Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO 2) ter 16. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 94/11) je Občinski svet Občine Žiri na 19. redni seji dne 27. 3. 2018 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pustotnik
(1) S tem odlokom se na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Pustotnik (Uradni list RS, št. 44/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Pustotnik (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07).
(3) Način urejanja z OPPN določa Občinski prostorski načrt Občine Žiri (Uradni list RS, št. 1/11, 55/11 – popr., 37/12 – popr., 40/13 in 11/16) (v nadaljnjem besedilu: OPN).
(4) Ta odlok določa območje OPPN in temu območju arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora ter dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(1) OPPN vsebuje besedilni del, kartografski del in priloge.
(2) Besedilni del OPPN je vključen v ta odlok in vsebuje naslednja poglavja:
I. Splošne določbe;
II. Opis prostorske ureditve;
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
2. Rešitve načrtovanih objektov in površin,
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, ki vsebuje:
1. Pogoji za prometno urejanje,
2. Pogoji za komunalno urejanje,
3. Pogoji za energetsko in telekomunikacijsko urejanje;
V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
X. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta;
XI. Končne določbe.
(3) Kartografski del vsebuje naslednje risbe:
1. Izsek iz OPN: izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
2. Območje OPPN: območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
3. Širše območje: prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
4. Ureditvena situacija,
5. Infrastruktura: prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
6. Varovanje okolja: Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
7. Varstva: Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
8. Načrt parcelacije.
(4) Priloge vsebujejo:
1. Smernice nosilcev urejanja prostora:
– Ministrstvo za kulturo, št. 35012-122/2016/5, 15. 9. 2016;
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 350-159/2016-2 – DGZR, z dne 25. 8. 2016;
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, 35001-502/2016-3, 12. 9. 2016;
– Zavod za gozdove, Območna enota Ljubljana, št. 3407-265/2016, z dne 13. 9. 2016;
– Zavod RS za varstvo narave, 3-lll-543/2-O-16/AG, z dne 31. 8. 2016;
– Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana okolica, št. 1966/2016, z dne 15. 9. 2016.
2. Odločbo glede celovite presoje vplivov na okolje: Ministrstvo za okolje in prostor, št. 35409-259/2016/10, z dne 20. 10. 2016.
3. Hidrološko hidravlična analizo za OPPN Pustotnik, št. J31/17, datum oktober 2017.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje OPPN obsega športno rekreacijsko območje (v urejanju) Pustotnik na lokaciji opuščene deponije nenevarnih gradbenih odpadkov in zemljin. Nahaja se južno od naselja Žiri ob Poljanski Sori, v neposredni bližini državne ceste Logatec–Žiri.
(2) Ureditveno območje meri 5,1 ha.
(3) Območje OPPN obsega parc. št. 790/4, 799, 812/2, 812/3, 816/1, 816/2, 818/1, 818/2, 820, dele parc. št. 790/3, 800, 1274/2, 1300, 1301, 1302/24 vse k.o. 2023 Žiri, ter dele parc. št. 597/1, 1158, 1159 vse k.o. 2024 Vrsnik II.
(4) Območje je na vzhodni strani omejeno z reko Soro. Na zahodni in severozahodni strani je omejeno s pobočjem Vrsnika. Na južni strani sega do potoka.
(5) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora ZI94 in bližnjo okolico. V skladu z določbami 70. člena Odloka o OPN, se je območje OPPN prilagodilo podrobnim programskim potrebam in razmeram na terenu. Poleg EUP ZI94 so v območje OPPN vključeni še deli EUP OG29, ON5, ON32 in OZ3.
(6) Ožje območje OPPN so površine znotraj EUP ZI94, širše območje so preostale površine območja OPPN.
(7) Obseg in meja območja OPPN sta razvidna v kartografskem delu OPPN.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na 11 prostorskih enot (ožje območje) in 4 razvojna območja (širše območje). Območja prostorskih enot so prikazana v kartografskem delu OPPN.
