Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 63. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) ter 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07 in 33/10) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na seji dne 28. 11. 2017 sprejel
o pokopališkem redu na območju Občine Šmarješke Toplice
S tem odlokom se ureja pokopališki red in podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občine Šmarješke Toplice, ter pravice in obveznosti izbranega izvajalca pri urejanju in vzdrževanju pokopališča ter pri opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti.
Ta odlok je tudi koncesijski akt, s katerim se določi predmet in pogoje za opravljanje lokalne izbirne gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter dejavnosti urejanja pokopališč.
Na območju Občine Šmarješke Toplice se pogrebna in pokopališka dejavnost izvajata na naslednjih pokopališčih: Bela Cerkev, Slape in Šmarjeta.
Pokopališča na območju Občine Šmarješke Toplice so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. V primerih, ko se želje pri dogovorih za izvedbo pogreba razlikujejo med verskimi skupnostmi, različnimi organizacijami in društvi, je potrebno spoštovati pokojnikove želje oziroma želje svojcev pokojnika.
Na pokopališčih se praviloma pokopavajo umrli iz okoliša, kateremu je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci. Evidenca pokopališč je na vpogled na sedežu občine.
Na pokopališčih so lahko pokopane tudi osebe, rojene v tem okolišu, ki so živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane na domačem pokopališču.
Na pokopališčih se pokopavajo tudi drugi umrli iz območja Republike Slovenije, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloči upravljavec pokopališča.
II. POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST IN NJUN NAČIN ZAGOTAVLJANJA
Pokopališka dejavnost obsega upravljanje in urejanje pokopališč in obsega tudi storitve grobarjev in storitve pogrebnega moštva.
Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba in pogrebno dejavnost, ki se izvaja na trgu.
Zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.
Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pripravo pokojnika, upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba.
Pokopališko in pogrebno dejavnost Občina Šmarješke Toplice zagotavlja s podjetjem Pogrebne storitve Blatnik, Pokopališke storitve d.o.o., Hrastulje 48, 8275 Škocjan, skladno z določbami Odloka o pokopališkem redu na območju Občine Šmarješke Toplice.
Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izvajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in zajema naslednje storitve:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebne svečanosti,
– upepelitev umrlega,
– čuvanje umrlega v mrliški vežici,
– izvajanje dežurne službe,
– druga dela, ki so posebej dogovorjena z izvajalcem kot upravljavcem pokopališča
III. NAČIN ZAGOTAVLJANJA 24-URNE DEŽURNE SLUŽBE
24-urna dežurna služba se zagotavlja z javno službo na celotnem območju občine. Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati zakonske obveze in ravnati v skladu s pokopališkim redom in drugimi predpisi občine.
Tarifo za storitev zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi Uredbe Vlade Republike Slovenije o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, potrdi pa jo pristojni občinski organ.
Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
IV. NAČIN IZVAJANJA POGREBNE SLOVESNOSTI
Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo in se opravi z vso pieteto do umrlega.
Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem pokopališkim redom. Pogrebni slovesnosti lahko vsakdo nemoteno prisostvuje. Na željo umrlega ali svojcev, se pogreb lahko opravi v ožjem družinskem krogu.
Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pogreba in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
Pogrebna slovesnost se opravi na poslovilni ploščadi pred mrliško vežico na pokopališču, kjer bo pokop.
Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.
Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, usklajenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
Pogrebne slovesnosti za tujce se lahko opravijo v skladu s pravili in navadami v njihovi domovini, če je bila taka želja pokojnika ali njegovih svojcev, vendar se morajo svojci o tem pred pogrebom dogovoriti z izvajalcem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti.
Pogrebna slovesnost se prične na poziv vodje pogrebne slovesnosti z dvigom pokojnikove krste ali žare.
Ta opravila in odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki, za katere je dolžan poskrbeti izvajalec v dogovoru s svojci pokojnika. Pogrebniki so praviloma oblečeni v svečane obleke.
Če v začetni pogrebni slovesnosti sodelujejo godba ali pevski zbor, le-ti pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori in verski obred.
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna slovesnost, do groba na pokopališču.
Pogrebni sprevod se prične z nosilcem državne zastave z žalnim trakom ali s črno zastavo, če je umrl tuj državljan in z nosilcem verskega znamenja, če se opravlja verski obred. Sledijo prapori, za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, častna enota, sledijo predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma osebje vozička s krsto, sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti.
Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjih/ega sorodnikov/a oziroma naročnika, izvede tudi drugače.
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna slovesnost, do groba na pokopališču.
Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov.
Po prihodu pogrebnega sprevoda do groba, se udeleženci pogrebne slovesnosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, v primeru verskega obreda tudi duhovnik in versko znamenje, govorniki in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Po položitvi krste ali žare v grob sledijo še poslovilni govori, igranje oziroma petje primernih glasbenih vsebin, verski obred v primeru verskega pogrebnega obreda, poklon z zastavami in prapori, ter častna salva v primeru navzočnosti častne enote. Uradni del pred odprtim grobom se zaključi s poslovilnim poklonom državne zastave.
Udeleženci pogrebne slovesnosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebno slovesnost.
Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika, pri tem pa mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote.
Najkasneje eno uro po končani slovesnosti mora izvajalec grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne predstavlja nevarnosti odtujitve iz groba oziroma poškodovanja premoženja ali ljudi in da se ne poškodujejo sosednji grobovi in poti med grobovi.
Najpozneje v 15 dneh po končani slovesnosti oziroma po sporočilu plačnika groba, mora izvajalec odstraniti vence in cvetje z groba, ter dokončno urediti gomilo.
Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik groba, ki lahko do končne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje.
Anonimni pokop se opravi po volji pokojnika.
Anonimni pokop brez označbe imena in priimka se lahko opravi s pokopom krste ali žare v grobni prostor na posebej za to določenem prostoru pokopališča.
V. STORITVE POKOPALIŠKO POGREBNEGA MOŠTVA, KI SE ZAGOTAVLJAJO NA POSAMEZNEM POKOPALIŠČU
Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov.
Storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva upravljavec pokopališča zaračunava izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom, ki ga sprejme pristojni občinski organ in ga javno objavi.
VI. OSNOVNI OBSEG POGREBA
Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
Pri izvedbi osnovnega pogreba se obvezno uporabljajo standardi in normativi za najmanj: žaro oziroma krsto ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, spremstvo v prevozu pokojnika, pripravo pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem, pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno slovesnost.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Izvajalec ne sme opraviti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predložena dokazila o prijavi smrti.
Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina.
Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena, ter soglasje najemnika groba za pokop prijavljenega pokojnika.
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne slovesnosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga, z zakonom določena oseba, oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
Pogrebne slovesnosti se opravljajo vsak dan, v dogovoru z izvajalcem pogrebne službe.
O pokopu je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča, na katerem se bo pokop odvijal. Navesti je potrebno najmanj ime in priimek pokojnika ter datum in uro pričetka pokopa. Na željo naročnika pokopa se obvestilo o pokopu ne objavi.
VIII. NAČIN POKOPA, ČE JE PLAČNIK OBČINA
V primeru, če je plačnik pokopa občina, se praviloma izvede osnovni pogreb z osnovno pogrebno opremo v posebno grobno polje, ki ga določi upravljavec za tovrstne pokope. Najemnik tega grobnega polja je občina. Evidenca pokopanih je javna in na vpogled pri upravljavcu pokopališča.
Neidentificirana trupla, zatečena na območju občine, se pokopljejo na pokopališču v Šmarjeti. Plačnik storitev je občina.
IX. MOŽNOST POKOPA ZUNAJ POKOPALIŠČA, Z DOLOČITVIJO PROSTORA
Občina Šmarješke Toplice ima v prostorskih aktih predviden poseben prostor za raztros pepela znotraj pokopališča.
Občina Šmarješke Toplice v prostorskih aktih nima predvidenega posebnega prostora za raztros pepela zunaj pokopališča.
V primeru, da gre za raztros pepela iz žare v morje, mora naročniku soglasje najprej izdati krajevno pristojni občinski organ. Po pridobitvi tega soglasja, izda soglasje v skladu z zakonom, ki ureja pomorski promet, tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
Na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa, se lahko pepel iz žare raztrosi na določenem prostoru novo urejenega območja na pokopališču Šmarjeta. Ureditev območja raztrosa pepela se nahaja pri upravljavcu pokopališča.
Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinskega organa opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s pokopališkim redom.
