Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO 2 in 61/17 – ZUreP-2) ob upoštevanju 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 94/11) je Občinski svet Občine Žiri na 5. redni seji dne 28. 3. 2019 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Obvoznica Žiri
(1) S tem odlokom se na podlagi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Obvoznica Žiri (Uradni list RS, št. 16/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Obvoznica Žiri (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07).
(3) Način urejanja z OPPN določa Občinski prostorski načrt Občine Žiri (Uradni list RS, št. 1/11, 55/11 – popr., 37/12 – popr., 40/13 in 11/16) (v nadaljnjem besedilu: OPN).
(4) Ta odlok določa območje OPPN in temu območju arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora ter dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN je vključen v ta odlok.
(3) Grafični del vsebuje naslednje risbe:
1. Izsek iz OPN: izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju;
2. Parcelacija: območje podrobnega načrta z obstoječim in novim parcelnim stanjem;
3. Širša situacija: prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji;
4. Ureditvena situacija;
5. Infrastruktura: prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;
6. Varovanje okolja: prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
7. Varstva pred nesrečami: prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(4) Priloge vsebujejo naslednje dokumente:
1. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Obvoznica Žiri (Uradni list RS, št. 16/18);
2. Smernice nosilcev urejanja prostora:
– Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, št. 37167-675/2018 (1501), datum 21. 5. 2018,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, 35020-83/2018-2, datum 26. 4. 2018,
– Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana okolica, št. 667/2018, datum 17. 4. 2018,
– Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, št. 35012-77/2018/4, datum 20. 4. 2018,
– Telekom Slovenije d.d., Dostopovna omrežja, Operativa TKO osrednja Slovenija, št. 17610201-00111201803230013, datum 23. 4. 2018,
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 350-88/2018-2-DGZR, datum 26. 3. 2018,
– Zavod za gozdove, Območna enota Ljubljana, št. 3407-108/2018, datum 3. 5. 2018,
– Zavod RS za varstvo narave, št. 3-III-233/2-O-18/AG, datum 3. 4. 2018;
3. Mnenja nosilcev urejanja prostora:
– Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, št. 37167-675/2018-14 (1501), datum 13. 2.2019,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, 35024-194/2018-2, datum 24. 1. 2019,
– Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana okolica, št. 2235, datum 14. 12. 2018,
– Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, št. 35012-77/2018/15, datum 4. 1. 2019,
– Telekom Slovenije d.d., Dostopovna omrežja, Operativa TKO osrednja Slovenija, mnenja ni izdala,
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 350-88/2018-4-DGZR, datum 21. 11. 2018,
– Zavod za gozdove, Območna enota Ljubljana, št. 3407-108/2018-3, datum 14. 12. 2018,
– Zavod RS za varstvo narave, v skladu s smernicami mnenje ni potrebno;
4. Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-132/2018/10 z dne 22. 10. 2018 z navedbo, da celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti;
5. Strokovna podlaga: Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, Obvoznica Žiri, Odsek 1 in del odseka 2a, PNG Ljubljana d.o.o., št. proj. PNG-637/16, datum september 2016.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje OPPN obsega traso dela novogradnje obvoznice Žiri Logaška cesta–Selo pri Žireh, ki je povezava med regionalnima cestama R2-408/1374 Rovte–Žiri in R2-408/1375 Žiri–Trebija, in sicer za fazo 1A. To je odsek med Logaško cesto most in območjem križišča v Žireh (križišče s cesto R2-408/1375 Žiri–Trebija).
(2) Ureditveno območje OPPN meri 3,1 ha.
(3) Območje OPPN obsega cele parcele št. 822/6, 823/4, 825/9, 828/6, 830/4, 830/5, 832/5, 836/4, 841/15, 933/2, 1302/16 ter dele parcel št. 822/4, 822/5, 823/3, 825/7, 825/8, 828/5, 832/3, 833, 836/2, 836/3, 839/3, 841/11, 841/16, 931/4, 931/5, 932, 933/1, 1273/2, 1302/17, 1302/18, 1302/23, 1302/3, 1302/7, 1307/1, 1307/3, vse k.o. 2023 Žiri.
