Vsebina Uradnega lista

Na podlagi drugega odstavka 268. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 13. seji dne 16. 12. 2020 sprejel

Uradno prečiščeno besedilo (PUP KG – UPB5) obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB4, Uradni list RS, št. 18/17);

– Tehnični popravek Odloka o osmih (8) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 16/17);

– Tehnični popravek Odloka o osmih (8) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 24/17);

– Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB4) (Uradni list RS, št. 34/17);

– Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB4) (Uradni list RS, št. 62/19);

– Odlok o devetih (9) spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 161/20);

– Tehnični popravek objave Odloka o devetih (9) spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 171/20).

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za poseganje v prostor. Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za vse posege v prostor, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in posege, ki se izvajajo brez gradbenega dovoljenja.

(1) Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

– Besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora;

– Kartografski del osmih (8) sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Kranjska Gora:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:75.000, list (1-01);

2. Grafični prikaz PUP: območja urejanja, podrobnejša namenska raba in ureditvene enote, merilo 1:5.000, listi (2-01 do 2-56);

– Podrobnejši grafični prikaz:

– Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in merila za oblikovanje za naselje Rateče, merilo 1:3.000, list (2-57);

– Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in merila za oblikovanje za naselje Podkoren, merilo 1:2.000, list (2-58);

– Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in merila za oblikovanje za del naselja Kranjska Gora, merilo 1:2.000, listi (2-59 do 2-61);

– Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in merila za oblikovanje za del naselja Dovje, merilo 1:500, list (2-62);

3. Grafični prikaz PUP in varstva kulturne dediščine, merilo 1:5.000, (3-01 do 3-56);

4. Grafični prikaz PUP in varstva gozda, narave in voda, merilo 1:5.000, (4-01 do 4-56);

5. Grafični prikazi – merila in pogoji iz sedmih (7) sprememb in dopolnitev PUP (UGSO, št. 12/2013), ki ostajajo v veljavi:

– Lokacija Podkoren, parceli 26/1 in 26/2, k.o. Podkoren, merilo 1:400, list (5-01);

– Lokacija Podkoren, parcela št. 26/4, k.o. Podkoren, merilo 1:400, list (5-01);

– Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 1, merilo 1:200, list (5-01);

– Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 2, merilo 1:200, list (5-01);

– Lokacija Mojstrana, parcela št. 1394, k.o. Dovje, merilo 1:200, list (5-02);

– Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 1, merilo 1:20, list (5-02);

– Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 2, merilo 1:20, list (5-02);

– Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 3, merilo 1:20, list (5-02).

(2) Sestavni del odloka je tudi digitalna oblika grafičnega prikaza PUP.

V grafičnih prikazih PUP (2016) so gozdne površine prikazane samo z namensko rabo G – gozd. Za varovalne gozdove in gozdove posebnega pomena veljajo uredbe neposredno. Območja ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in vodnih virov so v PUP povzeta iz uradnih evidenc pristojnih ministrstev.

(3) Sestavni del odloka so tabele:

– tabela 1: Območja urejanja in ureditvene enote;

– tabela 2: Prostorski izvedbeni načrti;

– tabela 3: Lokacije za oglaševanje (priloga);

– tabela 4: Enostavni in nezahtevni objekti – dopustnost postavitve na namenskih rabah (priloga);

– tabela 5: Območja in objekti varstva kulturne dediščine (priloga);

– tabela 6: Območja in točke z naravovarstvenimi statusi (zavarovana območja, Območja Nature 2000, naravne vrednote, ekološko pomembna območja).

Prostorski ureditveni pogoji določajo:

– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega;

– pogoje za oblikovanje posegov v prostor;

– pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč;

– pogoje za prometno urejanje;

– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje;

– pogoje za varstvo voda;

– pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter

– posebne pogoje za posege v prostor.

(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

(2) Pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.

(3) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno vsebujejo enovite določbe glede oblikovanja. Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja.

(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.

(2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo in storitve.

(3) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge dejavnosti gostinstva so v odloku urejene posamično, za vsako vrsto gostinskega obrata posebej. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. Apartmaji so (gl. zakon o gostinstvu) oblika nastanitvenih prostorov kot del gostinske nastanitvene dejavnosti. Apartmaji po tem odloku niso stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu bivanju (vikend stanovanja). Sem prav tako ne sodijo študentski domovi, samski domovi in stanovanjski hoteli.

(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.

(5) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo objekti in stanovanja, kjer ne bivajo prebivalci s stalnim bivališčem v Občini Kranjska Gora. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo tudi stavbe, ki imajo za tak namen pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

(6) črtano

(7) črtano

(8) črtano

(9) črtano

(10) črtano

(11) črtano

(12) Nekateri izrazi v PUP (kot npr. gradbena parcela, funkcionalno zemljišče, rekonstrukcija, pomožni in začasni objekti) imajo drugačen pomen, kot je bil določen z GZ (Uradni list RS, št. 61/17). Določbe iz tega odloka je treba nadalje smiselno uporabljati. V primeru dvoumnosti, odlok tolmači Občina Kranjska Gora. Določbe iz odloka o PUP Kranjska Gora je treba nadalje spoštovati in uporabljati v smislu določb urbanističnega urejanja oziroma oblikovanja (npr. določbe o funkcionalnem zemljišču iz odloka o PUP se uporabljajo v smislu zagotavljanja nezazidanega dela gradbene parcele).

(13) Pojem »nadomestna gradnja« je bil določen v ZGO-ju in pomeni odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta. Obstoječi objekt se odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta se postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu.

(14) V PUP se uporablja tudi izraz »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta«, kar ni enako »nadomestna gradnja«. »Novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« (v nadaljevanju nadomestitev objekta) po tem PUP pomeni odstranitev objekta in novogradnja na istem zemljišču namenjenemu gradnji, vendar lahko z drugačnimi gabariti in namembnostjo. Nove etažne višine so lahko drugačne od etažnih višin obstoječega objekta.

(15) Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. V vseh območjih urejanja tega odloka, kjer je dopustna gradnja mansard ter v vseh obstoječih zakonito zgrajenih objektih (ki so zgrajeni skladno z gradbenim dovoljenjem), kjer to dopušča volumen, se šteje, da se mansarda lahko izvede v dveh etažah. Določila v zvezi z višino kolenčnega zidu veljajo za prvo etažo v mansardi, tj. etažo nad najvišjo polno etažo.

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno območje Občine Kranjska Gora, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.

(1) Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:

TABELA 1: Območja urejanja in ureditvene enote

Naziv območja urejanja	Planska celota	Oznaka območja urejanja	Tipi ureditvenih enot v območju urejanja	Območja, predvidena za urejanje s PIN
Mojstrana – peskokop	DM	DM E 1
Mojstrana – območje KOOP	DM	DM P 1	d
Vatiš – LIP	DM	DM P 2	d
Mojstrana	DM	DM P 3	d
Belca	DM	DM P 4	d
Mojstrana – športni center Proda	DM	DM R 1	d, i
Mojstrana – pri Rosu	DM	DM R 2 UN*		UN*
Mojstrana – Mlačca	DM	DM R 3	p
Mojstrana – smučišča	DM	DM R 4	go
Kamp Dovje	DM	DM R 5
Mojstrana – reducirna plinska postaja	DM	DM RP 1
Mojstrana – reducirna plinska postaja	DM	DM RP 2
Mojstrana – novi del	DM	DM S 1	e, bs, x, p
Dovje – vzhod	DM	DM S 2	e
Mojstrana – travnik	DM	DM S 4 ZN*		ZN*
Belca – Podkuže	DM	DM SK 1	v
Belca – ob potoku	DM	DM SK 2	v
Belca – vzhod	DM	DM SK 3	v
Mojstrana – levi breg	DM	DM SK 4	v, p
Mojstrana – desni breg	DM	DM SK 5	v
Dovje – Vatiš	DM	DM SK 7/1	v
Dovje – Vatiš	DM	DM SK 7/2	v
Dovje – Vatiš	DM	DM SK 7/3	v
Dovje	DM	DM SK 8	v
Mojstrana	DM	DM T 1	d
Dovje – pokopališče	DM	DM Zp 1	x
Kranjska Gora – pod Vitrancem	KG	KG H 2		OPPN
Kranjska Gora – pod Vitrancem	KG	KG H 2/1	h
Kranjska Gora – pod Vitrancem	KG	KG H 2/2		ZN*
Kranjska Gora – Kompas	KG	KG H 3	h, x, p, pm, t
Kranjska Gora – Prisank	KG	KG H 4	v, h, x, b1, p, pm, t
Kranjska Gora – Lek	KG	KG H 5	v, p, h, t
Kranjska Gora – Casino	KG	KG H 6	x, t
Kranjska Gora – Jasna – jug	KG	KG H 7	v
Kranjska Gora – hotel Erika	KG	KG H 7/2	h, i
Gozd Martuljek – hotel Špik	KG	KG H 8	h, i
Kranjska Gora – Log, obrt	KG	KG M 1	v, d, x, t
Gozd Martuljek – ČN Tabre	KG	KG O 2
Smučišča Podkoren	KG	KG R 1	v, w, bb, go
Gozd Martuljek – smučišča	KG	KG R 10
Gozd Martuljek – apartmajsko naselje	KG	KG R 11	a, c, i, pm-1, pm-2, p, t
Kranjska Gora – Rutč	KG	KG R 12
Poligon Podkoren	KG	KG R 2/1	v
Poligon Podkoren	KG	KG R 2/2	v
Kranjska Gora – smučišča	KG	KG R 3	e, go, v, x
Kranjska Gora – ob Pišnici	KG	KG R 5
Kranjska Gora – Trebež	KG	KG R 6	i, bb
Kranjska Gora – smučišča Trebež	KG	KG R 9
Kranjska Gora – reducirna plinska postaja	KG	KG RP 1
Kranjska Gora – Čičare	KG	KG S 2	bs, t
Kranjska Gora – Črtenje	KG	KG S 3	bs
Gozd Martuljek	KG	KG S 5	v, bs, pm, t
Podkoren	KG	KG SK 1	v
Podkoren – vzhod	KG	KG SK 2/1	v
Podkoren – vzhod	KG	KG SK 2/2	v
Kranjska Gora	KG	KG SK 3/1	h, i, p, t, v, vd, x
Kranjska Gora – železniška postaja	KG	KG SK 3/2	h, p, pm, t, v
Kranjska Gora – Črtenje	KG	KG SK 4	v, t
Kranjska Gora – ob Borovški	KG	KG SK 5	v, d, t
Kranjska Gora – Log	KG	KG SK 6/1	v, x, p, t
Kranjska Gora – Log	KG	KG SK 6/3	v, t
Gozd Martuljek – zahod	KG	KG SK 7 /1	v, p
Gozd Martuljek – zahod	KG	KG SK 7/2	v
Gozd Martuljek – vzhod	KG	KG SK 8/1	v
Gozd Martuljek – vzhod	KG	KG SK 8/2	v
Korensko sedlo – mejni prehod	KG	KG T 3	x
Podkoren – vikendi	KG	KG W 1	v
Kranjska Gora – Jasna	KG	KG W 2	v
Gozd Martuljek	KG	KG W 3	w
Gozd Martuljek	KG	KG W 4	w
Podkoren – pokopališče	KG	KG Zp 1	x
Rateče – Suše	R	R E 1
Rateče – Kamne	R	R H 1 UN*		UN*
Smučišče Planica	R	R R 2	po
Smučišče Lom	R	R R 3
Smučišče Tromeja	R	R R 4
Rateče	R	R SK 1/1	v, x
Rateče – vzhod	R	R SK 1/2	v, p
Rateče – vzhod 1	R	R SK 2 ZN*		ZN*
Rateče – mejni prehod	R	R T 1	x
Rateče – vikendi	R	R W 1	v
Rateče – pokopališče	R	R Zp 1	x
Predor Karavanke		T 2