(2) Razdelitev na prostorske enote ožjega območja OPPN:
1. Vhod,
2. Maneža,
3. Otroško igrišče,
4. Kamp,
5. Travnik,
6. Stolp,
7. Igrala,
8. Odbojka,
9. Kopališče,
11. Objekt za šport,
12. Ribnik.
(3) Razdelitev širšega območja:
13. Bungalovi 1,
14. Bungalovi 2,
15. Širitev 1,
16. Širitev 2.
(1) Območje je namenjeno ureditvi športno rekreativnih površin v zelenem okolju s spremljajočo infrastrukturo in objekti.
(2) Načrtovani programi po prostorskih enotah:
1. Vhod: sprejem, parkiranje, klubska stavba konjeništva.
2. Maneža: konjeništvo.
3. Otroško igrišče.
4. Kamp: parkirišče za avtodome, šotorjenje, parkiranje.
5. Travnik: prireditve na prostem.
6. Stolp: razgledni stolp s plezalno steno in elementi muzeja.
7. Igrala: telovadba na prostem, otroška igrala.
8. Odbojka: igrišče za odbojko.
9. Kopališče: kopanje, plaža.
10. Objekt za šport: šport in rekreacija, vključno z gostinsko dejavnostjo.
11. Ribnik.
(3) Načrtovani programi v razvojnih območij:
12. Bungalovi 1: nastanitev.
13. Bungalovi 2: nastanitev.
14. Širitev 1: šotorjenje, športi na prostem, deponiranje in odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov.
15. Širitev 2: nastanitev.
(4) Razvojna območja so rezervirane površine za širitve in dopolnitve dejavnosti iz ožjega območja OPPN. Vključena so v OPPN zaradi prikaza celovite ureditve celotnega območja OPPN. Namenjene so poznejšim gradnjam in posegom, ko jih bo OPN dovoljeval. Umeščanje načrtovanih objektov bo mogoče po ustrezni spremembi OPN. Do spremembe OPN so na teh površinah dovoljeni samo posegi, ki so skladni z veljavnim OPN: kmetijske in gozdarske dejavnosti.
(5) V ožjem območju so že urejene površine:
– maneža s klubsko stavbo,
– privezi za konje,
– del asfaltirane površine vhodnega dela,
– otroško igrišče,
– igrišče za odbojko,
– sprehajalne poti,
– travnate tribune.
(6) V širšem območju so urejene površine:
– asfaltirane površine vhodnega dela,
– del klubske stavbe,
– kopališče ob Sori,
– dovoz do struge Sore,
– travniki.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
III.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
(1) V času gradnje vplivno območje OPPN zajema zemljišča znotraj območja OPPN ter zemljišča zunaj območja potrebna za gradnjo infrastrukture.
(2) Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(3) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje se prometno povezuje preko odcepa od regionalne ceste II. reda, Logatec–Žiri (odsek 1374).
(2) Območje se s komunalno infrastrukturo priključuje na obstoječe javno omrežje.
III.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(vrste gradenj in sprememb namembnosti)
(1) V območju OPPN dovoljene:
– graditve objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti,
– odstranitve objektov.
(2) Dovoljena je gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne infrastrukture:
– za potrebe dovoza,
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode,
– za distribucijo zemeljskega in naftnega plina,
– za daljinsko ogrevanje,
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20kV,
– za distribucijsko elektronsko komunikacijsko omrežje,
– za zbiralnice ločenih frakcij odpadkov.
(3) Dovoljena je tudi:
– gradnja podzemnih etaž s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;
– gradnja cest, cestnih objektov, dovoznih cest do objektov, pločnikov, kolesarskih stez in poti, pohodniških, sprehajalnih in tematskih poti;
– postavitev usmerjevalnih tabel;
– ureditev dostopov za funkcionalno ovirane;
– vodnogospodarska ureditev;
– gradnja brvi in mostov;
– gradnja objektov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske stopnice izven objektov;
– namestitev naprav in posegi za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (za meritve in zbiranje podatkov);
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost objektov in ljudi;
– deponiranje in odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov.