(4) Območje je na južni strani omejeno s povezavo na obstoječo cesto proti Logatcu pri mostu čez reko Soro v neposredni bližini športno rekreacijskega središča Pustotnik. Na zahodni strani je omejeno z reko Soro. Na severni strani sega do območja Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje šolsko športnega kompleksa v Žireh (Uradni list RS, št. 11/16). Na vzhodni strani meji na kmetijska zemljišča vzdolž reke Sore.
(5) Območje OPPN je usklajeno z dejansko potrebnim območjem za potrebe gradnje obvoznice v skladu z izdelano projektno dokumentacijo. Osnovna enota urejanja prostora, ki je namenjena gradnji te obvoznice je ZI62. Območje OPPN obsega pretežni del enote urejanja prostora ZI62 ter enote urejanja prostora ON85, OZ3, ZI111 in ZI132.
(6) Obseg in meja območja OPPN sta razvidna v grafičnem delu OPPN.
(1) Območje je namenjeno gradnji obvoznice regionalne ceste vključno s priključitvijo na obstoječo cesto in cestnimi priključki ter spremljajoči infrastrukturi in objektom.
(2) Vzdolž ceste so umeščene površine za pešce in kolesarje ter zelenice, ki ločujejo površine za pešce in kolesarje od površin za motorni promet.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) V času gradnje vplivno območje OPPN zajema zemljišča znotraj območja OPPN ter zemljišča zunaj območja potrebna za gradnjo infrastrukture.
(2) Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(3) Obvoznica bo preusmerila promet, ki sedaj poteka skozi Stare Žiri, tako da bo izvedena neposredna cestna povezava med Logaško cesto pred začetkom naselja Žiri in središčem mesta Žiri.
(4) Območje se s komunalno infrastrukturo priključuje na obstoječe javno omrežje.
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
(1) V južnem delu obvoznica sledi poteku že regulirane reke Sore po nasipu trase obvoznice, ki je že delno izveden.
(2) Načrtovana trasa se na tem delu prilagaja obstoječemu stanju z delno širitvijo na kmetijska zemljišča na vzhodni strani. Na južnem delu odseka se trasa naveže na obstoječo cesto proti Logatcu, na severnem delu tega odseka pa na že izvedeni del ob mostu pri cerkvi.
(1) V območju OPPN je dovoljena gradnja, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objektov, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.
(2) Dovoljena je gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne infrastrukture:
– za potrebe prometne infrastrukture,
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode,
– za distribucijo plina,
– za javno razsvetljavo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20kV,
– za distribucijsko elektronsko komunikacijsko omrežje.
(3) Dovoljena je gradnja objektov, ki so v skladu u uredbo o razvrščanju objektov klasificirani kot:
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice,
– 21112 Regionalne ceste,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 2141 Mostovi in viadukti,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– 3 Drugi gradbeni posegi.
(4) Dovoljena je tudi gradnja pripadajočih objektov k objektom iz prejšnjega odstavka ne glede na njihovo klasifikacijo.
(1) Zemljišče celotnega območja OPPN se lahko razlasti v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17).
(2) Površine za razlastitev so prikazane na risbi št. 2 Parcelacija.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Obvoznica bo dvopasovna cesta z voziščem 2 x 3,25 m, ločilno zelenico, površino za pešce in kolesarje širine 2,5 m in bankino 0,5 oziroma 1,0 m.
(2) Situativno trasa poteka v iztegnjenih horizontalnih krivinah in sledi poteku reke Sore. Najmanjši uporabljeni horizontalni radij znaša R=250.
(3) Niveletno trasa obvoznice poteka v nizkem nasipu in padcu 1.15 % in 0.30 % s konkavno zaokrožitvijo R=25000 m. Minimalna konkavna zaokrožitev je 1500 m.
Investitor mora poskrbeti, da se v skladu s predpisi opravijo predhodne geološke raziskave o geomehanskih lastnostih tal in v skladu z rezultati teh raziskav izvesti vse potrebne ukrepe za varno gradnjo.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Pred začetkom gradnje je potrebno trasirati, zakoličiti in zaščititi obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in omogočiti nadzor upravljavca infrastrukture.
(2) Gospodarska javna infrastruktura se gradi na javnih zemljiščih. Ta določba ni obvezna za infrastrukturo v neposredni bližini zasebnega priključka in v primeru odvodnje odpadnih voda, ko zaradi reliefnih danosti ni mogoča izvedba gravitacijskega voda v javnem zemljišču.