X. RAVNANJE S POKOJNIKOM DO POKOPA V KRAJIH, KJER NA POKOPALIŠČIH NI MRLIŠKE VEŽICE
Uporaba mrliške vežice je predpisana na celotnem območju občine, zaradi česar ni dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma.
XI. POKOPALIŠČA, KI MORAJO IMETI MRLIŠKE VEŽICE
Pokopališka služba se na območju Občine Šmarješke Toplice opravlja na pokopališčih Bela Cerkev, Slape in Šmarjeta. Vsa pokopališča imajo mrliško vežico.
Verske skupnosti lahko izjemoma položijo umrlega stanovskega pripadnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
XII. OBRATOVANJE MRLIŠKIH VEŽIC
Mrliške vežice obratujejo v času od dovoza pokojnika do pogrebne slovesnosti vsak dan, po dogovoru med upravljavcem in med naročnikom.
Posmrtni ostanki umrlega se lahko položijo v mrliško vežico največ 72 ur pred pogrebom. Mrliška vežica je odprta od 8. do 22. ure, v primeru želje ožjih svojcev, pa je lahko odprta najdlje do 24. ure.
Umrli oskrbovanci doma za ostarele, ki bodo pokopani na pokopališčih izven občine, se lahko do organiziranega prevoza na pokopališče nahajajo v namenskem prostoru tega doma.
XIII. OBSEG PRVE UREDITVE GROBA
Prva ureditev groba zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov. Prvo ureditev izvajajo grobarji upravljavca pokopališča po ceniku, ki ga potrdi pristojni občinski organ.
XIV. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
Območje pokopališča je javni prostor, kjer se zagotavlja javni red in mir in kjer se smiselno uporabljajo določbe o javnem redu in miru na javnem mestu.
Na območju pokopališča morajo najemniki in obiskovalci skrbeti za red, mir in spoštljivo vedenje.
Območje pokopališča se lahko uporablja le za izvajanje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter za obiskovanje pokopališča zaradi poklona spomina pokojnim oziroma zaradi vzdrževanja groba.
Obiskovalec pokopališča in mrliške vežice je dolžan opustiti vsa dejanja zoper pieteto do umrlih in s svojim obnašanjem izkazati spoštovanje do umrlih, obiskovalcev pokopališča in samega kraja.
Na območju pokopališča je prepovedano:
– hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom ter njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
V času pogrebne slovesnosti, v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene dejavnosti, ki bi motile potek pogrebne slovesnosti (vpitje, povzročanje hrupa, moteči zvoki in podobno). Izvajalec, oziroma tisti, ki vodi pogrebno slovesnost, povzročitelja opozori na to pred začetkom pogrebne slovesnosti.
Obrtniška dela, namenjena urejanju pokopališč in grobov, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca, če ta odlok v posameznih primerih ne določa drugače.
Najemniki grobov morajo skrbeti za urejenost svojih grobov, ter premične in nepremične opreme. Premično in nepremično nagrobno opremo večje vrednosti lahko zavarujejo proti poškodovanju in kraji ter poškodovanju tretje osebe.
Napisi na nagrobnih ploščah ne smejo žaliti narodnega čuta, pietete do mrtvih, niti ne smejo vzbujati nejevolje ali zgražanja občanov.
Najemniki grobov morajo redno in pravočasno odstranjevati izrabljeno cvetje in nagrobne sveče ter jih odlagati v tipizirane namenske posode za odpadke.
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove, spoštovati vsa določila najemne pogodbe, redno plačevati najemnino za grob, urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasjem izvajalca in upoštevati določila tega odloka.
Na območju pokopališča se lahko uporabljajo le otroški, invalidski in ročni vozički, ter službena vozila upravljavca.
Upravljavec sme izjemoma, v upravičenih primerih, dovoliti uporabo prevoznega sredstva po utrjenih poteh pokopališča izvajalcem rednega vzdrževanja ter izvajalcem obnovitvenih in kamnoseških del, zaradi izvajanja del za najemnika groba.
XV. NAČIN ODDAJE GROBOV V NAJEM
Grob odda v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe. Z najemno pogodbo se določi:
– osebe najemnega razmerja,
– trajanje najema oziroma uporabe groba,
– polje, vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– način plačevanja grobnine (letne najemnine),
– obveznost najemnika glede urejanja groba in
– ukrepe v primeru neizvajanja obveznosti iz pogodbe.
Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, ter v skladu s tem odlokom. Urejati mora medsebojna razmerja med najemodajalcem in najemnikom.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor.
Upravljavec lahko odkloni oddajo grobnega mesta v najem, ko gre za pokop umrlih iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujcev, iz objektivnih ali utemeljenih operativnih razlogov. Kot objektivni razlog se lahko šteje pomanjkanje prostora na pokopališču.
Najemnik ali najemnica (v nadaljevanju besedila: najemnik) groba je praviloma lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, oziroma, ko je znan dedič, izgubi pravico do najema groba.
Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo,
– vzdrževati grobove,
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca ter
– spoštovati pokopališki red.
Najem groba se lahko prekine:
– če najemnik ne poravna grobnine za preteklo leto po predhodnem opozorilu,
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pogodbo,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča in
– s potekom najemne pogodbe.
Po prekinitvi najema groba se šteje grobni prostor kot opuščen do konca mirovalne dobe, nato se prekoplje in odda v najem drugemu. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti nagrobnik, sicer to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Upravljavec je dolžan spomenik in drugo opremo z groba hraniti v skladiščnih prostorih najmanj šest mesecev po prenehanju najemne pogodbe.
Najemnine za grobne prostore se plačujejo izvajalcu javne službe oziroma koncesionarju, in sicer letno, cena pa je odvisna od vrste groba.
Upravljavec razdre najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora ne poravna najemnine za preteklo leto, niti po predhodnem dvakratnem pisnem opozorilu,
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe, kljub večkratnemu (trikratnemu) pisnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– če izvajalcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in imena,
– kadar tako zahteva načrt preureditve pokopališča.
XVI. POSTAVLJANJE, SPREMINJANJE ALI ODSTRANITEV SPOMENIKOV, OBNOVA SPOMENIKOV IN GROBNIC, TER VSAK DRUG POSEG V PROSTOR NA POKOPALIŠČU
Upravljavec pokopališča daje soglasje za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča.
Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Najemnik groba, ki se nahaja ob pokopališkem zidu in katerega grobna znamenja se nahajajo neposredno na zidu, je dolžan nositi stroške vzdrževanja in morebitne investicijske obnove dela zidu, ki služi grobu, oziroma grobnim znamenjem.
Na pokopališču se zagotavlja enakopravna obravnava kamnosekov, vrtnarjev in drugih izvajalcev storitev na pokopališču.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le po predhodni pisni seznanitvi upravljavca pokopališča.
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se razume, da je zapuščen. Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti, ter določiti rok za ureditev groba, ki ne more biti daljši od dveh mesecev.
Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
– enojni, dvojni, otroški,
– žarni grobovi.
Na pokopališču v Šmarjeti je tudi prostor za anonimne pokope in prostor za raztros pepela.
Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih.
XVIII. OKVIRNI TEHNIČNI NORMATIVI ZA GROBOVE
Enojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni in zidni. Globina groba pri prvem pokopu znaša 2,20 m in se pri več predvidenih zaporednih pokopih lahko poglablja do globine največ 3,20 m. Širina groba znaša 1,10 m, dolžina pa 2,40 m.
Dvojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Globina groba pri prvem pokopu znaša 2,20 m in se pri več predvidenih zaporednih pokopih lahko poglablja do globine največ 3,20 m. Širina groba znaša od 1,11 m, do največ 2,10 m, dolžina pa 2,40 m.
Otroški grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Za otroške grobove zadostujejo polovične mere enojnega groba.
Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
V primerih iz prejšnjega odstavka, je skupni pokop možen na pokopališču v Šmarjeti.
Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča v Šmarjeti, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku.
Za obstoječe grobove se uporabljajo obstoječe oblike in velikosti. Vsi novi grobovi morajo biti izvedeni v enotnih velikostih grobnega polja oziroma v enotni velikosti nagrobne plošče. Višina nagrobne plošče ne sme presegati 0,8 m, širina pa ne sme presegati 2,10 m. Postavljena mora biti v središču vzglavja groba.
XIX. MIROVALNA DOBA ZA GROBOVE
Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Za pokop z žaro prejšnji odstavek ne velja.
Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po predhodnem mnenju najemnika groba. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo.
Prekop posmrtnih ostankov, razen prekop žar, je dovoljen samo v navzočnosti pooblaščenega zdravnika.
Za prekop pokojnika je treba pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa, prekop pokojnika pa izvede grobar.
XX. ENOTNI CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGE POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE
Upravljavec pokopališča zaračunava storitev vzdrževanja pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, ter storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva, izvajalcem pogrebnih storitev v skladu z enotnim cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ.
Storitve vzdrževanja pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, ter pokopališko pogrebne storitve, se financirajo iz naslednjih virov:
– prihodkov od plačanih storitev,
– najemnin za grobove in za uporabo mrliških vežic,
– sredstev proračuna za vzdrževanje objektov, ki so javno dobro v lasti občine,
– dotacij in donacij,
– ter drugih virov.
Cene pokopaliških in pogrebnih storitev ter pristojbin, najemnina za grobove in druge morebitne storitve, se zaračunajo po ceniku, ki ga na predlog upravljavca oziroma izvajalca, po predhodno pridobljenem mnenju občinske uprave, sprejme občinski svet.
Cenik storitev javne službe določi na podlagi uredbe o metodologiji oblikovanja cen izvajalec javne službe oziroma koncesionar in ga predloži v obravnavo ter potrditev občinskemu svetu.
Cenik mora biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pokopališke dejavnosti in objavljen na spletnih straneh izvajalca in upravljavca.
XXI. RAZMERJE GROBNINE ZA POSAMEZNO VRSTO GROBA GLEDE NA ENOJNI GROB
Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
Višino grobnine na predlog izvajalca javne službe oziroma koncesionarja, s sklepom določi pristojni občinski organ.
Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let.
Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
Za vse, s tem odlokom določene vrste grobov, se pogodba sklene za nedoločen čas.
Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo v šestih mesecih po preteku in razvezi najemne pogodbe. Če najemnik tega ne stori, stori to izvajalec javne službe oziroma koncesionar na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda v najem drugemu najemniku.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec kot upravljavec pokopališča.
XXII. DRUGA VPRAŠANJA POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI TER UPORABNIKOV
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na (pokopališke) oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb, datum pokopa ter oznako groba.
Območje pokopališča mora biti ustrezno zamejeno. Na označevalni tabli na vhodu na pokopališče mora biti označen naziv pokopališča in upravljavec pokopališča. Pokopališki red se javno objavi.
Območje pokopališča ni varovano, prav tako niso varovane pogrebne slovesnosti. Varovanje pogrebne slovesnosti oziroma premičnega premoženja grobnega polja lahko zagotovijo naročniki pogrebne slovesnosti oziroma najemniki groba, o čemer morajo obvestiti vodjo pogrebne slovesnosti oziroma upravljavca pokopališča.
Območje pokopališča je lahko video nadzorovano, skladno z veljavno zakonodajo.
Pokopališče mora biti opremljeno:
– najmanj z enim mestom s tekočo vodo,
– z dostopno potjo s parkiriščem,
– z orodjem in opremo za vzdrževanje javnih površin,
– s prostorom in posodami za prepuščanje najmanj mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov ter odpadnih nagrobnih sveč.
Pokopališče mora biti ograjeno in primerno osvetljeno.
Izvajalec javne službe je dolžan:
– izvajati pogrebno in pokopališko dejavnost ter urejati pokopališče skladno z določili tega odloka,
– biti spoštljivega obnašanja do pokojnika, njegovih svojcev in do vseh drugih udeležencev pogrebne slovesnosti,
– skrbeti za red in čistočo na pokopališču ter v in ob objektih in njihovi neposredni okolici,
– skrbeti za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč žrtev vojne in njihovih obeležij na območju pokopališča, kadar le-ta nimajo stalnega skrbnika,
– v zimskem času redno čistiti sneg in proti poledici posipati vse glavne poti in površino ob mrliški vežici,
– skrbeti za nadzor in vodenje pogrebne slovesnosti,
– opozarjati najemnike grobov o morebitni zapuščenosti grobov,
– po potrebi ustrezno urediti grobove, za katere ne skrbijo svojci,
– uporabnikom pokopaliških storitev omogočiti vpogled v načrt razdelitve na pokopališčna polja in grobove,
– sodelovati z občinsko upravo pri vodenju evidence o pokopanih osebah in načrtu pokopališča o pokopališčnih oddelkih in grobovih,
– oblikovati predlog cenika pogrebnih in pokopaliških storitev, ki ga v skladu z metodologijo oblikovanja cen 24-urne dežurne službe, potrjuje občinski svet,
– voditi ustrezno finančno poslovanje,
– poročati občinskemu organu upravljavca o delu in mu predlagati potrebne rešitve za normalen potek dela,
– občinskemu organu upravljavca, pred zaključkom poslovnega leta, predložiti plan dela urejanja in vzdrževanja pokopališč.