(4) Dovoljena je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljniskega ogrevanja,
– samostojno parkirišče,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– pomol,
– športno igrišče na prostem,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
– pomožni komunalni objekt,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(5) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je so ob upoštevanju četrtega odstavka 5. člena tega odloka v območju OPPN dovoljena gradnja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – samo sanitarne stavbe v počitniških kampih,
– 12650 Stavbe za šport – samo pomožne stavbe na športnih igriščih,
– 21520 Jezovi, vodne pregrade ter drugi vodni objekti,
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas ter
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti.
Območje je namenjeno rekreaciji in športom na prostem ter spremljajočim objektom za dopolnilne dejavnosti ob teh objektih, ureditvi sprehajalnih in drugih rekreativnih poti ter zunanjim ureditvam.
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je določen v kartografskem delu OPPN.
(2) Nove parcelne meje potekajo smiselno skladno s podrobnejšo parcelacijo iz načrta parcelacije. Smiselno skladno pomeni, da je dopusten vzporeden premik parcelne meje tako, da se ohranja koncept delitve na zazidalne enote.
III.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(1) Gradnja stavb je dopustna samo znotraj gradbene meje. Gradbene meje so prikazane v ureditveni situaciji. Gradbene meje ne pogojujejo gradnje objektov, ki niso stavbe.
(2) Gradnja podzemnih objektov ni omejena z gradbenimi mejami in predpisanimi gabariti.
(3) Tlorisne zasnove stavb so lahko poljubne vendar omejene znotraj gradbenih meja.
(4) Stavbe se umestijo tako, da so čim bolj prilagojene obstoječim nivojem terena.
(5) Število kletnih etaž ni omejeno.
(zasnova krajinske ureditve)
(1) Potrebno je izdelati načrt krajinske ureditve, ki prikaže celostno ureditev oziroma povezave grajenih in naravnih prvin z opisom izvedbe in uporabe materialov. V načrtu se določijo trase in obdelave poti, osvetlitve, zasaditve ...
(2) V največji možni meri se uporabijo naravni materiali (kamen, les).
(3) Površine za motorni promet in intervencijske poti se izvedejo v neprašni izvedbi.
(4) Bungalovi s prenočišči se izvedejo s sodobnim oblikovanjem. Pri umeščanju bungalovov v gozd je potrebno ohranjati večja drevesa in relief, ki se lahko le minimalno spremeni.
(5) Obvodni prostor je potrebno urediti ob istočasnem upoštevanju tehničnih in oblikovalskih rešitev. Pri obrežni vegetaciji je potrebno ohranjati značilnosti in vrednote kulturne krajine Poljanska Sora.
(6) Od drevesnih vrst so dovoljene samo avtohtone vrste in sadno drevje.
(7) Območji Travnik in Širitev 1 se zatravi, drevesa in grmičevje je dovoljeno le na obodu.
(1) Strehe stavb so lahko dvokapnice ali ravne. Dvokapne strehe morajo imeti naklon navzven. Ravne strehe morajo biti ozelenjene.
(2) Dovoljene barve fasad stavb: barve po RGB barvni lestvici v sestavi iz rdeče v razponu od 200 do 255, zelene v razponu od 200 do 255 in modre v razponu od 100 do 255 pri čemer v barvni sestavi odtenek modre ne sme presegati vrednosti rdeče ali zelene komponente. Ta določba ne velja v primeru izvedbe fasade v lesu ali kamnu, kjer je dovoljena naravna barva materiala oziroma rjavo toniranje v primeru lesa.
(3) RGB barvna lestvica je lestvica osnovnih barv rdeče, zelene in modre komponente, definirana v digitalni obliki, vsake v 256 odtenkih.
(4) Barve fasade se določijo v projektu za gradbeno dovoljenje (npr. navedba oznake barve in proizvajalca).
(5) Prezračevalne in klima naprave so lahko nameščene samo znotraj objekta oziroma za leseno kuliso.