(2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov:

TABELA 2: Prostorski izvedbeni načrti

Naziv območja urejanja	Planska celota	Oznaka območja urejanja	Uradna objava
Dovje – zahod	DM	DM S 3 ZN	Odlok o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN za Dovje – zahod DM S3 (Uradni list RS, št. 94/11)
Mojstrana – Fabrka	DM	DM SK 6 UN	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje DM SK6 (Fabrka) v Mojstrani (UGSO, št. 31/2012)
Ledine Podkoren	KG	KG H 1 ZN	Zazidalni načrt Ledine Podkoren (ureditveno območje KG2/H1), UVG, št. 32 /97, 34/97 in 38B/97 (2.9.97)
Kranjska Gora – pod Vitrancem	KG	KG H 2 OPPN	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje pod Vitrancem v Kranjski Gori (KG H2) (sprejet na seji OS 28. 9. 2016, Uradni list RS, št. 64/16)
Kranjska Gora – Porentov dom	KG	KG R 4 UN	Odlok o ureditvenem načrtu ŠPC Bezje (Uradni list RS, št. 17/02, spremembe in dopolnitve UVG št. 1-2005, UVG št. 17-2007, Uradni list RS, št. 88/07)
Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice	KG	KG R 7/1 UN	Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3
Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice	KG	KG R 7/2 UN	Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3
Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice	KG	KG R 7/3 UN	Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3
Kranjska Gora – Log	KG	KG S 4 ZN	Zazidalni načrt Log (Uradni list RS, št. 30/96, 50/96 in 46/98)
Kranjska Gora – pokopališče	KG	KG Zp 2 ZN	Zazidalni načrt pokopališča v Kranjski Gori (UVG, št. 26/78)
Rateče – Planica	R	R R 1 UN	Odlok o ureditvenem načrtu Planica (UVG, št. 28/01, obvezna razlaga Uradni list RS, št. 8/10, spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 43/12)
Železniška proga		T 1 LN	OLN za kanalizacijski kolektor, plinovod in kolesarsko pot od Hrušice do Planice (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 38/98, Uradni list RS, št. 61/99)
Zelenci	KG	KG B UN	Ureditveni načrt Zelenci, Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/96 in 7/97
OPPN Kmetija Hlebanja		z-SK	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje kmetije Hlebanja v Srednjem Vrhu (UGSO, št. 53/2014)

(3) Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.

Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi in dopustnimi vrstami posegov v prostor. Rabe prostora so:

a) območja in površine za poselitev:

1. območja za stanovanja in kmetije (SK);

2. območja za stanovanja (S);

3. območja za turistične objekte (H);

4. območja za oskrbne sisteme (O);

5. območja za mešane dejavnosti (M);

6. območja za proizvodnjo (P);

7. območja za transport (T);

8. območja za sekundarna bivališča (W);

9. območja za rekreacijo (R);

10. območja za eksploatacijo (E);

11. območja za pokopališče (Zp);

12. površine za obrambo (oznaki z(U) in z(P));

13. površine razpršene gradnje (z);

14. površine za kmetije izven vasi (k).

b) površine, ki niso namenjene poselitvi:

1. kmetijska zemljišča – prvo območje kmetijskih zemljišč (1);

2. kmetijska zemljišča – drugo območje kmetijskih zemljišč (2);

3. gozdna zemljišča (G);

4. vodna zemljišča (V);

5. nerodovitna zemljišča, prodišča, visokogorje (N);

6. naravni biotop (B).

c) območja prekrivajoče rabe

1. območja prekrivajoče rabe za rekreacijo (R).

(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu s PUP, je dopustna nadaljnja raba objekta (ne glede na dopustne namembnosti v 9. členu), v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov.

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP.

Dopustne vrste posegov so:

– rekonstrukcija.

(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po PUP (npr. nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima dovolj velikega zemljišča namenjenega gradnji) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti.

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP.

Dopustne vrste posegov so:

– rekonstrukcija;

– dozidave in nadzidave niso dopustne;

– podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa;

– nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih;

– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih

– pergole in nadstreški izven območij naselbinske dediščine in te površine ostanejo odprte (nimajo obodnih sten ali niso zastekljene).

(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po PUP (tj. obstoječ objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti.

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP.

Dopustne vrste posegov so:

– rekonstrukcija;

– dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov;

– dopustna je podkletitev objekta;

– izjemoma so za objekte, ki se varujejo kot kulturna dediščina, dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda, nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih;

– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami oziroma odstavki.

(4) Določbe tega člena veljajo na vseh območjih in površinah namenske rabe prostora, določene v 9. členu odloka.

(1) Območja za stanovanja in kmetije (SK):

(1a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– stanovanja, razen samskih in študentskih domov;

– kmetije;

– sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih;

– terciarne in kvartarne dejavnosti, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;

– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m² in prekomerno ne vplivajo na okolje;

– šport in rekreacija.

(1b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;

– v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska dediščina);

– za sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20 % za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj;

– dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah;

– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču;

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(2) Območja za stanovanja (S):

(2a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– stanovanja, razen samskih in študentskih domov;

– sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih;

– spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij;

– kvartarne dejavnosti, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;

– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m² in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta;

– šport in rekreacija.

(2b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;

– v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska dediščina);

– za sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20 % za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah;

– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču;

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s tabelo 4;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(3) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h) in svojstveno oblikovanje (x):

(3a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– gostinstvo, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;

– trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, vendar ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta;

– rekreacija in kulturne dejavnosti, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, vendar ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta;

– zdravstvene dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti osnovni turistični (gostinski) namembnosti, ki po površini ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta;

– stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.

(3b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov;

– dopustne dozidave za potrebe gostinskih storitev prehrane in za rekreacijske namene v sklopu hotela ali drugega gostinskega objekta;

– dopustne rekonstrukcije fasade in razširitve z zimskimi vrtovi;

– dopustne spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;

– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne;

– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti niso dopustne;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– novogradnje objektov;

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Ograjevanje funkcionalnih zemljišč tako, da je onemogočen prehod pešcev, ni dopustno.

(4) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah vas (v):

(4a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– gostinstvo, razen apart hotelov, apartmajskih naselij samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;

– stanovanja v obstoječih stanovanjskih objektih;

– trgovina, storitve rekreacija in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, vendar po površini ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta v posamezni etaži;

– zdravstvene dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti osnovni turistični (gostinski) namembnosti, ki po površini ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta.

(4b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, povečevanje števila stanovanjskih enot ni dopustno;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;

– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne, za te objekte tudi ni dopustna parcelacija parcel namenjenih gradnji oziroma funkcionalnega zemljišča na manjše lastniške parcele in ni dopustno vgrajevanje števcev elektrike in vode za posamezne nastanitvene enote;

– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in sekundarna bivališča;

– dopustne novogradnje za gostinstvo;

– novogradnje stanovanj in sekundarnih bivališč niso dopustne, razen nadomestne gradnje in novogradnje kot nadomestitve obstoječih stanovanjskih objektov;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(5) V območjih za oskrbne sisteme (O):

(5a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– komunalne in energetske dejavnosti;

– promet, trgovina, storitve, gostinske storitve prehrane in točenja pijač;

– šport in rekreacija.

(5b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i);

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(6) Območja za mešane dejavnosti (M):

(6a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– storitve;

– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 400 m² zazidane površine;

– trgovina;

– gostinstvo, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;

– stanovanja skupaj z zgoraj navedenimi dejavnostmi.

(6b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;

– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne;

– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti niso dopustne;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom, v posameznem objektu z dejavnostjo je lahko urejeno eno stanovanje;

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(7) Območja za proizvodnjo (P):

(7a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– proizvodne dejavnosti;

– trgovina, gostinstvo in storitve, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;

– kvartarne dejavnosti;

– šport in rekreacija.

(7b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah;

– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti niso dopustne;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom;

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja;

– vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(8) Območja za transport (T):

(8a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– promet;

– oskrbne in storitvene dejavnosti, gostinske storitve prehrane in točenja pijač;

– turizem, šport in rekreacija.