Pokop v nov grob se izvede po dogovoru z izvajalcem javne službe oziroma s koncesionarjem, razen pri pokopih v obstoječe grobove oziroma pri pokopih v zidni žarni grob.
Uporabniki storitev imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji tega odloka, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope.
S tem odlokom kot koncesijskim aktom Občina Šmarješke Toplice (v nadaljevanju koncedent) določa način in pogoje opravljanja javne gospodarske službe na področju opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Šmarješke Toplice.
Za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti se razpiše ena koncesija na območju Občine Šmarješke Toplice.
Predmet izvajanja javne gospodarske službe na področju opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Šmarješke Toplice po tem odloku je
– 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti in
– pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje pokopališč.
24-urna dežurna služba za področje pogrebne dejavnosti je obvezna občinska gospodarska javna služba in obsega vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.
Občina pooblasti koncesionarja za izvajanje izbirne lokalne javne službe za pokopališko dejavnost – upravljanje pokopališč, ki obsega naslednje naloge:
1. zagotavljanje urejenosti pokopališč:
– vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture (npr. čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov, urejanje zelenic, urejanje in obrezovanje dreves, grmovnic in žive meje, vzdrževanje poti, skrb za red in čistočo na pokopališčih in v pokopaliških objektih, plačilo tekočih stroškov vzdrževanja – voda, elektrika, odpadki, vzdrževanje opuščenih grobov, nadzor nad izvajanjem kamnoseških in ostalih del na grobovih v skladu z najemno pogodbo in načrtom pokopališča, nadzor nad ustreznim in rednim vzdrževanjem grobov v skladu z najemno pogodbo …),
– storitev oddaje mrliške vežice v najem,
– storitev grobarjev.
2. vodenje evidenc v zvezi s posegi na območju pokopališč (npr. vodenje trajne evidence o pokopanih, trajne evidence grobov – kataster, evidence najemnikov grobov, izdelava programa vzdrževanja pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture, izdajanje soglasij za postavitev, spreminjanje, obnovo, odstranitev spomenikov …).
3. sprejem prijave, uskladitev časa in načina pogrebne slovesnosti in pokopa.
Koncesionar mora poleg storitev, ki so predmet izvajanja javne gospodarske službe po tem odloku, zagotavljati tudi storitve, povezane s pogrebno dejavnostjo, pa niso predmet javne gospodarske službe, in sicer:
– službo za pripravo in izvedbo pogreba, ki obsega prijavo pokopa, pogrebno slovesnost in pokop,
– prevoz pokojnika, ki ni 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti,
– pripravo pokojnika,
– upepelitev pokojnika.
Območje izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku je območje Občine Šmarješke Toplice, na katerem so pokopališča v krajih:
– Šmarjeta
– Bela Cerkev
– Slape.
Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, kraj bivanja državljanstvo, narodnost in raso.
Opravljanje koncesijske dejavnosti po tem odloku se podeli na podlagi javnega razpisa za koncesijsko obdobje do 10 let. Rok iz prejšnjega stavka prične teči z dnem pravnomočnosti koncesijske odločbe.
Podelitev koncesije se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo podelitev koncesij in tem odlokom.
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba.
Kandidat za pridobitev koncesije mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije v Republiki Sloveniji oziroma ustrezno v državi članici Evropske unije,
– da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije,
– da ima do Občine Šmarješke Toplice poravnane davke, prispevke in ostale obveznosti,
– da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost, ter finančno usposobljenost za izvajanje koncesije,
– da izkaže, da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in priprav,
– druge pogoje, ki jih morebiti dodatno določi koncedent v javnem razpisu.