(6) Oblikovanje stavb po območjih:
– Vhod: obstoječa stavba se ohrani, dovoljena je nadomestna novogradnja objekta znotraj gradbenih meja, višine največ 7,0 m;
– Stolp: v območju se zgradi razgledni stolp s plezalno steno in elementi muzeja; višina objekta največ 20,0 m merjeno od najnižjega stika z okoliškim terenom;
– Kopališče: Kopališki objekt bo pod teren umeščena pritlična stavba (razen vzhodne strani). V objektu se uredi sanitarije, slačilnice, točilnico, streha ozelenjena;
– Objekt za šport: objekt za šport in rekreacijo, vključno z gostinsko dejavnostjo; največja višina objekta 8,0 m;
– Bungalovi 1: enostavni montažni bungalovi umeščeni med obstoječa drevesa na obstoječem reliefu; dopustna je minimalna prilagoditev terena in vegetacije; brez infrastrukturnih priključkov, dostopni samo po stezah;
– Bungalovi 2: pritlične stavbe z izkoriščeno mansardo; lesena konstrukcija in zunanja obdelava; tlorisni gabarit največ 8,0 x 5,0 m; vsi bungalovi oblikovani po enotnem konceptu – samo manjša odstopanja, da se prepreči uniformiranost;
– Širitev 2: možnost širitve območja Bungalovi 1.
Investitor mora poskrbeti, da se v skladu s predpisi opravijo predhodne geološke raziskave o geomehanskih lastnostih tal in v skladu z rezultati teh raziskav izvesti vse potrebne ukrepe za varno gradnjo.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Pred začetkom gradnje je potrebno trasirati, zakoličiti in zaščititi obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in omogočiti nadzor upravljavca infrastrukture.
(2) Gospodarska javna infrastruktura se gradi na javnih zemljiščih. Ta določba ni obvezna za infrastrukturo v neposredni bližini zasebnega priključka in v primeru odvodnje odpadnih voda, ko zaradi reliefnih danosti ni mogoča izvedba gravitacijskega voda v javnem zemljišču.
(3) Stik med gospodarsko javno infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti na mestu, ki je neovirano dostopen upravljavcu infrastrukture.
(4) Gospodarska javna infrastruktura vključno z zasebnimi priključnimi vodi izven stavb je podzemna. Elektroenergetski vodi in omrežje elektronskih komunikacij se izvede cevni kanalizaciji.
(5) Gospodarska javna infrastruktura in posegi v njene varovalne pasove se načrtujejo v skladu s smernicami in projektnimi pogoji upravljavca.
(6) Križanja gospodarske javne infrastrukture se izvedejo v ustreznih horizontalnih in vertikalnih odmikih.
(7) Novi infrastrukturni vodi se geodetsko posnamejo. Digitalni posnetek infrastrukture se dostavi upravljavcu infrastrukturnega voda.
IV.1 Pogoji za prometno urejanje
(1) Dovoz v območje je preko odcepa od regionalne ceste II. reda, Logatec–Žiri (odsek 1374).
(2) Motorni promet v območju se ureja z notranjim redom. Odprti režim se zaključi v vhodnem delu (Vhod) in z dovozom do Maneže. Od tu naprej je dovoz reguliran z zaporami. Zapore dopuščajo intervencijski dovoz. Motorni promet po ostalih poteh je dovoljen samo za potrebe intervencije, vzdrževanja in gradnje.
(3) V območju se dovoli motorni promet samo z osebnimi in kombiniranimi vozili ter motorji. Tovorna vozila so dovoljena samo za intervencijo in dostavo.
(4) Najvišja dovoljena hitrost v območju OPPN je 30 km/h.
(5) V načrtu ureditve prometnih površin je potrebno določiti ustrezne tehnične rešitve za preprečevanje višjih hitrosti.
(1) Parkirišča za osebna vozila se uredijo v območju Vhoda in Kampa.
(2) V Kampu so tudi parkirna mesta za avtodome (dolžine vozila največ 9,0 m). Predvidena so štiri mesta, dopustna je ureditev dodatnih parkirnih mest za avtodome, in sicer v smeri od prikazanih v ureditveni situaciji proti Vhodu.
(3) Na parkirišču v Vhodu se dve parkirni mesti rezervira za invalidne osebe.
