Na podlagi 21., 29. in 69. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 45/09), 7. in 16. člena Statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 112/07, 94/14 in 75/15) je Občinski svet Občine Cerkno na 15. redni seji dne 9. 3. 2017 sprejel
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Cerkno
Ta odlok ureja na območju Občine Cerkno način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
Storitve in naloge javne službe po tem odloku se morajo zagotavljati na območju celotne Občine Cerkno.
Javno službo na celotnem območju Občine Cerkno izvaja upravljavec, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe na območju Občine Cerkno.
Občina Cerkno na celotnem območju Občine Cerkno zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode preko režijskega obrata, ki je notranja organizacijska enota Občine Cerkno (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
Upravljavec mora opravljati javno službo skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
Za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, se izvajanje javne službe zagotavlja v omejenem obsegu v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Namen odloka je predvsem:
– zagotavljanje storitev javne službe iz tega odloka,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– smotrno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javne kanalizacije,
– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije,
– varovanje okolja.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
Komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki:
– nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu,
– nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določenih v predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
– nastaja kot industrijska odpadna voda, za katero iz posebnega predpisa, ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju tovrstne industrijske odpadne vode ureja drugače, izhaja, da se za te industrijske odpadne vode ne uporablja ali
– nastaja kot industrijska odpadna voda v napravi, za katero iz posebnega predpisa, ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode iz tovrstne naprave ureja drugače, izhaja, da se za industrijske odpadne vode iz te naprave ne uporablja.
Padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo. Za padavinsko odpadno vodo ne šteje odpadna voda, ki se zbira in odteka iz površin objektov ali naprav za predhodno skladiščenje, predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov, razen njihovih streh, ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, če na teh površinah poteka manipulacija z odpadki in bi lahko prišlo do onesnaženja površin.
Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne in nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin. Ne glede na to lahko obveznosti uporabnika javne službe izpolnjuje:
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
– eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
– upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
Javna služba obsega naslednje naloge:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
– redno vzdrževanje javne kanalizacije,
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE za komunalne odpadne vode za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo,
– obdelava blata,
– pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– obveščanje uporabnikov javne službe,
– izdelava programa izvajanja javne službe,
– vodenje evidence o izvajanju javne službe,
– poročanje o izvajanju javne službe in
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju aglomeracije, se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi izven aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, se lahko na območju aglomeracije komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo manjšo od 50 PE ali nepretočno greznico, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Do izgradnje javne kanalizacije se komunalna odpadna voda iz stavbe, na območju iz prvega odstavka tega člena, odvaja v obstoječo pretočno greznico ali malo čistilno komunalno napravo.
Do izgradnje javne kanalizacije je dovoljeno, če opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo ne poteka hkrati z gradnjo stavbe, komunalno odpadno vodo iz stavb čistiti oziroma zbirati:
– v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
– v nepretočni greznici, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 7. člena.
Na območjih izven meja aglomeracije morajo lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ali tipski mali komunalni čistilni napravi tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo vrednosti iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko komunalna odpadna voda iz objekta z območja izven meja aglomeracije odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje in je dimenzionirana v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, se lahko komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v nepretočno greznico, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– skupna obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb mora biti manjša od 50 PE,
– nepretočna greznica mora biti na območju, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (posebne geografske razmere, nestalno naseljene stavbe),
– nepretočna greznica mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
– upravljavec nepretočne greznice mora zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe.
Na območjih izven meja aglomeracije, se lahko komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb. Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
Čiščenje odpadne vode na območju občine se izvaja v:
– komunalni čistilni napravi Cerkno za odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja z območij, ki so nanj priključena,
– komunalni čistilni napravi Cerkno za pripeljane greznične gošče iz pretočnih, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE JAVNE KANALIZACIJE
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni bazeni,
– peskolovi,
– lovilci olj,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem sistemu.
Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v naslednjih primerih:
– ko padavinske vode ni možno ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
Posege v sistem javne kanalizacije lahko izvaja upravljavec javne službe ali od njega pooblaščen upravljavec.
Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.
Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena površinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti.
Uporaba objektov in naprav javne kanalizacije je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod.
Objekte in naprave javne kanalizacije lahko pod enakimi pogoji, uporablja vsakdo.
Upravljalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem se kanalizacijski objekti in naprave nahajajo. Upravljalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.
Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljalca javne službe ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z izvajalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV
Objekti in naprave uporabnika so:
– priključni kanal od objekta do javne kanalizacije,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika.
Z objekti in napravami iz tega člena upravlja, gospodari in jih vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti.
IV. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE
Investitor graditve objektov za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za izvajanje javne službe mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v najem upravljavcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Za prevzem objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja,
– objekti čiščenja odpadnih vod, ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti,
– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisnikom o primopredaji.
V. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
Upravljalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom upravljavca, opraviti v roku 6 mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik pod nadzorom upravljavca na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in odstrani ali izključi iz sistema odvajanja odpadne vode. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja upravljalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
Pozitivno soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,
– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna,
– če investitor predloži odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo na njegovo zahtevo ali po uradni dolžnosti izda pristojni občinski upravni organ v primeru, da se objekt investitorja priključuje na lokalno komunalno infrastrukturo ali da predmetni objekt povečuje priključno moč na lokalno komunalno infrastrukturo,
– če ima uporabnik poravnane vse ostale obveznosti do lastnika in izvajalca.
Če priključitev ni možna, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika oziroma ga seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
Priključek na kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče itd.). V vseh ostalih primerih se zgradi stalni priključek.
Začasni priključek se ukine ob prenehanju potrebe. Stalni priključek se ukine samo v primeru rušitve priključenega objekta.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede upravljavec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec, pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje upravljavca javne službe in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Uporabnik je o tem dolžan obvestiti izvajalca javne službe najmanj 14 dni pred pričetkom del.
Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka.
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.
Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča) izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do roba cestnega telesa.
Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika, pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča.
V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik skladno z obstoječo zakonodajo sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.
Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati upravljavcu javne službe najkasneje 14 dni pred rušenjem objekta. Prekinitev priključka izvede usposobljeni upravljalec gradbenih del na stroške uporabnika.
V javno kanalizacijo se smejo odvajati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek oziroma so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.
Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora letno poročilo o obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu za odpadno industrijsko vodo, posredovati upravljavcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine industrijske odpadne vode (sprememba tehnologije, obsega proizvodnje, prenehanje določene dejavnosti, sprememba predčiščenja ipd.) pridobiti soglasje izvajalca.
Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti.
Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne naprave lahko upravljalec omeji dotok ali količino onesnaženja v odpadni vodi.
Upravljalec lahko začasno tudi dovoli, da vsebnost onesnaženja presega zakonsko dopustne vrednosti, če to ne vpliva na kakovost delovanja in življenjsko dobo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
VI. ODVAJANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE – VZDRŽEVANJE GREZNIC
Na območjih, kjer ni predvideno odvajanje in čiščenje odpadne vode z javno infrastrukturo, je obvezno čiščenje in zbiranje komunalne odpadne vode skladno s 7. členom odloka.
Za gradnjo čistilne naprave ali nepretočne greznice, na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena, si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan zagotoviti ustrezno upravno dovoljenje.
Obstoječe pretočne greznice, katere služijo obstoječim objektom, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002, so dolžni lastniki urediti v skladu s 7. členom odloka ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve tega odloka oziroma najpozneje do 31. decembra 2021.
Upravljalec je dolžan zagotoviti:
– prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta,
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– čiščenje in obdelavo komunalne odpadne vode in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic na Komunalni čistilni napravi Cerkno,
– evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma grezničnih gošč.
Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice prazniti upravljavec javne službe s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na Komunalno čistilno napravo Cerkno. Prevzem blata iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se izvaja skladno s programom prevzema blata, katerega letno pripravi upravljavec.
Upravljavec lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem.
Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri upravljavcu javne službe. Podizvajalci iz prvega odstavka tega člena sprejemajo naročila samo od izvajalca javne službe in so mu dolžni sproti posredovati podatke o izvedenem delu.
Odpadno vodo in blato iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v javno kanalizacijo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni upravljavec.
VII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA
Obveznosti upravljavca po tem odloku so:
– zagotavljanje obratovanja javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,
– prevzem blata iz individualnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
– planiranje obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije,
– obveščanje uporabnikov o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in času trajanja prekinitve,
– vodenje operativnega katastra javne kanalizacije in predpisanih evidenc,
– redno obračunavanje storitev javne službe, okoljske dajatve in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
– izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
– izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z javno kanalizacijo,
– izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam, povezane z javno kanalizacijo,
– priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in obveščanjem o tem,
– kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije.