Koncedent podrobneje opredeli dokazila v razpisni dokumentaciji za razpis koncesije, v kateri določi še druge pogoje za izbor koncesionarja.
Merila za izbor koncesionarja se določijo z javnim razpisom za dodelitev koncesije.
Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, s katero se uredijo vse medsebojne obveznosti med koncesionarjem in koncedentom in mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena Zakona o javnih gospodarskih službah. Obrazec koncesijske pogodbe je sestavni del razpisne dokumentacije za izbor koncesionarja.
Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo ali del storitev po koncesijski pogodbi na drugega koncesionarja samo s privolitvijo koncedenta.
Koncedent lahko podaljša koncesijo za polovico koncesijskega obdobja, če koncesionar v roku šestih mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe pisno predlaga koncedentu podaljšanje koncesijske pogodbe.
Koncedent ob predlogu za podaljšanje koncesijske pogodbe ponovno preveri izpolnjevanje pogojev.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, pod katerimi je bila podeljena, v skladu z veljavno zakonodajo.
Koncesionar kot izvajalec javne gospodarske službe, mora na podlagi tega odloka in sklenjene pogodbe o koncesiji izpolnjevati naslednje pogoje:
– zagotoviti kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne gospodarske službe,
– pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative, sprejete kodekse za opravljanje predmetne dejavnosti in krajevne običaje v okviru sprejetih kodeksov,
– zagotoviti storitve vsem, pod enakimi pogoji,
– koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem javne službe,
– za koncesionirano dejavnost ločeno voditi poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune,
– po preteku koncesijske pogodbe koncedentu predati zakonsko določene evidence in soglasja,
– uporabljati vse, s strani koncedenta predane objekte in naprave s področja infrastrukture le za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.
Koncedent po podpisu koncesijske pogodbe, preda koncesionarju v upravljanje vse objekte in naprave s področja infrastrukture, ki sodijo v posamezni funkcionalni kompleks posameznega pokopališča, z vsemi pritiklinami in morebitnimi bremeni ter dokumentacijo, ki jo ima koncedent in jo koncesionar potrebuje za opravljanje predmetne dejavnosti. O prevzemu se izdela prevzemni zapisnik.
Vrsta in obseg javnih pooblastil se podrobneje opredeli v koncesijski pogodbi.
Koncedent ima pravico:
– določiti splošne pogoje opravljanja gospodarske javne službe s svojimi predpisi,
– nadzirati cene pogodbenih storitev na pokopališčih,
– nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe, finančnega nadzora in nadzora upravljanja in vzdrževanja infrastrukturnih objektov in naprav,
– druge pravice, določene z zakonom in koncesijsko pogodbo.
Uporabniki storitev gospodarske javne službe imajo poleg drugih še naslednje pravice in obveznosti:
– pravico do uporabe storitev javne službe pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov (inšpekcijske službe, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin …),
– pravico opozoriti na nepravilno ali neustrezno izvajanje javne službe ter oblikovati pobude in predloge za boljše izvajanje,
– obveznost ureditve najema grobov z najemno pogodbo,
– obveznost spoštovanja pokopališkega reda in navodil, ki jih izda skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo koncesionar,
– obveznost upoštevanja predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in druge predpise.
Razmerje med koncesionarjem in koncedentom preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane javne službe v drugo obliko organiziranosti,
– z odpovedjo koncesionarja, z rokom enega leta po pisni odpovedi s strani koncesionarja.
Če s prenehanjem opravljanja koncesijske dejavnosti koncesionar koncedentu povzroči stroške, jih mora poravnati.
V primeru prenehanja koncesije mora na zahtevo koncedenta koncesionar še nadalje izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz koncesijske pogodbe, do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti v okviru javnega zavoda ali novega koncesionarja, vendar največ dve leti. V tem primeru mora koncedent nemudoma pričeti s postopki za prevzem dejavnosti ali podelitev koncesije.
Če koncesija preneha zaradi odvzema, je koncesionar dolžan pod pogoji v pogodbi, zagotoviti koncedentu, oziroma po njem določeni tretji osebi, opravljanje dejavnosti v prostorih, kjer se je opravljala do sedaj.