(4) Skupno število načrtovanih parkirnih mest za osebna vozila je 65. V primeru pogostega pomanjkanja parkirnih mest se dodatne parkirne površine lahko uredijo v območju Vhoda – obstoječi travnik, Kampa – ob cesti ali ob stavbi v območju Objekta za šport.
(5) Parkirno mesto mora biti najmanj velikosti 2,5 x 5,0 m.
(1) Vsi programi v območju so dostopni po pešpoteh.
(2) Na vseh prometnih površinah ima pešec prednost.
(3) Pešpoti se izvedejo v pesku, dopustno je tlakovanje v lesu, kamnu ali betonskimi tlakovci.
(4) Vodne površine so dostopne preko brvi in pomolov (v leseni izvedbi).
(5) Krožna pešpot okrog ribnika je kombinacija peščene poti in lesene brvi, ki preči močvirnati del.
(6) Povezava do Bungalovov 1 je predvidena kot širša pešpot, ki omogoča izjemoma dovoz za potrebe gradnje in vzdrževanja.
(7) Vse pešpoti so na stiku s površinami za motorni promet zaključene z zaporami, ki omejujejo motorni promet.
(8) Vse površine, ki so namenjene pešcem, morajo biti brez višinskih ovir in morajo zagotavljati varno uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam. Ta pogoj ne velja za dostope do bungalovov, kjer teren tega ne omogoča.
Vse pešpoti in dovozne površine so namenjene tudi kolesarjem. Pešci imajo prednost pred kolesarji. Prometni režim se označi s primernimi oznakami. Omejitev hitrosti za kolesarje je 10 km/h.
IV.2 Pogoji za komunalno urejanje
(vodovod in hidrantno omrežje)
(1) Območje OPPN se opremi z notranjim vodovodnim omrežjem, ki se napaja iz obstoječega vodovodnega priključka v območju. Omrežje mora biti izvedeno v krožni zanki.
(2) Ob vhodu v območje OPPN je obstoječi hidrant. Za potrebe zagotavljanja požarne varnosti se po potrebi izvede omrežje zunanjih hidrantov. Požarna voda se bo zagotovila iz javnega vodovodnega omrežja. Hidrantno omrežje se bo izvedlo v zankasti zasnovi.
(1) Odpadne komunalne vode se vodijo preko ločenega kanalizacijskega omrežja v novo predvideno malo biološko čistilno napravo v območju Vhoda. Ustrezno prečiščene vode in čistilne naprave se odvaja v reko Soro. Pri izbiri tipa čistilne naprave je potrebno upoštevati sezonsko naravo dejavnosti v območju OPPN.
(2) S kanalizacijo padavinskih voda se prestreza in odvaja zeledne in padavinske vode ter se jih vodi v bližnja vodotoka. Iztočni objekt v vodotok mora biti ustrezno projektno obdelan, ne sme segati v pretočni profil vodotoka, mora biti oblikovan v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.
(3) Zaledne vode se prestreza z drenažnim sistemom vzdolž dovozne ceste na stiku z brežino; južni del te kanalizacije se odvaja v ribnik. Če je zaradi zahtev gojenja rib in vzdrževanja ribnika ta dotok vode problematičen, se lahko te vode odvaja preko priključitve na odvodni sistem ostalih površin območja OPPN.
(4) Padavinske vode se prestreza z drenažnim sistemom, ki preprečuje zastajanje vode na travnatih površinah Kampa in Travnika. Z obodnim drenažnim sistemom se uredi odvajanje padavinskih vod Maneže, Otroškega igrišča in Odbojke. Vse te vode se gravitacijsko vodi do izliva v potok oziroma reko Soro.
(5) Padavinske vode iz območja je potrebno odvajati oziroma ponikati tako, da ne prehajajo po površini na sosednja zemljišča.
(6) Zasnova ponikalnic mora temeljiti na podatkih o hidrogeološki sestavi tal.
Komunalni odpadki se ločeno zbirajo ne ekološkem otoku, ki se uredi v območju Vhoda. V ta ekološki otok se preseli obstoječe zabojnike, ki se nahajajo ob odcepu pri regionalni cesti.