Upravljavec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– poplav,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,
– višje sile in drugih izrednih dogodkih.
Upravljavec mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo in uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci pretočnih in nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, pisno obveščati v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
V zvezi z opravljanjem javne službe mora upravljavec upravljavce površin, s katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati, da morajo na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.
VIII. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca,
– priključiti se na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev od pridobitve uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo,
– omogočati upravljavcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
– vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami,
– omogočiti dostop za izvedbo praznjenja individualne greznice,
– javljati upravljavcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroške storitev vezanih na obstoječe greznice in MKČN,
– dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
– uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo upravljavcu predložiti letno poročilo o obratovalnem monitoringu,
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljavca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
– uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca,
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti,
– na območjih, kjer prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ali blata iz male komunalne čistilne naprave z motornim vozilom tehnično ni izvedljivo mora uporabnik zagotoviti praznjenje in odvoz vsebine iz nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE ter predajo upravljavcu javne službe.
Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene vrednosti glede na trenutno veljavne predpise za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko in fekalno odpadno vodo.
Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo usposobljeni upravljavec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega republiškega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati upravljavcu javne službe.
Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno z obstoječimi državnimi predpisi, ki določajo vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode.
Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika, oziroma povzročitelja onesnaženja.
IX. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE IN PLAČEVANJE STORITEV
Viri financiranja javne službe so:
– cena storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– sredstva občinskega proračuna,
– druga sredstva.
Uporabnik je za vsako priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati komunalni prispevek.
Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo se meri in obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih vod v kubičnih metrih v enaki količini in v enakih razdobjih kot za porabljeno pitno vodo, skladno z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Cerkno.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, se odvajanje in čiščenje obračunava v skladu s predpisom, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Cerkno.
Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna, se določi povprečna poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini Cerkno za preteklo leto.
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Cerkno.
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji in na računu prikazuje ločeno.
Uporabniki za uporabljeno vodo iz javnega ali lastnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, le v primeru ločenih vodomerov.
X. PREKINITEV ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE
Upravljavec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjih primerih:
– če uporabnik zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo zaradi rušenja priključenega objekta,
– če odpadna voda ogroža zdravje ljudi in varno obratovanje kanalizacije,
– če uporabnik ne poravna računov storitev,
– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike na krajevno običajen način ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda do odprave napake. O tem mora obvestiti uporabnike.
Ne glede na določbe tega odloka morajo lastniki obstoječih objektov, ki imajo čiščenje komunalne odpadne vode zagotovljeno z malo komunalno čistilno napravo, v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo ali lastnik obstoječega objekta izven aglomeracije in je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 metrov, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s tem odlokom ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve tega odloka.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja medobčinski inšpektorat, strokovni nadzor nad izvajalcem pa izvaja pristojna služba občinske uprave.
Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Upravljavec javne službe in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti medobčinskemu inšpektoratu.
Z globo 1.000 EUR se kaznuje upravljavec, če ravna v nasprotju s 33. in 37. členom tega odloka.
Z globo 100 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo 1.000 EUR se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu z 42. členom tega odloka.
Z globo 100 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo 100 EUR se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju z 19., 36., 40. in 41. členom tega odloka.
XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Prevzem blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se začne izvajati, kadar bodo izpolnjeni tehnični pogoji za prevzem in obdelavo blata.
Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, so dolžni vgraditi obračunski vodomer v roku, ki ga določa Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 63/16).
Do vgraditve vodomera v skladu s prejšnjim odstavkom, se uporabnikom brez vodomerov zaračunava pavšalna mesečna poraba:
– gospodinjstva 4,5 m3/osebo,
– živina 2 m3/GVŽ,
– poslovni objekti, javne ustanove 2 m3/osebo (zaposleni, učenci),
– vikendi, nenaseljeni, stanovanjski objekti 5 m3/objekt,
– turistične sobe, apartmaji 50 m3/priključek.
Odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0003/2016-2
Cerkno, dne 9. marca 2017
Jurij Kavčič l.r.