(8b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– dopustne novogradnje objektov;

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(9) Območja za sekundarna bivališča (W):

(9a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– sekundarno bivanje,

– šport in rekreacija,

– gostinske nastanitvene storitve, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

– gostinske storitve prehrane le za obstoječe objekte,

– stanovanja le v obstoječih stanovanjskih objektih.

(9b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega stanovanja;

– povečevanje nastanitvenih kapacitet v posameznem objektu ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj (bivalnih enot) ni dopustno;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah;

– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti;

– dopustne novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega stanovanja;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(10) Območja za rekreacijo (R):

(10a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– šport in rekreacija;

– storitve za šport in rekreacijo;

– gostinstvo, in sicer brez nastanitvenih kapacitet.

(10b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;

– dopustne novogradnje objektov;

– dopustne ureditve rekreacijskih in športnih površin, kampov in parkirišč za avtodome;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(11) Območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer je osnovna namembnost kmetijska, gozdna):

(11a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin;

– dopustno je opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega objekta (stojnice, šotori in druge oblike začasnih objektov);

– opravljanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (brez nastanitve) in prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij.

Na stavbnih zemljiščih v območjih za rekreacijo so dopustne dejavnosti:

– šport in rekreacija;

– storitve za šport in rekreacijo;

– gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet.

(11b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte na stavbnih zemljiščih dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov;

– dopustne so nadomestitve obstoječih objektov;

– začasna raba obstoječih objektov za kmetijstvo za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (brez nastanitve) in prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij;

– dopustne ureditve rekreacijskih površin in ureditve šotorišč;

– novogradnje objektov za kmetijstvo niso dopustne;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarskeureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Gradnja objektov ni dopustna, razen žičnic, akumulacijskih zbiralnikov vode za zasneževanje in infrastrukture za zasneževanje smučišč.

(12) Območja za eksploatacijo (E):

(12a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– izkoriščanje mineralnih surovin.

(12b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(13) Območja pokopališč (Zp):

(13a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– pokopavanje;

– dejavnosti cerkve;

– dejavnosti kulture.

(13b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;

– dopustne novogradnje objektov;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(14) Površine za obrambo (oznaki z(U) in z(P)):

(14a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– obrambne dejavnosti;

– dejavnosti zaščite in reševanja;

(14b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov;

– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen sekundarnih bivališč) v dejavnosti, ki so za obravnavane površine določene v prejšnjem odstavku, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– dopustne novogradnje objektov;

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(15) Površine razpršene gradnje (z):

Površine razpršene gradnje (z) imajo določeno še namensko rabo in vrsto ureditvene enote, ki velja za posamezno površino razpršene gradnje. Oznaka namenske rabe in vrste ureditvene enote je dodana k oznaki »z« in je razvidna v grafičnem prikazu. Za površine razpršene gradnje veljajo pogoji za posamezne vrste namenske rabe in vrste ureditvenih enot, kot so navedeni za posamezno površino razpršene gradnje.

(16) Površine za kmetije izven vasi (k):

(16a) na površinah (k) so dopustne namembnosti oziroma dejavnosti le za kmetijstvo:

– na površinah (k) z ureditveno enoto (v) je dopustna kmetija s stanovanjskim objektom in gospodarskimi poslopji kmetije;

– na površinah (k) z ureditveno enoto (go) so dopustni gospodarski objekti kmetije;

– na površinah (k) z ureditveno enoto (po) so dopustni enostavni in nezahtevni objekti za potrebe kmetijstva.

(16b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ dveh ali treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti;

– dopustne novogradnje kmetij, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ dveh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov niso dopustne;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(17) Kmetijska zemljišča (1) in (2):

(17a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– kmetijstvo in gozdarstvo;

– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča;

– lov in ribolov.

(17b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe kmetijstva v skladu s Tabelo 4;

– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije; čredinke na pašnikih so dopustne le kot začasni objekt, ki ga je treba izven pašne sezone odstraniti;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(18) Gozdna zemljišča (G):

(18a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– gozdarstvo in kmetijstvo;

– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča;

– lov in ribolov.

(18b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– ureditve za rekreacijo;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4, za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov;

– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(21) Vodna zemljišča (V):

(21a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– vodnogospodarske dejavnosti;

– šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere.

(21b) v skladu s 37. členom ZV-1 na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

– gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo;

– gradnjo objektov grajenega javnega dobra;

– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;

– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave;

– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(22) Nerodovitna zemljišča, prodišča in visokogorje (N):

(22a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo in spreminjajo naravne razmere.

(22b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– dopustne ureditve poti;

– dopustne ureditve za zavarovanja pred škodo in nesrečami;

– dopustne ograje za potrebe varstva narave, varstva voda;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(23) V ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) so dopustni posegi za:

– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne in urbane opreme kot so klopi in lope za počitek in podobno;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4.

Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve.

(24) V ureditvenih enotah igrišča (i) so dopustni posegi za:

– ureditve rekreacijskih in športnih igrišč;

– ureditve zelenih površin, otroških igrišč, postavitve urbane opreme;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4.

Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne.

(1) Postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijska in gozdna zemljišča so dopustna le za potrebe kmetijstva in gozdarstva.

(2) Postavitve začasnih objektov so dopustne:

– v skladu s Tabelo 4;

– na stavbnih zemljiščih v območjih za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe za čas prireditev ali za čas turistične sezone s soglasjem pristojnega občinskega organa;

– v območjih za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe za čas prireditev ali za čas turistične sezone je s soglasjem pristojnega občinskega organa dopustna postavitev začasnih objektov za gostinsko storitev točenja pijač in šotorišč, in sicer na površinah kjer je možna priključitev na obstoječo komunalno infrastrukturo.

(1) Reklamne panoje, objekte, druge predmete in strukture, ki so namenjeni oglaševanju (npr. reklamne table in panoji, napihljive in druge strukture, zastave, vozila in prikolice, ki so zaradi različnih nadgradenj, namenjena za izvajanje oglaševanja, svetlobno in zvočno oglaševanje ...) – v nadaljevanju objekti za oglaševanje:

– ni dopustno postavljati oziroma izvajati na površinah in zemljiščih na območju Občine Kranjska Gora;

– ni dopustno nameščati na obstoječe objekte (npr. na hiše, gospodarske objekte, drvarnice, kozolce ipd.) v območju Občine Kranjska Gora;

– ne glede na gornji dve alineji tč. 1 tega člena je na območju Občine Kranjska Gora dopustno oglaševanje na nekaterih zemljiščih, ki so v lasti oziroma solastništvu Občine Kranjska Gora, lokacije za oglaševanje so določene v prilogi št. 3 tega PUP.

(2) Pogoje, način in obveznosti za postavljanje objektov za oglaševanje in za izvajanje oglaševanja Občina Kranjska Gora ureja s posebnim predpisom.

(3) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in njihovih funkcionalnih zemljiščih v oziroma na katerih se izvaja oglaševana dejavnost. Na teh objektih in njihovih funkcionalnih zemljiščih je dopustno oglaševanje na tablah in panojih, skladno z drugimi predpisi, ki zadevajo lokacijo postavitve (soglasja ...).

(4) V območjih kulturne dediščine, na in ob objektih ter v vplivnih območjih kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni dopustno.

(5) Začasno oglaševanje je dopustno na ograjah gradbišč, ki imajo že izdano veljavno gradbeno dovoljenje. Takšno oglaševanje lahko traja največ dve leti, ne glede na okoliščine trajanja gradnje.

(6) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena, je postavljanje reklamnih panojev, objektov in drugih predmetov, namenjenih oglaševanju, na območju Občine Kranjska Gora dopustno teden dni pred prireditvijo večjega pomena in v času med tako prireditvijo. Za prireditev večjega pomena se šteje prireditev najmanj državnega pomena (npr. državno ali svetovno prvenstvo kot npr. skoki Planica, smučanje Vitranc ...).

(7) Določila prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo v času volitev in referendumske kampanje, izključno za potrebe volitev in predmetne referendumske kampanje.

(8) Za postavitev objekta za oglaševanje (razen za tč. 3 tega člena) je potrebna pridobitev soglasja Občine Kranjska Gora.

(9) Obvestilne in usmerjevalne table so dopustne za potrebe prometa, kulturnih, naravnih, turističnih znamenitosti, lokacij ali objektov.

(10) Obvestilne in usmerjevalne table za gostinstvo in druge dejavnosti oziroma objekte je dopustno postavljati samo na oglaševalnih mestih, ki jih ureja oziroma upravlja Občina Kranjska Gora. Usmerjevalne in obvestilne table v območju naselbinske dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine so dopustne velikosti obvestilnega prostora od 1,35 x 2,00 m do 1,50 x 2,70 m ter skupno višino table pribl. 4 m. Na posamezni lokaciji je dopustna postavitev ene posamične table.

(1) Zazidana površina posameznega objekta je zazidana površina celotnega objekta, ki v prostoru tvori eno zaznavno stavbno maso, ne glede na to iz koliko delov ali objektov je sestavljen ter ne sme preseči 280 m², razen:

– v območjih za proizvodnjo (P);

– v območjih za mešane dejavnosti (M);

– v območjih za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h);

– v ureditvenih enotah s svojstvenim oblikovanjem (x);

– v ureditvenih enotah dvorane (d);

– in v območjih naselbinske dediščine, kjer se objekti lahko medsebojno stikajo in povezujejo.

(2) V ureditvenih enotah vas (v) pri novih gradnjah indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3. Najmanj 10 % zemljišča mora biti ozelenjenega.

(3) V ureditvenih enotah enodružinska zazidava (e) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3 najmanj 20 % zemljišča pa mora biti ozelenjenega.

(4) V ureditvenih enotah hoteli (h) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 40 % zemljišča mora biti ozelenjenega.

(5) V območjih za rekreacijo (R) mora biti najmanj 40 % zemljišča ozelenjenega.

(6) V območjih za proizvodnjo (P) in v območjih za komunalne dejavnosti (O) mora biti najmanj 10 % zemljišča ozelenjenega.