IV.3 Pogoji za energetsko in telekomunikacijsko urejanje
(1) V območju OPPN se uredi elektroenergetsko omrežje z napajanjem iz obstoječega priključka v območju OPPN. Izvede se notranje podzemno nizkonapetostno elektroenergetsko kabelsko omrežje. Elektroomarica se locira v sklopu objekta sanitarij za kamp.
(2) Pred vsakim posegom v prostor v območju varovalnega pasu obstoječe javne elektroenergetske infrastrukture je potrebno zakoličiti obstoječe vode. Pri posegih je potrebno zagotoviti odmike in ustrezno mehansko zaščito vodov in naprav, kjer je to potrebno.
(3) Za zagotovitev potreb po električni energiji, ki presegajo razpoložljivo priključno moč v območju OPPN, se zgradi nova transformatorska postaja z ustreznim dovodnim kablovodom. Transformatorska postaja se locira ob objekt s sanitarijami v območju Kampa.
(1) Območje je delno opremljeno z zunanjo razsvetljavo. Dodatna razsvetljava se omeji na minimalno potrebno osvetlitev. Prepovedano je osvetljevanje nočnega neba s svetlobnimi reflektorji usmerjeni v nebo oziroma usmerjenimi tako, da del svetlobnega snopa osvetljuje nebo. Dovoljena je vgradnja izključno takšnih svetilk zunanje razsvetljave, ki imajo snop svetlobe usmerjen izključno na talno površino oziroma površino objektov, tako da svetloba iz vgrajene svetilke neposredno ne osvetljuje neba. To določilo ne velja za svetilke z LED diodami, ki se napajajo s fotovoltaičnimi celicami vgrajenimi v svetilko, moči do 1 W na svetilko.
(2) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Za javno razsvetljavo se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo ultravijolične svetlobe.
(4) Javna razsvetljava se načrtuje tako, da je mogoče določeno število svetil, ki niso vedno potrebna, ločeno izklopiti. V nočnem času ostane prižgano minimalno število luči kolikor še dopuščajo varnostni razlogi.
(5) Nova javna razsvetljava se zagotovi predvsem z namestitvijo svetil na stavbe.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Pretežni del območja OPPN se nahaja v območju kulturne dediščine Gorenja vas – Kulturna krajina Poljanske Sore (EŠD18167). Vse gradnje in ostali posegi morajo upoštevati kulturnovarstvene pogoje.
(2) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), – tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino ter
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(3) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati tudi varstvene režime, ki veljajo za arheološke ostaline. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do raščenih zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v raščene zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
V postopku priprave in sprejemanja OPPN, celovite presoje vplivov na okolje, ni potrebno izvesti (Odločba Ministrstva RS za okolje in prostor, št. 35409-259/2016/10, datum 20. 10. 2016).
(1) Vzhodni rob območja OPPN sega v območje naravne vrednote lokalnega pomena: Poljanska Sora (Ident. št: 236). Vse gradnje in ostali posegi morajo upoštevati naravovarstvene pogoje.
(2) Za nove zasaditve se uporabi avtohtone rastline. Odstopanja od tega so dopustna pri zelnatih rastlinah in nižjih okrasnih grmovnicah.
(1) Posegi v prostor ne smejo poslabševati stanja voda, morajo omogočati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, morajo ohranjati naravne procese, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2) Posegi se morajo izvajati tako, da se z gradnjo stavb ne posega v vodonosne plasti oziroma, da se ne zmanjša prostornina vodonosnika ali preseka toka podzemne vode.
(3) Območje OPPN vključuje del reke Sore na vzhodni strani in meji na potok na južni strani. Reka Sora je vodotok 1. reda, zato sega njeno priobalno zemljišče 15 m od vodnega zemljišča (vrha brega). Potok ima 5 m široko priobalno zemljišče.
(4) V priobalnem zemljišču je dovoljena izvedba načrtovanih ureditev (površine igrišč, maneže ...) samo v travnati izvedbi tako, da se ne poslabšuje stanja voda.
