R212-PE90;
6. za priključitev na telekomunikacijsko omrežje se uporablja obstoječ priključek z navezavo na kabelski jašek v severozahodnem delu parcele. Izvede se ustrezna zaščita in prestavitev zračnega razvodnega omrežja za sosednji objekt CKŽ 17a. Priključitev na optično omrežje je preko obstoječega priključka v jugozahodnem delu parcele. Priključitev objekta na kabelski distribucijski sistem je možna iz obstoječe ojačevalne omarice na stavbi CKŽ 19;
7. dostop do območja Železnine je s Ceste krških žrtev ter z glavne ceste G1-5. Parkirne površine za potrebe stavbe na območju nekdanje Železnine je dopustno zagotavljati na območju javnih parkirišč ob Cesti krških žrtev, na drugih lokacijah javnih parkirišč v mestnem jedru ter v delu parcele namenjene gradnji med načrtovano osnovno stavbo in pločnikom ob glavni cesti G1-5, pri čemer je v tem primeru treba zagotoviti ločnico med državno cesto in parkirnimi prostori. Ureditev parkirišč je dopustna tudi v sklopu stavbe, na koti obstoječega terena ob glavni cesti G1-5;
8. odjemni prostor za odpadke se zagotavlja na dvoriščni strani parcele namenjene gradnji in mora biti izvajalcu gospodarske javne službe nemoteno dostopen ter ne sme ovirati prometa na javnih površinah.

(1) Zagotavljajo se rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje zdravja ljudi, varstvo okolja, naravnih virov, ohranjanje narave ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(2) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine na območju nekdanje Železnine:
1. pri posegih se upošteva varstvene režime za območja in objekte registrirane kulturne dediščine, ki se nahajajo na obravnavanem območju:
– naselbinska dediščina: Krško-Mestno jedro (EŠD 15931),
– arheološka dediščina: Krško-Arheološko najdišče (EŠD 16574),
– memorialna dediščina: Krško-Spominska plošča v NOB padlemu Maksu Strmetskemu (EŠD 18575),
– vplivno območje kulturnega spomenika: objekt sakralne stavbne dediščine Krško-Cerkev sv. Rozalije (EŠD 1951);
2. spominsko ploščo, ki se nahaja na fasadi stavbe na območju nekdanje Železnine je treba pred začetkom del sneti, ustrezno deponirati in ponovno vgraditi na novo fasado;
3. odstranitev obstoječe stavbe CKŽ 19 je dopustna brez prehodnih arheoloških raziskav do nivoja današnje hodne površine. Pred posegi v zemeljske plasti se izvedejo predhodne arheološke raziskave;
4. v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje k variantnim rešitvam in kulturnovarstveno soglasje.
(3) Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja ljudi, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave:
1. varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja. V primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav ter tovornih vozil na gradbišču v času gradnje, se izvede takojšnja sanacija;
2. na območju ni predvidenih dejavnosti, ki bi predstavljale nevarnost glede varstva zraka. V času gradnje se upoštevajo ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih mora upoštevati investitor in izvajalec del;
3. skladno s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, se območje uvršča v tretjo stopnjo varstva pred hrupom. V primeru preseženih mejnih vrednosti hrupa zaradi bližine glavne ceste, investitor zagotavlja aktivne in pasivne protihrupne ukrepe kot so zaščita prostorov z izboljšano zvočno izolacijo oken, zvočno izolacijo fasadnih ali obodnih elementov, omejevanje širjenja hrupa s funkcionalnimi pregradami ipd.;
4. obravnavano območje se ne nahaja na naravovarstveno pomembnem območju, zato posebni ukrepi niso potrebni.
(4) Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom:
1. po podatkih iz opozorilne karte poplav je na obravnavanem območju možnost pojavljanja redkih in zelo redkih poplav, vendar je z izgradnjo hidroelektrarne Krško in spremljajočih ureditev na obravnavanem območju zagotovljena poplavna varnost, zato posebni ukrepi niso potrebni. Območje ni evidentirano kot plazljivo ali erozijsko ogroženo;
2. v skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,200 g. Gradnja stavbe mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo;
3. območje se ureja skladno s predpisom, ki ureja sistem varstva pred požarom. Pri graditvi objekta se izpolnjuje zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov. Upošteva se pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotavlja ustrezno protipožarno ločitev, zagotavlja ustrezne dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter oskrbo z vodo za gašenje. Zadostne količine požarne vode se zagotovi iz vodovodnega omrežja. V primeru nezadostne kapacitete, se zagotovijo alternativni viri požarne vode iz vodnih zbiralnikov, zadrževalnikov ali vodotoka. Intervencijski dostop do območja nekdanje Železnine je možen tako iz glavne ceste G1-5 kot tudi iz Ceste Krških žrtev. Za objekte, ki jih določa veljavni predpis, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz študije požarne varnosti in drugih zakonsko določenih dokumentov z zvezi z varstvom pred požarom. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti;
4. v skladu s predpisom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.«.

V drugem odstavku 12. člena se beseda »tehnične« nadomesti z besedo »projektne«.

Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:

Na območju nekdanje Železnine so dopustna odstopanja:
1. glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo in glede odmikov od prometnih površin, če gre za ustreznejšo tehnično rešitev, se s tem ne spreminja funkcionalni in vsebinski koncept obravnavanega območja oziroma ni onemogočena izvedba načrtovanih ureditev in so upoštevani vsi varstveni pogoji ter pridobljena soglasja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora oziroma soglasodajalcev;
2. od zakoličbenih točk parcele namenjene gradnji, razvidne iz grafičnega načrta, in sicer v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in glede na natančnost izdelanega geodetskega načrta;
3. od pogojev glede oblikovanja in velikosti stavbe na območju nekdanje Železnine pod pogojem, da z njimi soglaša pristojni organ za varstvo kulturne dediščine.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ureditveni načrt je na vpogled na Občini Krško in na Krajevni skupnosti mesta Krško.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe.«.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.