(7) V območjih za sekundarna bivališča indeks zazidanosti ne sme preseči vrednosti 0,2, zazidana površina stavbe pa je lahko največ 90 m².

(8) V Občini Kranjska Gora je dopustna gradnja gostinskih nastanitvenih objektov do zmogljivosti 150 ležišč v enem objektu.

(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.

(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda je odpadne vode potrebno odvajati v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(1) V območju za pokopališča (Zp), na površinah varovalni gozd (Gv), gozd posebnega namena (Gp), naravni biotop (B), nerodovitna zemljišča, prodišča, visokogorje (N) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.

(2) V območjih za stanovanja in kmetije (SK), območja za stanovanja (S), območja za turistične objekte (H), območja za oskrbne sisteme (O), območja za mešane dejavnosti (M), območja za sekundarna bivališča (W), območja za rekreacijo (R), površine razpršene gradnje (z), površine za obrambo (U in P), prvo območje kmetijskih zemljišč (1), drugo območje kmetijskih zemljišč (2), gozdna zemljišča (G), vodna zemljišča (V) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

(3) V območju za proizvodnjo (P), območju za eksploatacijo (E), območju za transport (T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.

(4) Postavitev svetil javne razsvetljave ali druge razsvetljave, ki osvetljuje zunanje površine je dopustna na način, ki osvetljuje le površino, ki ji je osvetlitev namenjena (mora biti usmerjena nanjo). Izjema je začasna razsvetljava, ki je namenjena osvetlitvam v času prireditev in praznikov. Svetilke morajo biti nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla, da je sevanje v okolico manjše. Za osvetljevanje javnih površin naj se uporabljajo le žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne), ki manj privlačijo žuželke; nesprejemljive so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice. LED svetilke so primerne, če ne svetijo v UV in modrem delu spektra (LED svetilke z nizko T sevanja: 2400 K).

Zunanjost objektov izven naselij je lahko osvetljena le za zagotavljanje varnosti (po možnosti s svetilkami na senzor gibanja), fasad objektov pa se za estetske namene ne osvetljuje. Izven naselij se javnih površin ne osvetljuje.

V varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu – 1. območje kmetijskih zemljišč (1) ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 39., 39.a, 41.a, 42., 45., 46., 47., 48., 50. in 50.a členu tega odloka.

(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov:

– v območjih za stanovanja in kmetije (SK); stanovanja (S), turistične objekte (H), komunalne dejavnosti (O), mešane dejavnosti (M), proizvodnjo (P), sekundarna bivališča (W) in v območjih pokopališč (Zp):

– nujna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave na obstoječih objektih in napravah;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 9. člena tega odloka dopustne v tem območju;

– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu;

– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav;

– odstranitve objektov;

– nadaljnja in začasna raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov, ki ne sme spremeniti lastnosti prostora tako, da bi bila onemogočena izvedba sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov.

– v območjih za rekreacijo (R):

– nujna vzdrževalna dela;

– vzdrževanje in nadomestitve obstoječih pomožnih objektov za kmetijstvo in postavitve začasnih objektov;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo;

– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.

(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Kranjska Gora na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.

(1) Odmiki objektov (zahtevnih in manj zahtevnih objektov) so določeni v pogojih za ureditvene enote.

V primeru gradbene meje ali gradbene linije odmiki navedeni v pogojih za ureditvene enote, ne veljajo, temveč se upošteva grafično določena gradbena meja ali gradbena linija.

(2) Odmiki po tem PUP veljajo/se merijo od parcelne meje, zemljišča namenjenega gradnji, regulacijske linije do zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži oziroma do navpične projekcije najbolj izpostavljenega dela fasade, za katerega pa se ne štejejo napušči, balkoni, arhitekturni elementi.

(3) Za pomožne oziroma pripadajoče objekte glavnemu objektu, ki sodijo po zahtevnosti med manj zahtevne objekte, veljajo odmiki za zahtevne in manj zahtevne objekte.

(1) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe (garaža, drvarnica, pokrito skladišče za lesna goriva, lopa, uta, senčnica, nadstrešnica, zimski vrt – steklenjak, bazen in sorodni) morajo biti:

– min. 2,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,

– min. 2,5 m od meje javne prometne površine, manjši odmik je dopusten samo v območjih naselbinske dediščine kjer se ohranja gradbena linija.

(2) Odmiki kmetijskih gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, silos, koritasti silos, hlev, hlev s senikom, senik, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust, krmišče, molzišče, čebelnjak, grajena poljska pot, grajena gozdna cesta, vlaka, grajena ograja za pašo živine, grajena obora, vodni zbiralnik – napajališče, ribnik, ribogojnica in sorodni) morajo biti:

– min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,

– min. 2,5 m od meje javne prometne površine, manjši odmik je dopusten samo v območjih naselbinske dediščine kjer se ohranja gradbena linija.

(3) Odmiki ograj

Ograja ob javni površini do višine 1,5 m je dopustna z odmikom min. 0,6 m od meje javne površine,

medsosedska ograja do višine 1,5 m je dopustna do meje sosednje parcele.

Ograja za lastne potrebe višine 1,5 m do 3 m je dopustna z odmikom:

– min. 1,2 m od meje javne površine,

– min. 0,6 m od meje sosednje parcele.

Manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine ali soseda.

Varovalna in protihrupna ograja je dopustna do parcelne meje.

Konstrukcija ograje ne sme segati na sosednje zemljišče in ne v pregledno bermo (polje preglednosti) prometne površine.

(4) Gradnja pomožnih objektov v javni rabi (čakalnica, kolesarnica z nadstreškom, telefonska govorilnica, urbana oprema, grajeno spominsko obeležje, skulptura, kiosk, sanitarna enota, vodnjak, otroško igrišče in sorodni) je dopustna do parcelne meje.

(5) Odmiki športno rekreacijskih objektov (igrišče, sprehajalna in planinska pot, trim steza z opremo, gozdna učna pot in druge interpretacijske poti, dvignjene poti, ploščadi, opazovalni – razgledni stolp, pomožni objekti za obratovanje smučišča, naprave za zasneževanje in osvetlitev smučišča in sorodni) morajo biti:

– min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,

– min. 1,5 m od meje javne prometne površine.

(6) Gradnja infrastrukturnih objektov (pomožni cestni objekti, pločnik, kolesarska steza, postajališče, utrjena dvorišča, utrjena dovozna pot – priključek na cesto, priključki na GJI, pomožni objekti GJI in sorodni) je dopustna do parcelne meje.

(7) Odmiki infrastrukturnih objektov (zajetje, vrtina, rezervoar, mala komunalna čistilna naprava, ponikovalnica, rezervoar za UNP ali nafto, telekomunikacijske antene, bazne postaje, pomožni objekti vodne infrastrukture, pomol, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in sorodni) morajo biti:

– min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,

– min. 1,5 m od meje javne prometne površine,

– podzemni deli so dopustni do parcelne meje.

(8) Odmik objekta za oglaševanje mora biti:

– min. 1,5 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,

– min. 1,5 m od meje javne prometne površine.

(9) Enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih infrastrukturnih objektov, pomožnih obrambnih objektov, začasnih objektov) ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine.

(10) Odmiki podpornih zidov

Konstrukcija podpornega zidu ne sme segati na sosednje zemljišče. Podporni zid ne sme segati v pregledno bermo (polje preglednosti) prometne površine. Negativni vplivi (npr. preliv vode, spiranje/plazenje zemljine ali kamenja in podobno) iz višje ležečih zemljišč na nižje ležeča zemljišča morajo biti preprečeni.

Gradnja podpornih zidov za potrebe izravnave zelenih površin parcele ni dopustna.

(10.1) Gradnja podpornih zidov z višinsko razliko terena do 1,5 m za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture je dopustna do meje zemljiške parcele.

(10.2) Gradnja podpornih zidov z višinsko razliko terena do 1,5 m za lastne potrebe je dopustna z odmikom:

– min. 0,6 m ploskve (lica) podpornega zidu od javne prometne površine, ko se podporni zid gradi nad nivojem javne prometne površine,

– do parcelne meje javne prometne površine, ko se podporni zid gradi pod nivojem javne prometne površine,

– do meje sosednje parcele.

(10.3) Gradnja podpornih zidov z višinsko razliko terena nad 1,5 m za potrebe GJI je dopustna do meje sosednje parcele, za podporne zidove nad 2 m se priporoča izvedba v več terasah.

(10.4) Gradnja podpornih zidov z višinsko razliko terena nad 1,5 m za lastne potrebe:

– ob meji javne površine, ko se podporni zid gradi nad nivojem javne prometne površine, je podporni zid dopusten v terasah z odmikom min. 0,6 m ploskve (lica) podpornega zidu od javne prometne površine in s horizontalnimi zamiki, zgornji rob podpornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija (oziroma meja javne površine) na višini 1,5 m nad koto urejene javne površine,

– ob medsosedski meji, ko se podporni zid gradi nad nivojem sosednje parcele, je podporni zid dopusten v terasah s horizontalnimi zamiki, zgornji rob podpornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je parcelna meja na višini 1,5 m nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele,

– ob medsosedski meji, ko se podporni zid gradi pod nivojem sosednje parcele, je podporni zid dopusten do parcelne meje do višinske razlike terena 3 m,

– ob medsosedski meji, ko se podporni zid gradi pod nivojem sosednje parcele in znaša višinska razlika terena nad 3 m, je podporni zid dopusten v terasah s horizontalnimi zamiki, zgornji rob podpornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere zgornji rob predstavlja rob zgornjega podpornega zidu, spodnji od podpornih zidov v terasah je lahko visok do 3 m.

(1) Regulacijska linija (RL) je črta, ki omejuje javne površine (površine za javni namen), ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu.

Preseganje regulacijske linije je dopustno:

– v območju naselbinske dediščine za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 1,5 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,

– pod nivojem urejenega terena za objekte GJI, javne podhode, svetlobnike,

– dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.

Navedena preseganja so dopustna, če ta ne omejujejo funkcije in varnosti na javnih površinah.