(3) Stik med gospodarsko javno infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti na mestu, ki je neovirano dostopen upravljavcu infrastrukture.
(4) Gospodarska javna infrastruktura vključno z zasebnimi priključnimi vodi je podzemna. Elektroenergetski vodi in omrežje elektronskih komunikacij se izvede v cevni kanalizaciji.
(5) Gospodarska javna infrastruktura in posegi v njene varovalne pasove se načrtujejo v skladu s smernicami in projektnimi pogoji upravljavca.
(6) Križanja gospodarske javne infrastrukture se izvedejo v ustreznih horizontalnih in vertikalnih odmikih.
(7) Novi infrastrukturni vodi se geodetsko posnamejo. Digitalni posnetek infrastrukture se dostavi upravljavcu infrastrukturnega voda.
(1) Zagotoviti je treba ustrezno ureditev območja obvoznice s cestnimi priključki oziroma križišči, potrebnimi površinami za pešce in kolesarje, morebitnimi potrebnimi avtobusnimi postajališči, cestno razsvetljavo, drugimi komunalnimi vodi, morebitnimi premostitvenimi objekti, ureditvijo odvodnjavanja. Meteorna in druga odpadna voda iz okolice ne sme pritekati na obvoznico in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje obvoznice in njenega cestnega telesa.
(2) Upoštevati je treba obstoječi in predviden promet na območju priključnih cest in obvoznice; pri načrtovanju prometne ureditve je treba smiselno upoštevati obstoječo ureditev in možnost bodoče ureditve državnih cest ter križišč, tudi izven območja OPPN. Pri ureditvi tangiranih cestnih priključkov oziroma križišč z obvoznico je treba preveriti tudi morebiten vpliv na sosednje cestne priključke oziroma križišča ter utemeljiti in zagotoviti celovite rešitve in jih predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste.
(3) Upoštevati je treba območja za postavitev prometne signalizacije in opreme ter potrebnega območja za ureditev cestnih priključkov oziroma križišč z obvoznico. V primeru neizogibnih odstopanj od predpisov si mora investitor, v skladu z zakonom o cestah, pridobiti soglasje ministra, da se lahko projektira z elementi, ki odstopajo od predpisov.
(4) Ustrezna ureditev območja obvoznice in cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto je pogoj za začetek uporabe objektov oziroma posegov na tangiranem območju ob državni cesti.
(5) Zagotoviti je treba ustrezne rešitve, ki bodo zagotavljale delovanje tangiranih cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto vsaj 20 let po zaključku gradnje na tangiranem območju. Pri načrtovanju rešitev ureditve tangiranih cestnih priključkih oziroma križišč z državno cesto je treba v območje obdelave zajeti širše vplivno območje in po potrebi urediti tudi druge cestne priključke ter dostope do zemljišč, po potrebi urediti državno cesto na širšem območju, vključno z morebitnimi površinami za pešce in kolesarje.
(6) Ureditve območja vzdolž obvoznice je potrebno v projektni dokumentaciji ustrezno utemeljiti.
(7) Predvideti in utemeljiti je ustrezne rešitve glede ureditve območja vzdolž obvoznice tako, da bo preprečen nekontroliran oziroma neurejen dostop in parkiranje vozil na tangiranem območju neposredno ob državni cesti in da ne bo negativnih vplivov na območje obvoznice. Obdelati in utemeljiti je treba tudi morebiten potek komunalnih vodov v območju obvoznice in varovalnega pasu.
(8) Preveriti je potrebo po ureditvi varovanja tangiranega območja vzdolž državne ceste.
(9) Pri posegih v varovalni pas ceste je treba upoštevati tudi možnost bodoče rekonstrukcije državne ceste oziroma križišč z državno cesto, vključno s površinami za pešce, kolesarje idr.