Če se pogoji opravljanja dejavnosti zaradi spremenjene zakonodaje ali razmer na trgu v času trajanja koncesijske pogodbe spremenijo, je koncesionar dolžan o tem pisno obvestiti koncedenta in predlagati ukrepe za nadaljnje izvajanje dejavnosti, ter dejavnost dalje izvajati v skladu s koncesijsko pogodbo in predpisi. Spremenjene okoliščine iz tega odstavka niso razlog za enostransko prekinitev pogodbe.
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo v naslednjih primerih:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem dejavnosti v določenem roku,
– zaradi izvajanja gospodarske javne službe v nasprotju s koncesijsko pogodbo,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha opravljati kot koncesija,
– če gre za kršitev s strani koncedenta potrjenih cen za opravljanje dejavnosti,
– če cene tržnih storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti odstopajo od ostalih cen na trgu,
– če ne podpiše pogodbe v roku najkasneje 30 dni po izdaji odločbe o podelitvi koncesije,
– v primerih, podrobneje določenih v koncesijski pogodbi.
V primeru odvzema koncesije po tretji alineji, mora koncedent koncesionarju povrniti neamortizirana vložena sredstva.
Koncesionar mora v roku 15 dni po podpisu koncesijske pogodbe in pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati odgovornost za škodo, ki bi jo povzročil z nevestnim opravljanjem javne službe in za škodo, ki bi jo povzročile pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam in predložiti koncedentu v vednost kopijo zavarovalne police.
Za izvajanje dejavnosti koncesionar pridobiva sredstva iz:
– prihodkov iz naslova 24-urne dežurne službe za pogrebno dejavnost,
– prihodkov iz naslova pokopališke dejavnosti – upravljanje pokopališč,
– prihodkov iz naslova raznih donacij in dotacij ter drugih virov.
Na predlog koncesionarja cene koncesioniranih storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti s sklepom določi Občinski svet Občine Šmarješke Toplice.
Cene tržnih storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki jih mora zagotavljati koncesionar, določa koncesionar sam. Cene morajo biti tržno primerljive, sicer lahko koncedent brez opozorila koncesionarju odstopi od koncesijske pogodbe in izbere novega koncesionarja.
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja v sodelovanju z občinskim upravnim organom pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki je tudi prekrškovni organ po tem odloku.
Pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov.
Koncesionar je dolžan strokovni službi na njeno zahtevo kadarkoli posredovati informacije o poslovanju, izvajanju storitev in omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo, ter evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan in stalen. Izvajalec nadzora se mora izkazati s pooblastilom koncedenta. Nadzor se praviloma izvrši v delovnem času koncesionarja. O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga morata podpisati pooblaščenca koncedenta in koncesionarja.
Podatki, pridobljeni pri nadzoru, so poslovna tajnost. Kazenske določbe se povzemajo po zakonu, ki ureja to področje.
XXV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, ki so postavljena do uveljavitve tega odloka, lahko ostanejo na obstoječem mestu, v obstoječih dimenzijah in oblikah.
Izvajalec je dolžan prevzeti vsa dela v zvezi z opravljanjem pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč z upravljanjem v roku do 30 dni po objavi tega odloka, oziroma takoj po podpisu pogodbe o upravljanju in izvajanju pokopališke ter pogrebne dejavnosti na območju Občine Šmarješke Toplice.
Izvajalec je dolžan v roku šestih mesecev po uveljavitvi metodologije za oblikovanje cen predložiti pristojnemu organu občine v sprejem cenik storitev javne službe. Do sprejema cenika velja predloženi cenik izvajalca.
Upravljavec je dolžan v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka uskladiti načrt pokopališča z določili tega odloka.
Koncesija začne veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe in predaje kopije zavarovalnih polic s strani koncesionarja koncedentu.
V primeru, da koncesijska pogodba ni skladna s tem odlokom, veljajo določila tega odloka.
Do preteka veljavne pogodbe s koncesionarjem in ponovne izvedbe izbire koncesionarja, lahko velja sedanja pogodba sklenjena med koncedentom in koncesionarjem na podlagi aneksa h koncesijski pogodbi, kateri določa upoštevanje določil tega odloka.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in o pokopališkem redu na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 112/07) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in o pokopališkem redu na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 43/08).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0016/2017-2
Šmarješke Toplice, dne 28. novembra 2017
mag. Bernardka Krnc l.r.