(2) Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu. Gradbena linija velja za vse etaže enako, preseganje gradbene linije je dopustno le:

– za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 2 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,

– pod nivojem urejenega terena za v celoti vkopane kletne dele objektov GJI, javne podhode, svetlobnike,

– dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.

Kadar gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo veljajo pogoji za regulacijsko linijo.

(3) Gradbena meja (GM) določa skrajni zunanji rob, do katerega je lahko postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu. Gradbena meja velja za vse etaže enako, preseganje gradbene meje je dopustno le:

– za napušče, balkone in arhitekturne elemente do širine 2 m in dolžine do 5 m s pisnim soglasjem upravljavca javne površine,

– pod nivojem urejenega terena za v celoti vkopane kletne dele objektov GJI, javne podhode, svetlobnike,

– dodatni sloji energetske sanacije objektov za obstoječe objekte.

Kadar gradbena meja sovpada z regulacijsko linijo veljajo pogoji za regulacijsko linijo.

(4) Indeks zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta in gradbeno parcelo.

(5) Zazidana površina je površina zemljišča, ki jo določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče.

V zazidano površino se štejejo tudi:

– kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena;

– zunanja stopnišča, ganki in hodniki, ki predstavljajo edini dostop v nadstropne prostore objekta;

– rampe do garaž ali drugih delov objekta z višinsko razliko večjo od 1 m svetle višine in imajo ob strani podporne zidove ali kamnite zložbe, na enak način se obravnavajo tudi dovozi, ki so obojestransko obdani s podpornimi zidovi ali kamnitimi zložbami svetle višine nad 1 m (od kote tlaka rampe do vrha podpornega zidu);

– deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto zemljišča namenjenega gradnji, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote zemljišča namenjenega gradnji.

V zazidano površino se ne šteje:

– površina kleti, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena;

– sekundarni deli stavb (npr. zunanja stopnišča in klančine, izvedene na terenu kot del zunanje ureditve, svetlobni ali prezračevalni jaški, nadstreški nad vhodi, balkoni, sončni zasloni, elementi cestne razsvetljave);

– zazidane površine enostavnih in nezahtevnih objektov.

(1) V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.

(2) Varovana drevesa v naseljih je potrebno v primeru sanitarne sečnje nadomestiti, in sicer z isto drevesno vrsto. Nadomestitev z drugo drevesno vrsto je dopustna v primeru bolezenske ogroženosti dotedanje vrste.

(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.

(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne dediščine.

Iz 11. člena (6) sprememb in dopolnitev PUP KG (Uradni list RS, št. 111/08) izhaja, da se 19. člen preimenuje v 19.b člen in pred njega doda nov 19.a:

Gradnja kleti je dopustna za zahtevne in manj zahtevne objekte. Dopustna je gradnja več kletnih etaž. Druga merila in pogoji za kletne etaže so:

– površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami; v območjih naselbinske dediščine klet ne sme presegati tlorisa vertikalne projekcije najširšega oboda objekta;

– odmik kleti od lastniške parcelne meje oziroma od meje zemljišča namenjenega gradnji mora biti min. 4,0 m, manjši odmiki do 2,5 m so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta ter enako tudi v času gradnje.

(1) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi sestavljene strehe, zaključek strehe mora biti izveden s trikotnim čelom (zatrepom). Sleme mora potekati v smeri daljše stranice osnovnega tlorisa stavbe. V primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo, lahko smer slemena poteka tudi v smeri krajše stranice posamičnega objekta, če se sleme nadaljuje v isti smeri in višini na sosednjem objektu. Pogoji te tč. tega člena ne veljajo za steklenjake/zimske vrtove in za infrastrukturne objekte (kot. npr. TP).

(2) Strešine morajo biti v istem naklonu 35° do 45°. Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona je dopusten:

– če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali

– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 12 m;

– na steklenjaku/zimskem vrtu;

– na infrastrukturnih objektih (kot npr. TP).

(3) Ravna streha je dopustna le, če:

– gre za ureditev (nadkritje) terase v pritlični etaži za gostinsko dejavnost;

– je objekt vkopan pod teren ali

– objekt leži na pobočju in je del vkopan.

– Za ravno streho se štejejo vse strešine v naklonu do 6°. Ravne strehe so dopustne nad kletno etažo (kot pohodna terasa) na stropu kletne etaže in nad delom pritlične etaže, ki je sestavni del večetažnega objekta. Površina ravne strehe lahko obsega do 40 % celotne površine strešne površine objekta (merjeno v horizontalni projekciji, upoštevajoč tudi površino ravne strehe).

(4) V območjih naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine, na površinah primarne rabe prostora in na površinah razpršene gradnje »z« morajo imeti prostostoječi enostavni in nezahtevni objekti simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°, enokapnice in ravne strehe niso dopustne; na drugih območjih je naklon lahko nižji ali imajo lahko ravno streho. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru nižjega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom osnovne strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta. Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho.

(5) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče).

Navedene max. višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).

Strehe morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave ali rdeče, v območjih naselbinske dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine pa sive barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki oziroma obliko, ki odraža drobno teksturo strešnikov ali skodel. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna, razen na strehah z nižjim naklonom od 35°. Na planinskih postojankah ima kritina lahko tudi drugačno teksturo (npr. gladka površina, valovita in drugo). Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah. Za steklenjake/zimske vrtove navedene kritine ne veljajo.

(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov in izrabo zemljišča namenjenega gradnji kot za novogradnje, razen če gre za obstoječi objekt za katerega velja 8.b člen.

(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.

(1) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov.

Vrste pomožnih objektov za kmetijstvo (ki so lahko manj zahtevni, nezahtevni in enostavni), ki se postavljajo izven ureditvenih območij naselij so kozolec, senik, hlev s senikom, koritasti silos, kmečka lopa, čebelnjak.

– Kozolec je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba uporabljati les, dopustni so betonski točkovni temelji in betonski stebri. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Dopustni so samo enostavni (stegnjeni) kozolci in enojni kozolci z odprto lopo; stegnjeni kozolec z lopo mora imeti najmanj dve okni, lopa pa je lahko izvedena največ na enem oknu.

– Senik je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Senik je zgrajen tako, da je v njem omogočeno dobro prezračevanje. Dopustni so betonski temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Senik nima bivalnega prostora.

– Hlev s senikom (lahko tudi brez) in njemu sorodni pomožni objekti, je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za zatočišče živine na paši ter za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Hlev je običajno zidan (masivna konstrukcija), senik, ki je postavljen na masiven hlev pa je lesen in ima vse značilnosti senika. Temelji so lahko betonski, masiven obod – zid hleva je lahko zidan ali betonski. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Hlev s senikom nima bivalnega prostora. Hlev s senikom in njemu sorodni pomožni objekti, ki imajo masiven podstavek, se lahko urejajo le kot nadomestitve na lokacijah nekdanjih takšnih objektov.

– Koritasti silos je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo krme. Dopustna je izvedba betonske talne konstrukcije in krajnih opornih zidov. Dopustna je izvedba strehe nad koritastim silosom s skeletno podporno konstrukcijo.

– Kmečka lopa je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo kmetijskih pridelkov in orodja, male kmetijske mehanizacije. Dopustni so betonski točkovni temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Kmečka lopa nima bivalnega prostora.

– Čebelnjak je pomožni objekt za kmetijstvo, ki je namenjen gojenju čebel in pridelavi medu. V čebelnjaku je lahko prostor za spravilo potrebne opreme za gojenje čebel. Temelj in podstavek sta lahko betonska, sicer pa je uporabljen material les. Čebelnjak nima bivalnega prostora.

Pogoji za oblikovanje navedenih pomožnih objektov veljajo tudi v primeru postavitve na stavbnih zemljiščih. V navedenih pomožnih objektih niso dopustni bivalni prostori in ne lastni priključki na infrastrukturna omrežja in naprave.

(2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.

(3) – se črta.

(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Dopusten je po en pomožen objekt, v katerem naj bodo združene vse potrebe k osnovnemu objektu. Dodatno je dopustna še samostojna vrtna uta.

(5) Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena, platnena ali iz plastificiranega tekstila.

(6) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.

(7) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe.

(8) Pomožni objekti samostojno ne smejo biti priključeni na infrastrukturne vode (vodovod, kanalizacija, elektrika).

(9) Plinske cisterne, ki so vidne iz javnih površin, morajo biti obdane z lesenim ali sorodnim zaslonom (ograjo) ali obsajene z živo mejo ali sorodno zasaditvijo.

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoži.

(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti lokaciji.

(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(2) Napisi ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.

(3) Utripajoči svetlobni napisi so dopustni pod višino kapu in do površine 3 m².

(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.

(5) Trajno postavljanje kioskov in prikolic ni dopustno. Postavljati šotore, bivalnike, avtodome ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače prenočevati ali bivati na javnih prometnih površinah, javnih zelenih površinah ali drugih zemljiščih je dopustno v kampih.

(1) Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer kamen, betonski s cementno prevleko ali ometan zid). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih.

(2) Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.

(3) Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih in v območju Triglavskega narodnega parka morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.

Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež.

(1) Po gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste.

(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.

(3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oziroma krajinsko oblikovani.

(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugih ureditev na višje ležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.

Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.

(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.

(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:

– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,

– ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,

– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.

Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (na primer gozd, kmetijske površine).

(1) Ureditvene enote so območja s predpisanimi merili in pogoji za oblikovanje posegov v prostor in praviloma ne vsebujejo določb glede dejavnosti. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.

(2) PUP določa merila in pogoje za naslednje ureditvene enote:

– vas (v);

– enodružinska zazidava (e);

– vrstne hiše in dvojčki (vd);

– bloki in stolpiči (bs);

– dvorane in ploščati objekti (d);

– hoteli (h);

– svojstveno oblikovanje (x);

– brunarice (bb);

– parkovne površine (p);

– igrišča (i);

– parkirišča (pm);

– trgi in prometne površine (t);

– počitniški objekti (w);

– gospodarski objekti za kmetijstvo (go);

– pomožni objekti za kmetijstvo (po).