(5) V območju OPPN ni vodovarstvenih območij.
(6) V območju OPPN ni evidentiranih kopalnih voda. V območju Kopališče ni predvideno kot območje, kjer se lahko kopa veliko število ljudi.
(7) Odtok iz utrjenih povoznih in parkirnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Priporočena je ureditev odtoka s povoznih površin preko ustreznega lovilca olj, katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je skladno s standardom SIST EN 858-2.
Upoštevati je potrebno normative glede dopustnih emisij iz objektov in dejavnosti v območju OPPN.
(1) V EUP ZI94 velja III. stopnja varstva pred hrupom. Na preostalih površinah velja IV. stopnja (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
(2) Mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom znašajo Lnoč – 50 dBA oziroma Ldvn – 60 dBA.
(3) Obremenjevanje okolja s hrupom ne sme presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradbenih delih se zagotavlja da:
– so vsi gradbeni stroji in delovne naprave tehnično brezhibni ter ustrezajo standardom kakovosti glede emisij hrupa;
– se dela in prevoz opravljajo le podnevi, zvečer in ponoči ter ob nedeljah in praznikih pa samo izjemoma oziroma pri neodložljivih opravilih.
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi.
(2) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico poseganja.
(3) V času izvedbe se določi območje gibanja motornih vozil in strojev in prepove manipulacijo na ostalih površinah.
(4) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod, zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
(5) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko in krajinsko ustrezno urediti.
(1) Pred izvedbo načrtovanih del se na območju, kjer bodo rekreativne in dostopne poti ter načrtovani objekti, poseka vse nevitalno, poškodovano, nagnjeno ali drugo potencialno ogrožajoče gozdno drevje.
(2) V primeru potrebe po krčitvi gozdnega drevja je treba pridobiti s strani Zavoda za gozdove ugotovitveno odločbo, v kateri se določi količino in strukturo dreves za posek.
(3) Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih mora ostati neovirano; do njih je potrebno dopustiti dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo: ohraniti je potrebno stare vlake in gozdne ceste.
(4) Čas dela naj se prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija. Vsa hrupna dela se opravijo od julija do decembra.
(5) Z gradnjo prizadete gozdne površine je po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Potrebna je sanacija novonastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novonastalih brežin, vkopov, nasipov ipd. z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(svetlobno onesnaževanje)
Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Za potrebe zagotavljanja požarnega varstva se izvede ustrezno hidrantno omrežje z zagotovljenimi količinami potrebne požarne vode, ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, intervencijske poti, neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za intervencijska vozila.
Celotno območje OPPN se nahaja v erozijskem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi.
(1) Južni del območja se nahaja v poplavnem območju. Upoštevati je treba 61. člen odloka o OPN Občine Žiri ter pogoje, omejitve in predvidene omilitvene ukrepe iz strokovnih podlag z naslovom »Hidrološko hidravlična analiza za OPPN Pustotnik«, ki jo je izdelal: IZVO-R d.o.o., Ljubljana, št. študije J31/17, oktober 2017.
(2) Kote pritličja za vse načrtovane stavbe morajo biti najmanj 50 cm nad izračunano koto poplave Q100 merodajne za območje načrtovane stavbe. Pri načrtovanju vseh delov stavb pod to koto je potrebno upoštevati koto gladine na tej koti.
(3) Varovalni omilitveni ukrepi:
– Vhod: kota pritličja stavbe min. 483.00, pri načrtovanju poti upoštevati hitrost vodnega toka 1,2 m/s;
– Maneža: pri načrtovanju poti upoštevati hitrost vodnega toka 2,0 m/s;
– Kopališče: upoštevati hitrost vodnega toka 3,0 m/s in erozijske poškodbe v primeru katastrofalnih visokih vod;
– Ribnik: spodnji del nasipa (na stiku z raščenim terenom) se zaščiti pred erozijo (vtisnjen lomljenec, kamnita zložba ali druga zaščita pred erozijo);
– Širitev 1: območje je poplavno močno ogroženo in je primerno le za na poplavo neobčutljive vsebine (zunanje ureditve ipd.); nasipavanje celotnega območja ni dopustno; dopustna je izravnava terena z izvedbo padca proti strugi Sore in Pustotnika (območje tik ob levem bregu Pustotnika se ne sme nadvišati);
– Pot ob levem bregu Sore: pri načrtovanju poti se upošteva hitrost vodnega toka 2,0 m/s in pot ustrezno erozijsko zaščititi; protierozijsko se zaščiti tudi spodnjih 50 cm nožice nasipa nekdanje deponije tik ob poti (kamnita obloga, vtisnjeni lomljenec ali podobno).