(10) Upoštevati je treba predpisan prostor za postavitev prometne signalizacije in opreme (5,0 m od roba vozišča državne ceste oziroma 2,0 m od zunanjega roba pločnika idr.); zagotoviti pregledno bermo in preglednost na območju cestnih priključkov, prehodih za pešce, avtobusnih postajališčih idr. – zagotoviti in utemeljiti ustrezne odmike posegov; odstraniti morebitne ovire. Pri načrtovanju komunalnih priključkov v območju OPPN je potrebno upoštevati prisotnost obstoječih komunalnih naprav v cesti ter morebitno prestavitev z ustrezno sanacijo ceste.
(11) Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in promet na njih. Predvideni posegi morajo biti usklajeni z obstoječo in morebitno bodočo ureditvijo državnih cest. V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, da bi to zahtevale prometno varnostne razmere, je posamezni investitor posegov oziroma naročnik, dolžan posege na tangiranem območju uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste in zahtevami upravljavca državne ceste. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa; prav tako ne sme biti ovirana kasnejša rekonstrukcija cest, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr.; rešitve morajo zagotavljati prometno varnost. Vsi posegi morajo biti usklajeni z morebitno izdelano projektno dokumentacijo ureditve državne ceste. Vse rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državnih cest.
(12) Postavljanje objektov za oglaševanje v območju varovalnega pasu državne ceste ni dovoljeno.
(13) Postavljanje objektov za obveščanje znotraj naselja v predpisanem prostoru za postavitev prometne signalizacije in opreme (2.0 m od zunanjega roba pločnika, 5,0 m od roba vozišča), ni dovoljeno. Objekti za obveščanje se ne smejo postavljati v preglednem polju, pregledni bermi in preglednostnem prostoru tangiranega območja državne ceste in cestnih priključkov. Prav tako ni ustrezno postavljanje objektov za obveščanje v območju cestnih priključkov oziroma križišč. Varovalni pas državne ceste znaša 15 m in se meri od zunanjega roba cestnega sveta. Morebitno oglasno ali obvestilno signalizacijo, ki ni postavljena v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca državne ceste, je treba odstraniti.
(14) V primeru potrebe po rekonstrukciji območja državne ceste s cestnimi priključki oziroma križišči, površinami za pešce in kolesarje idr., je treba pred izdelavo projektne dokumentacije izdelati in upravljavcu državne ceste posredovati projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije, ki mora biti izdelana v skladu z navodili upravljavca državne ceste in veljavnimi predpisi. Projektna naloga mora biti potrjena s strani pristojne komisije upravljavca državne ceste.
(15) Za načrtovanje posegov je treba pridobiti projektne pogoje upravljavca državnih cest, ki jih je treba nato upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije in pridobiti mnenje k projektnim rešitvam.
(16) Vzdolž državne ceste je potrebno predvideti ustrezno cestno razsvetljavo. Vključiti tudi osvetlitev posameznega križišča oziroma priključka. Obdelati in utemeljiti je treba ustrezno osvetlitev tangiranega območja državne ceste s križišči in cestnimi priključki, prehodi za pešce idr. Pri načrtovanju komunalnih priključkov za tangirano območje je potrebno upoštevati prisotnost obstoječih komunalnih naprav v cesti.
(17) Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste so investitorji oziroma upravljavci komunalnih vodov dolžni za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor ali parcelo državne ceste z upravljavcem ceste skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice; za morebitne nove cestne priključke oziroma rekonstrukcijo obstoječih ipd. pa je treba skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij. Vse posege v vplivnem območju in v varovalnem pasu državne ceste je potrebno načrtovati ob upoštevanju obstoječe in predvidene obremenitve neposrednega okolja ob prometnicah. Ob opredeljevanju funkcije tangiranih območij vzdolž državne ceste je obvezno upoštevati načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju. Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju. lzvedba protihrupnih ukrepov mora biti sestavni del komunalne opreme posameznega območja vzdolž državne ceste. lzvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo posameznega območja vzdolž državne ceste.
(1) Izvede se odvodnjavanje ceste in padavinske vode, ki se v cestno telo steka iz zaledja. Izpusti iz meteornih kanalov in prepustov so predvideni v obstoječe odvodnike in jarke oziroma na mestih obstoječih izpustov in prepustov.
(2) Odvodnja ceste se izvede tako, da se vsa meteorna voda s cestišča (preko vtokov pod robnikom oziroma preko rešetk v muldi) vodi v meteorno kanalizacijo in nato preko izpustov v obstoječe odvodnike.