(3) Poleg navedenih ureditvenih enot PUP določa tudi ureditvene enote z oznakami a, c, pm-1 in pm-2, ki pa se nanašajo samo na območje urejanja KG R 11.

Iz 16. člena (6) sprememb in dopolnitev PUP KG (Uradni list RS, št. 111/08) izhaja, da je 32. člen novi 32.b člen:

(1) V ureditveni enoti vas (v) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine mora biti najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten v območju naselbinske dediščine s pisnim soglasjem upravljavca javne prometne površine oziroma upravljavca GJI,

– ne glede na gornjo alinejo je objekt lahko postavljen do parcelne meje javne prometne površine na območjih, kjer je v grafičnem delu PUP določena gradbena linija in na lokacijah obstoječih objektov, ki so že postavljeni do parcelne meje javne prometne površine (v primeru rekonstrukcije, novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta ali novogradnje kot nadzidave obstoječega objekta),

– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine je lahko večji od predpisanih odmikov v primeru rekonstrukcije ceste in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti,

– odmik objekta od drugih parcelnih mej sosednjih zemljišč je najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša,

– odmiki med manj zahtevnimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti najmanj 8 m, stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje kmetije se lahko stikata,

– lega objekta ob sosednji parcelni meji je dopustna v primeru nadomestitve obstoječega objekta, ki že stoji na parcelni meji, novogradnja s katero se nadomešča obstoječi objekt lahko odstopa od dimenzij obstoječega objekta v okviru meril in pogojev za posamezno ureditveno enoto.

(2) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.

(3) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:

– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, razmerje stranic je lahko manjše v primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo in se pogoj za podolgovato razmerje stranic objekta upošteva za sestavljen objekt;

– višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 100 cm, v območju naselbinske dediščine pa 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm. Za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom. Mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.

(4) Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:

– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,5, razmerje stranic je lahko manjše v primeru objektov, ki se medsebojno stikajo in se podolgovato razmerje stranic objekta upošteva za sestavljen objekt;

– višina gospodarskih poslopij: največ K+P+1+M;

– višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm.

(5) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.

(6) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.

(7) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami oziroma špirovci) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. Širina napušča mora biti najmanj 60 cm, merjeno vodoravno od zunanje strani fasade do linije kapa.

(8) Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni ali v obliki frčad, strešine frčad morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°) in pultnih frčad, ki imajo lahko do 15°manjši naklon od osnovne strehe. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe, dolžina pultne frčade pa ne sme presegati ene polovice dolžine strehe. Strešna okna in frčade morajo biti odmaknjene od roba osnovne strešine min. 1,5 m. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. V primeru dveh mansardnih etaž je v gornji mansardni etaži dopustno odpiranje strešin samo s strešnimi okni.

(9) Balkoni v obliki gankov na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine so na čelnih fasadah stanovanjskih objektov dopustni v nadstropju in zatrepu, na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju, v pritlični etaži stanovanjskih objektov pa so dopustni samo nad delom stavbe, kjer je kletna etaža vidna.

(10) Ograje balkonov oziroma gankov na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.

(11) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine niso dopustne.

(12) Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba brezbarvnih zaščitnih sredstev in v sivi do grafitno sivi ali temnorjavi barvi.

(13) Steklenjak/zimski vrt, ki predstavlja nadaljevanje osnovnega stavbnega volumna ali je izveden pod podaljšano streho osnovnega stavbnega volumna se upošteva pri izračun razmerja stranic objekta. Steklenjak/zimski vrt, ki je dodan k osnovnemu objektu kot arhitekturni element, se ne upošteva pri izračunu razmerja stranic objekta.

(1) V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine mora biti najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s soglasjem upravljavca javne prometne površine, upravljavca GJI,

– odmik objekta od drugih parcelnih mej sosednjih zemljišč je najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša,

– odmiki med manj zahtevnimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti najmanj 8 m.

(2) V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:

– Stanovanjski objekti:

– višina: največ K+VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm, mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.

– Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:

– višina: do K+VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.

(3) Glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

(1) V ureditveni enoti brunarica (bb) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov: min. 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč.

(2) V ureditveni enoti brunarica (bb) veljajo naslednja merila in pogoji za oblikovanje objektov:

– tloris: velikost zazidane površine objekta (brez napuščev) je lahko do 100 m², tloris podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5;

– višina: največ P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm;

– streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, nadstrešek nad teraso/podaljšana streha je lahko velika do 50 m².

(1) V ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (vd) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine mora biti najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s soglasjem upravljavca javne prometne površine, upravljavca GJI,

– vrstne hiše in dvojčki se na eni ali več parcelnih mej medsebojno stikajo in lahko segajo do parcelne meje, odmik objekta od drugih parcelnih mej sosednjih zemljišč je najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša.

(2) V ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (vd) za oblikovanje stanovanjskih dvojčkov in vrstnih hiš velja:

– nadzidava ni dopustna;

– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oziroma niz vrstnih hiš;

– glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe 32.b člena tega odloka.

(1) V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

– 6 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč, manjši odmik od 6 m je dopusten do 4 m za nižje dele stavbe z višino kapne lege oziroma zgornjega roba venca do 8 m nad urejenim terenom ter s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI,

– za kletno etažo je dopusten odmik do 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč,

– odmiki med manj zahtevnimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti najmanj 8 m.

(2) V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev velja:

– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt;

– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove;

– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt;

– dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu;

– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.

(1) V ureditveni enoti hoteli (h) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

– 6 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč, manjši odmik od 6 m je dopusten do 4 m za nižje dele stavbe z višino kapne lege oziroma zgornjega roba venca do 8 m nad urejenim terenom ter s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI,

– za kletno etažo je dopusten odmik do 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč.

(2) V ureditveni enoti hoteli (h) za oblikovanje gostinskih objektov velja: dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu. Oblikovanje novih objektov mora biti skladno z okolico, zgleduje naj se po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

(1) V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

– min. 6 m od meje sosednje parcelne meje, manjši odmik je dopusten do 4 m za nižje dele stavbe z višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom ter s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI. Manjši odmik je dopusten tudi v območjih naselbinske dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo;

– za kletno etažo je dopusten odmik do 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč.

(2) V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati.

(3) Dopusten je nižji ali višji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu.

(4) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo v skladu z merili in kakovostnimi razmerji obstoječih objektov v okolici.

(5) V območjih kulturne dediščine je oblikovanje novih objektov lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo pri tem skladno z okolico in naj se zgleduje po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

Merila in pogoji za oblikovanje

– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov so dopustni: najmanj 6 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč, manjši odmik je dopusten do 4 m za nižje dele stavbe z višino zgornjega roba kapne lege oziroma zgornjega roba venca do 8 m nad urejenim terenom ter s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI;

– za kletno etažo je dopusten odmik do 2,5 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč, manjši odmiki so dopustni s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI;

– višina objektov: K+P, pri čemer je lahko višina strešnega venca oziroma kapi do 10 m;

– na delu površine so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine;

– nadzidave obstoječih objektov so dopustne tako, da se s tem doseže enotno oblikovanje zaključene stavbne mase, dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu;

– parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na zemljišču namenjenemu gradnji.

V ureditveni enoti trgi in prometne površine (t) so dopustne samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve.

V ureditveni enoti počitniški objekti (w) so dopustne:

– faktor zazidanosti (FZ): do 0,2;

– v posamezni stavbi je dopustno največ eno počitniško stanovanje;

– odmiki: min. 4 m od sosednje parcelne meje, manjši odmik od 4 m je dopusten do 2,5 m s soglasjem soseda, upravljavca javne prometne površine in upravljavca GJI,

– tloris: zazidana površina stavbe je lahko do 90 m²;

– višina:

– do K+P+1+M, kolenčni zid do 40 cm;

– ali do K+VP+M, kolenčni zid do 140 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom;

– za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina kolenčnega zida pa je lahko do 120 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom;

– v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana;

– streha: naklon 35˚ do 45˚, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta;

– delitev trenutnih zemljiških parcel počitniških objektov (v času sprejetja tega akta) na več gradbenih parcel ni dopustna, na posameznem zemljišču namenjenemu gradnji počitniških objektov je dopustna samo ena počitniška stavba.

V ureditveni enoti parkirišča (pm) so dopustne samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve.

V ureditveni enoti gospodarski objekti za kmetijstvo (go) so dopustne postavitve gospodarskih objektov za kmetijo ter enostavnih in nezahtevnih objektov za kmetijstvo. Za oblikovanje navedenih vrst objektov veljajo skupni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje ter pogoji za ureditveno enoto vas.

V ureditveni enoti pomožni objekti za kmetijstvo (po) so dopustne postavitve manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe kmetijstva. Za oblikovanje navedenih vrst objektov veljajo skupni pogoj za urbanistično in arhitekturno oblikovanje za enostavne in nezahtevne pomožne objekte za kmetijstvo.

(1) Zemljišče namenjeno gradnji se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Zemljišče namenjeno gradnji za stanovanjski objekt ali za gostinski nastanitveni objekt na namenskih raba »H« lahko meri najmanj 450 m², na drugih namenskih rabah pa lahko meri najmanj 350 m². Pri določanju zemljišča namenjenega gradnji kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.

(2) Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču.

(3) Širina dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m. Navedene širine za dovoz do objektov morajo biti zagotovljene do objektov, ki so ob javni prometni površini (cesti) oziroma v dolžini najmanj 6 m od roba javne prometne površine (ceste) za objekte, ki niso neposredno ob javni prometni površini.

(4) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča. Pri urejanju teh objektov niso dopustne: dozidave in nadzidave, povečevanje kapacitet (ležišč, števila stanovanj, števila gostinskih sedežev ...), uporabnih površin in višine objekta.