(4) Teren naj se na celotnem območju urejanja oblikuje tako, da se v čim večji meri ohranijo obstoječi padci terena proti severu in vzhodu.
(5) Na vseh območjih, ki se nahajajo znotraj dosega poplavnih vod, je potrebno pri načrtovanju upoštevati nevarnost erozije vodnega toka.
(6) V projektni dokumentaciji morajo biti na primernem nivoju obdelani, predvideni in prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh.
(7) Na poplavnih območjih, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(8) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(9) Protipoplavni omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(10) V poplavnem območju se načrtuje ribnik. Za zagotovitev ustreznih pogojev za habitat ribnika je potrebno koto ribnika dvigniti nad koto pogostih poplav. V ta namen je na južnem in vzhodnem robu predviden nasip do kote 438.50 m nvm.
(1) V območju OPPN ni ogroženih območij glede plazovitosti in plazljivosti.
(2) Glede na dopustne dejavnosti v območju ni verjetna možnost razlitja nevarnih snovi.
(3) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Konstrukcijska zasnova objektov mora biti izvedena protipotresno varno za projektni pospešek tal 0.200 g (povratna doba 475 let).
(5) Zasnova objektov mora upoštevati geološko geomehanske raziskave terena, ki jih je potrebno opraviti pred izdelavo konstrukcijske zasnove objektov.
(6) Do vsakega dela območja OPPN se omogoči dovoz za intervencijo in dostavo, ki mora biti brez višinskih ovir.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Pred začetkom gradenj v območju OPPN je potrebno:
– izvesti parcelacijo,
– izdelati načrt gospodarske javne infrastrukture in priključkov na obstoječe omrežje.
(2) Gospodarska javna infrastruktura se lahko načrtuje in izvede v celotnem obsegu naenkrat oziroma fazno glede na trenuten obseg načrtovane pozidave.
(3) V primeru fazne izvedbe gospodarske javne infrastrukture mora biti delna izvedba usklajena z zasnovo omrežja celotnega območja in dimenzionirana glede na potrebe celotnega območja.
(4) Dopustna je gradnja posameznih objektov sočasno z gradnjo javnega infrastrukturnega omrežja.
(5) Pogoj za uporabo zgrajenega objekta je izvedena gospodarska javna infrastruktura za predmetni objekt ter urejene zunanje površine.
(6) V primeru fazne gradnje, morajo posamezne faze biti funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev so določena pri posameznih vsebinah v tem odloku.
(2) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture ter priključkov zaradi zagotavljanja ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da z načrtovanimi spremembami soglašajo upravljavci posameznih omrežij.
(3) Potek pešpoti in vhodov v objekte prikazanih v kartografskem delu je informativen. Dejanski potek se prilagodi terenu in arhitekturni zasnovi ob zagotavljanju vseh prikazanih peš povezav.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(1) OPPN lahko preneha veljati, ko so izvedeni vsi predvideni posegi in pridobljena uporabna dovoljenja za vse objekte.
(2) Če se veljavnost OPPN prekine preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, je za izvajanje posegov v območju OPPN potrebno sprejeti ustrezni nadomestni prostorski dokument.
(3) Po prenehanju veljavnosti OPPN se posegi v območju urejajo skladno z občinskim prostorskim načrtom.
OPPN s prilogami je na vpogled na Občini Žiri.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0001/2016-37
Žiri, dne 20. aprila 2018
mag. Janez Žakelj l.r.