(3) Odtok meteorne vode z vozišča je zagotovljen z ustreznim vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča. Ureditev odvodnjavanja je prilagojena horizontalnemu in vertikalnemu poteku ceste ter lokacijam obstoječih požiralnikov, prepustov in izpustov.
(4) Vsi pokrovi in rešetke na vozišču morajo biti nosilnosti 400 kN z zaklepom. Prečne zveze od vtočnih jaškov do glavnega kanala se predvidijo iz cevi vsaj DN 200 mm ustrezne nosilnosti. Pod voziščem ceste je predvideno obbetoniranje cevi. Stiki in priključki se izvedejo z ustreznimi fazonskimi kosi, ki zagotavljajo vodotesnost.
(5) Za odvodnjavanje pronicajočih voda je predvidena izvedba drenažnih zasekov in drenažnih zasekov z drenažnimi cevmi.
(1) Obstoječe javno hidrantno omrežje se mora ohraniti oziroma ustrezno rekonstruirati.
(2) Kjer ni obstoječega hidrantnega omrežja se po potrebi načrtuje izgradnja novega omrežja.
(elektroenergetika in razsvetljava)
(1) V območju OPPN se zgradi elektroenergetsko omrežje. Izvede se notranje podzemno nizkonapetostno elektroenergetsko kabelsko omrežje.
(2) Cesta se opremi z javno razsvetljavo s prižigališčem.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) V območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov na okolje se nahajata naslednji enoti kulturne dediščine:
– Gorenja vas – Kulturna krajina Poljanske Sore, EŠD 18167,
– Žiri – Vaško jedro Stare Žiri, EŠD 9857.
(2) Za poseg v enoto kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(3) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati tudi varstvene režime, ki veljajo za arheološke ostaline. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do raščenih zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del, zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(5) Potrebno je izdelati načrt krajinske ureditve obcestnega prostora obvoznice.
(6) Obrežna vegetacija se ohranja v največji možni meri.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Na območjih in objektih naravne dediščine, ki so razglašeni za naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z določili razglasitvenega dokumenta.
(2) V območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov na okolje se nahaja naravna vrednota Poljanska Sora, EŠD 236.
(1) Pri gradnji trase načrtovane obvoznice je potrebno v čim večji možni meri ohranjati obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo sredi kmetijskih zemljišč. lzogibati se je potrebno posegom v obstoječo obvodno oziroma obrežno vegetacijo vzdolž struge vodotoka ob katerem je načrtovana gradnja. Na delih zemljišč, kjer bo morebiti potreben posek posamičnega drevja, naj se drevesnih panjev ne izkopava če to ni nujno potrebno zaradi gradnje.
(2) lnvestitor načrtovanih prostorskih ureditev mora zagotoviti, da se pogoji za gospodarjenje in dostop do zalednih gozdnih zemljišč, z običajno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter kamioni, po izvedenih posegih ne bodo poslabšali. Vse obstoječe dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi. Morebitna ukinitev obstoječih dostopnih prometnic je možna šele po izgradnji ustreznih nadomestnih prometnic, prek katerih bo omogočeno neovirano in varno spravilo in prevoz gozdnih lesnih sortimentov.
(3) Izvajalec del oziroma investitor mora prevzeti odgovornost in izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih vrst na sosednja gozdna zemljišča. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki bi se lahko pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje, je treba redno odstranjevati tako v času gradnje kot po izvedbi posega.
(4) Po končani gradnji mora investitor v najkrajšem možnem času odstraniti vse ostanke gradbenih materialov in začasnih deponij ter sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na gozdnih prometnicah in drugih dostopnih poteh do gozda.
(1) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na kmetijska in stavbna zemljišča je treba načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda ter da se ohranja naravne procese.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje Zakona o vodah,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču,
– gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vod, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevali prost prehod ob vodnem dobru.
(4) Urediti je potrebno odvajanje in iztoke padavinskih in zalednih voda na ureditvenem območju. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode se odvaja oziroma ponika ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja, destabiliziranja bregov ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture.
(5) Odtoke iz utrjenih, parkirnih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode.
(6) Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti morajo biti fazno predvideni in izvedeni pred pričetkom kakršnegakoli poseganja ali gradenj na območju OPPN.