(5) Na parcelah obstoječih objektov, na katerih se gradi nov objekt, je treba upoštevati in zadostiti pogojem PUP za načrtovani objekt in za obstoječi objekt. Obstoječemu objektu mora biti prav tako zagotovljena ustrezna velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbena parcela v skladu s PUP.

(1) Varovana površina za mirujoči promet, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč, na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev parkirišča. Varovane površine za parkirišča so tudi ureditvene enote z oznako »pm«.

(2) Varovano območje peš povezave, ki je določeno v grafičnem prikazu, pomeni smer javne peš povezave, ki jo je potrebno omogočiti. Natančen potek trase peš povezave se prilagodi razmeram v prostoru.

V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob lokalnih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave.

(1) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.

(2) Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.

(3) Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

(1) Parkirišča za obstoječe in nove objekte ter dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču ali na drugih zemljiščih s pridobljeno pravico graditi. Oddaljenost parkirišč na drugih zemljiščih mora biti v radiju do 200 m.

(2) Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena na podlagi soglasja občinske uprave Občine Kranjska Gora.

(2a) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oziroma namembnosti objekta veljajo naslednja merila:

– stanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
– počitniška stanovanja	1 PM/ stanovanje
– poslovni prostori, uprava (pisarne)	1 PM/30 m² neto površine
– poslovni prostori, uprava delo s strankami	1 PM/20 m² neto površine
– trgovina	1 PM/30 m² koristne/prodajne površine in ne manj kot 2 PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posamične lokacije
– gostinstvo	najmanj 5 PM na posamezen lokal oziroma 1 PM/4 sedeže in 1 PM na eno nastanitveno enoto oziroma na 4 ležišča v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oziroma 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot
– kino, kulturni dom, gledališče	1 PM/5–10 sedežev
– cerkev	1 PM/10–20 sedežev
– športno rekreacijska igrišča	1 PM/250 m² igralne površine in 1 PM/10–15 obiskovalcev
– obrt, storitve, proizvodnja	1 PM/50–70 m² neto površine ali 1 PM/3 zaposlene

Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.

(3) Parkirišča, ki presegajo 24 PM, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.

(4) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.

(5) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja – plot).

(6) Za objekte, ki nimajo priključka na javno kategorizirano cesto oziroma priključka ni možno izvesti (kot npr. planinske postojanke, gostinski objekti na prometno nedostopnih delih smučišč) parkirišča ni treba zagotoviti.

(7) Parkirišča na posamezni gradbeni parceli morajo biti urejena z enim uvozom/izvozom tako, da omogočajo čelno vožnjo vozila iz gradbene parcele na javno prometno površino. Parkirišča za potrebe posamezne gradbene parcele niso dopustna neposredno ob javni prometni površini.

Do dokončne odločitve o varstvenem pasu primestne železnice niso možni posegi v širšem pasu trase opuščene železnice in v širšem pasu doslej načrtovanih tras. Omejitev ne velja za urejanje območja KG SK 3/2 Kranjska Gora – železniška postaja. Med doslej načrtovanimi trasami se za nadaljnje preučevanje in planiranje v prostoru upošteva predlog trase železnice V100 iz projekta: Koridor primestne proge Jesenice–Rateče (št. 3242, SŽ – Projektivno podjetje, 1991) in predlog nove trase iz projekta: Prostorska preučitev ponovne vzpostavitve primestne železnice od Jesenic do Rateč (URBI d.o.o. in UI RS, Ljubljana 1999). V koridorju opuščene trase in koridorjih doslej načrtovanih tras niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli ovirali kasnejšo celovito ureditev železnice po Dolini. Koridor primestne železnice ni dokončen in predstavlja varovanje pred trajnimi posegi v prostor.

(1) Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi.

(2) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.

(3) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi s samoniklimi grmovnicami.

(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.

(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasen priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.

(6) Trase in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane infrastrukture določajo področni predpisi in posamezni upravljavci infrastrukture.

Odpadne vode je potrebno odvajati v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.

Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Ureditev odjemnih mest za odvoz zabojnikov mora biti usklajena z občinskim predpisom, ki ureja obvezne lokalne gospodarske javne službe.

(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.

(2) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.

(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki jih določa področni zakon. V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna.

Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Četrti odstavek 14. člena ZV-1 določa zunanjo mejo priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja, ki sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

(2)	Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(3) Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1 prepovedani. Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(4) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. Gradnja novih objektov na poplavno ogroženem območju ni dopustna dokler niso določeni razredi poplavne ogroženosti in preverjena možnost poseganja v prostor glede na izkazane razrede ter izvedeni potrebni omilitveni ukrepi. Na ogroženih območjih ni dopustno nasipavanje zemljišč in drugi posegi, ki bi vplivali na pretočne razmere.

(1) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.

(2) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.

(3) V lokacijskem postopku je potrebno obravnavati potrebe vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.

(4) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°. Ograje okrog strojnice niso dopustne.

Pri posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost vodnega telesa, spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo biti izvedeni tako, da so v največji možni meri ohranjene naravne lastnosti struge.

(1) Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Evidenca o varstvu kulturne dediščine je razvidna v grafičnem prikazu PUP.

(2) Za enote kulturne dediščine, zavarovane kot kulturni spomenik, določbe za oblikovanje iz tega PUP ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi.

(3) Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje kulturnega spomenika, za posege v varstveno območje dediščine in za posege v registrirano nepremično dediščino in njena vplivna območja je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s PUP za varstvo kulturne dediščine tega člena, se upoštevajo PUP za varstvo kulturne dediščine tega člena.

(4) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:

1. Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti);

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;

– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli);

– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;

– sestavine in pritikline;

– stavbno pohištvo in notranja oprema;

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin);

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah);

– celovitost dediščine v prostoru in

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

2. Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja);

– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote);

– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki);

– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti);

– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela;

– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);

– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);

– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade, tlorisni in višinski gabariti, naklon in oblika strehe, razporeditev, velikost in razmerje oken in vrat, členitev fasad in fasadnih elementov /venci, rustika, portali ipd./, stavbno pohištvo, barva in tekstura kritine);

– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

3. Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine);

– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa);

– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini);

– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice);

– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem;

– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov;

– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

4. Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

– avtentičnost lokacije;

– fizična pojavnost objekta in

– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.

5. Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev ali

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

6. V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

Pri spremembi namembnosti gospodarskih poslopij v druge dopustne dejavnosti, v skladu z pogoji za namensko rabo prostora, je potrebno v območjih naselbinske dediščine ohranjati značilne podolgovate stavbne volumne, njihova razmerja in orientacijo. Nadomestitev obstoječih gospodarskih poslopij z značilnimi podolgovatimi razmerji stavbnega volumna z enim manjšim ali več manjšimi objekti ni dopustna. Dopustna so odstopanja do 20 % od obstoječega volumna.

Na območjih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.

(1) Na stavbnem zemljišču parc. št. 1094/2 in 1094/5 k.o. Rateče so dopustni le posegi za:

– gostinstvo;

– šport in rekreacijo;

– gozdarstvo in lovstvo.

Višina objektov ne sme preseči K+P+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m², parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.

(2) Na stavbnem zemljišču parc. št. 668/2, 667/2, 665/2 in 665/3 ter 664/2 k.o. Rateče so dopustni le posegi za bencinski servis, površina, namenjena prodaji prehrambnih izdelkov ne sme preseči 10 m².

Na stavbnem zemljišču parc. št. 169/1 ter na parc. št. 1223 in 1224 k.o. Rateče:

– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2;

– maksimalna zazidana površina posamičnega objekta je 280 m²;

– etažnost ne sme preseči K+P+1+M na najvišji strani objekta;

– parkirišča mora investitor zagotoviti na lastnem zemljišču.

Za objekt na zemljišču s par. št. 657/2 in 658/3, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dopusti se indeks zazidanosti 0,59 in posledično manjši indeks zelenih površin. Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja.

(2) Dopusti se nadzidava obstoječega pritličnega dela objekta na parceli 658/3 k.o. Rateče. Določba 16.a člena, prvi stavek v tem primeru ne velja.

Nadzidava se dopusti v velikosti tlorisa obstoječega objekta (10,0 m x 11,0 m s toleranco do obstoječih dimenzij), višina nadzidanega dela 1N+M, višina slemena novega (nadzidanega) dela objekta je dopustna max do višine slemena obstoječe prečne strehe nad vhodom na severni strani obstoječega objekta.

(3) Na zemljišču namenjenemu gradnji oziroma zemljišču za gradnjo niso dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4) v tem primeru ne velja.

Del parcele št. 658/1 k.o. Rateče, ki je s prost. planom Občine Kranjska Gora določen kot stavbno zemljišče, je funkcionalno namenjen izključno samo za potrebe Gostišča Mojmir.

Na parceli št. 1118/7, k.o. Rateče se izjemoma dopusti pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt v izvedenem stanju na dan sprejetja tega akta. Objekt leži v območju varstva kulturne dediščine in je zanj potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, rešitve je potrebno uskladiti z varstvom kulturne dediščine.

V območju so poleg posegov, določenih v 10. členu tega odloka:

– na obstoječih objektih dodatno dopustni posegi za gostinstvo in počitniške domove;

– dopustna je sprememba namembnosti obstoječih objektov za namene izobraževanja v takšnem obsegu, da bistveno ne povečuje prometnih ali drugih obremenitev na bivalno okolje;

– dopustne gradnje novih stanovanjskih hiš.

Dopustna je tudi ureditev nadaljevanja sedežnice ob planiških skakalnicah do grebena ter ureditev sankaške proge od zgornje postaje sedežnice po grebenu Loma do Podršaka in Planice.

Na stavbnem zemljišču parc. št. 1348/2, 1348/3-del, 1348/5 in 1348/6 k.o. Rateče so dopustni le posegi za:

– gostinstvo;

– šport in rekreacijo;

– gozdarstvo in lovstvo.

V območju je poleg posegov, dovoljenih v 9. členu tega odloka, dopustno tudi odlaganje odpadnega gradbenega materiala v sklopu sanacije peskokopa.