(7) Vsi načrtovani objekti in ureditve morajo biti ustrezno obdelani in prikazani v tekstualnem, računskem in grafičnem delu. Dokumentacija mora med drugim vsebovati idejno zasnovo vseh objektov in ureditev predvidenih na vodnih in priobalnih zemljiščih, varovanih, varstvenih in ogroženih. Dokumentacija mora na idejnem nivoju vsebovati tudi prikaz kote visoke vode pri Q100 v karakterističnih prečnih prerezih v absolutnih izmerah.
(8) Vodotoku je treba ohranjati dobro hidromorfološko in ekološko stanje ter ga varovati pred onesnaževanjem.
(9) Morebitna zavarovanja in stabilizacije brežin in vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.
(10) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano odlagati ali pretovarjati nevarne ali odpadne snovi.
(11) Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.
(12) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.
(1) V območju OPPN velja III. oziroma IV. stopnja varstva pred hrupom (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). Izdelana je bila Študija obremenitve s hrupom in predlog protihrupne zaščite za obvoznico Žiri, odsek 1 in del odseka 2 (Logaška cesta most – območje nova OŠ Žiri), št. 2016-013/PHZ, iz katere izhaja, da hrup do konca planskega obdobja (2035) ne bo presežen. V primeru novih poselitvenih območij v območju OPPN oziroma na območjih spremenjene rabe prostora, upravljavec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi.
(2) Obremenjevanje okolja s hrupom ne sme presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradbenih delih se zagotavlja da:
– so vsi gradbeni stroji in delovne naprave tehnično brezhibni ter ustrezajo standardom kakovosti glede emisij hrupa;
– se dela in prevoz opravljajo le podnevi, zvečer in ponoči ter ob nedeljah in praznikih pa samo izjemoma oziroma pri neodložljivih opravilih.
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi.
(2) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico poseganja.
(3) V času izvedbe se določi območje gibanja motornih vozil in strojev in prepove manipulacijo na ostalih površinah.
(4) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod, zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
(5) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko in krajinsko ustrezno urediti.
(svetlobno onesnaževanje)
Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Celotno območje OPPN se nahaja v erozijskem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi in je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge ter
– vlačenje lesa.
(1) Upoštevati je treba pogoje, omejitve in predvidene omilitvene ukrepe iz strokovnih podlag z naslovom »Karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti za obstoječe in načrtovano stanje izgradnje obvoznice Žiri, ki ga je izdelal IZVO-R d.o.o., št. F65-FR/13, december 2013 in dopolnitev marec 2014.
(2) V projektni dokumentaciji morajo biti na primernem nivoju obdelani, predvideni in prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh.
(3) Na poplavnih območjih, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(1) V območju OPPN ni ogroženih območij glede plazovitosti in plazljivosti.
(2) Upoštevati je potrebno II. stopnjo potresne nevarnosti s projektnim pospeškom tal 0,225 g.
(3) Zasnova objektov mora upoštevati izsledke geološko-geomehanskih raziskav terena.
(4) Skladno s Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05 in 132/06) za ceste izdelava študije požarne varnosti ni obvezna.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Pred začetkom gradenj v območju OPPN je potrebno:
– izvesti parcelacijo,
– izdelati načrt gospodarske javne infrastrukture in priključkov na obstoječe omrežje.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture ter priključkov zaradi zagotavljanja ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da z načrtovanimi spremembami soglašajo upravljavci posameznih omrežij.
(2) Dopustna so manjša odstopanja trase obvoznice in načrtovanih gradbenih posegov, vendar tako, da načrtovane ureditve ne presežejo območja OPPN.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(1) OPPN lahko preneha veljati, ko so izvedeni vsi predvideni posegi in pridobljena uporabna dovoljenja za vse objekte.
(2) Če se veljavnost OPPN prekine preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, je za izvajanje posegov v območju OPPN potrebno sprejeti ustrezni nadomestni prostorski dokument.
(3) Po prenehanju veljavnosti OPPN se posegi v območju urejajo skladno z občinskim prostorskim načrtom.
OPPN s prilogami je na vpogled na Občini Žiri.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0006/2019-1
Žiri, dne 28. marca 2019
mag. Janez Žakelj l.r.