Korensko sedlo – mejni prehod (KG T3) in zazidana stavbna zemljišča razpršene gradnje v neposredni bližini navedenega območja (parc. št. 732/16, 732/17, 732/18-del, 732/19-del, 766/1 del, 766/2 in 791/1 k.o. Podkoren.

Dopustne so terciarne in kvartarne dejavnosti, gostinske nastanitvene kapacitete niso dopustne.

Na parcelah 176, 178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 179/4 in 185 dopusti tudi gradnja novih objektov za potrebe širitve žage, ki po skupni površini lahko presegajo 120 m².

Podkoren KG SK1: na parceli 667, k.o. Podkoren mora biti novogradnja z daljšo stranico orientirana V-Z, približno vzporedno z zidom pokopališča (dopustna odstopanja 15° do smeri regionalne ceste).

Pokopališče Podkoren KG Zp 1: območje pokopališča se omeji z novim zidom, ki naj bo enako oblikovan kot zid obstoječega pokopališča, med obstoječim in novim pokopališčem naj se zagotovi povezava, niveleta novega pokopališča je lahko nižja od obstoječega pokopališča.

(1) V območju KG SK1 se na parcelah 93/2, 93/1, 224/3, 228/3, 228/5, k.o. 2168 dopusti gradnja gospodarskega objekta kmetije z dopustnim indeksom zazidanosti do 0,5.

(2) V območju KG SK 1 se na parcelah 213/2, 210/2 k.o. 2168 dopusti dozidava obstoječega objekta KS z večjim indeksom zazidanosti, kot je določen za ureditveno enoto »v«.

(1) Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe:

– žičnic in

– gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna;

– višina objektov ne sme preseči višine K+P+M.

(2) Sprememba namembnosti obstoječih kmetijskih objektov ni dopustna.

(1) Na stavbnih zemljiščih so dopustni le posegi za potrebe:

– žičnic,

– novogradnje za izvedbo smučarskih prireditev,

– parkirišča, vključno z ureditvami za potovalne kombije,

– javnih sanitarij,

– postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka;

– gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.

(2) Višina objektov ne sme preseči višine K+P+1+M.

(3) Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen predmetnega odloka.

Na stavbnem zemljišču (z) so dopustni le posegi za potrebe gostinstva, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.

(1) V območjih za rekreacijo: Smučišča Planica (R R2), Smučišča Lom (R R3), Smučišča Podkoren (KG R1), Smučišča Kranjska Gora (KG R3), Smučišča Gozd Martuljek (KG R7) in Smučišča Mojstrana (DM R4) so dopustni le naslednji posegi:

– postavitve žičnic;

– ureditve smučišč in sankališč ter ureditve za druge športe na snegu;

– ureditve javnih sanitarij;

– postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka;

– vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije in nadomestitev obstoječega objekta;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za kmetijstvo) za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo za potrebe smučišča brez nastanitvenih kapacitet;

– začasna raba obstoječih objektov za kmetijstvo za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (gostinstvo brez nastanitve ter prodaja pridelkov in izdelkov kmetij) za dobo do 6 mesecev;

– odstranitev objektov in naprav;

– na obstoječih stanovanjskih objektih so dopustne dozidave in nadzidave za potrebe stanovanj.

(2) Višina objektov ne sme preseči K+P+M.

(3) Strehe spodnjih in zgornjih postaj žičnic so lahko drugačne od predpisanih streh (19. člen), kadar je naprava (postaja) tipska in v celoti industrijsko oblikovana. Vsi potrebni prostori postaje morajo biti združeni in povezani v en enotno oblikovan objekt.

Na stavbnih zemljiščih so dopustni posegi le za potrebe:

– žičnic;

– gostinstva za potrebe smučišča brez nastanitve;

– servisnih dejavnosti za rekreacijo;

– prometnih ureditev.

(4) Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen predmetnega odloka.

Na območju za rekreacijo (KG – R12) Rutč v Kranjski Gori velja poleg navedb v točki (10) 9. člena še:

(1) Na območju KG – R12 je dopustna ureditev nogometnega igrišča in atletskih poligonov, možna pa je tudi ureditev drugih manjših igrišč.

(2) Na zahodnem delu območja je dopustna novogradnja objekta za potrebe športnega parka.

Hkrati je potrebno urediti javno dostopne parkirne površine v obsegu min. 30–50 parkirnih mest. Zagotoviti je potrebno javno sprehajalno pot po severnem robu območja s povezavo čez Rojco.

(3) se črta

(4) Pogoji za arhitekturno oblikovanje objekta:

– arhitekturno oblikovanje naj se zgleduje po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture;

– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4;

– max. vertikalni gabarit K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 220 cm, naklonski kot strehe 35°–45°, dopustne so tudi medetaže in povezave etaž v en večji, večetažni prostor;

– odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni;

– fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.

Za objekt na parc. št. 398/4 in 398/5 k.o. Podkoren se dopusti novogradnja objekta s pogoji za ureditveno enoto »v«, z etažami K+P+M, v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta pa se dopusti tudi kletna etaža.

Za urejanje cest so določeni minimalni ulični profili, in sicer:

– vstopna cesta od magistralne ceste do policije – širina je 7 do 10 m (7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču);

– vstopna cesta od policije do Borovške ceste – širina je 11 m (1 m pločnik, 1,5 m zelenica, 7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču, 1,5 m pločnik);

– Borovška cesta, odsek od vstopne ceste do trga pred hotelom Razor – širina je 17 do 18 m (2–3 m pločnik, 1,5 m zelenica z drevoredom, 2 m vzdolžno parkiranje, 6 m vozišče, 2 m vzdolžno parkiranje, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik), zožan profil – širina je 14 m (2–3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik);

– Kolodvorska ulica, odsek od Koroške ulice do dvorane – širina je min 10 m (2 m pločnik, 1 m zelenica, 5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, na odsekih, kjer je večja širina ulice se razširi zelenice in pločnik);

– Vršiška cesta, odsek ob Pišnici – širina je 15 do 34 m (1 m zelenica, 1,5 m kolesarska steza, 1 m zelenica, 6 m vozišče, 2 do 20 m zelenica z drevoredom, 1,5 m kolesarska steza, 2 do 3 m pločnik);

– Koroška ulica, odsek mimo avtobusne postaje – širina je 10 do 10,5 m (1 do 1,5 m pločnik na južni strani, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 1,5 m pločnik), odsek mimo šole – širina je 14 m (2 m pločnik na južni strani, 5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, 4,5 m prečno parkiranje, 0,5 m zelenica do ograje).

V območju Trgovsko-gostinskega centra (ureditvena enota x) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje niso dopustne.

Na parceli št. 902 k.o. Kranjska Gora se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dopusti se zazidana površina do 390 m². Določba 11. člen, tč. 1. PUP v tem primeru ne velja.

(2) Strehe na dozidanih delih stavbe imajo lahko, poleg določbe tč. 1, 19.b člena tudi enokapno strešino.

(3) Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti.

Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

(4) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

Na parcelah št. 63 in 64, k.o. Kranjska Gora se v območju strnjene zazidave predpisan indeks za ureditveno enoto »v« ne upošteva.

V območju Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje objektov in pomožnih objektov niso dopustne.

(1) Dopusti se novogradnja objekta za gostinsko dejavnost na parceli št. 557/1 k.o. Kranjska Gora.

Pogoji za oblikovanje so:

– max. vertikalni gabarit objekta: K+P+2+M;

– orientacija slemena je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu, dopustna odstopanja do 10°;

– najmanj 50 % zelenih površin;

– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču;

– dostop do parcele mora biti urejen ob vznožju ježe (nasipa nekdanje železnice), v vzhodnem delu območja in po zemljišču nekdanje struge potoka Rojca v zahodnem delu območja. Popravi se tudi oznaka ureditvene enote iz (v) v (h).

(2) Dopustna je ureditev pešpoti preko ježe, kot je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu.

(1) Trgovine z zunanjimi deponijami niso dopustne.

(2) V ureditveni enoti parkovne in druge zelene površine (p) – staro pokopališče je dopustna:

– postopna odstranitev nagrobnih spomenikov ter zatravitev površin pokopališča;

– preureditev obstoječega objekta v severozahodnem vogalu pokopališča za potrebe postavitev obeležij in spomenikov, dopustno je preoblikovanje objekta v loggio (arkade), pri čemer mora biti zagotovljen prehod skozi objekt;

– spremembe stavbne mase in razmerij niso dopustne.

(3) V ureditveni enoti objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) – dvorana je dopustna zazidanost zemljišča do grafično določene gradbene meje, ki je večja od predpisane največje zazidane površine v 11. členu. Oblikovanje dvorane mora biti skladno z obstoječim objektom (občina, knjižnica …). Kletna etaža dvorane ter uvoz in izvoz v klet morajo biti izvedeni tako, da bodo možne kasnejše razširitve podzemnih parkirišč pod trgom pred dvorano.

(4) Na južni strani trga na Kolodvorski ulici (pred dvorano) je dopustna novogradnja objekta le za javne družbene dejavnosti (občina).

(5) Za Hotel Slavec se pri adaptaciji stavbe dopusti nadomestitev obstoječega starega dela v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih ter ohranitev severnega dela stavbe s pritličjem, dvema nadstropjema in mansardo s streho, skladno z določbami 19.b člena za oblikovanje strehe.

(6) Na parcelah 73/1, 73/2, 74 in 75, vse k.o. Kranjska Gora, se določijo posebni pogoji za oblikovanje novogradnje objekta:

– na parc.št. 75, 74 in 73/1, vse k.o. Kranjska Gora, se dopusti izgradnja objekta z višino K+ P+ 1+M z naslednjimi odmiki:

– odmik vzhodne fasade objekta v nivojih K+P+1+M od meje parc. št. 73/2 je min. 4 m;

– odmik fasade objekta od Borovške ceste – min. 2 m;

– odmik fasade objekta od ulice Podbreg – min. 2 m;

– streha mora biti dvokapnica nad osnovnim tlorisom, naklon strešin od 35° do 45°;

– smer slemena mora biti pribl. vzporedno z Borovško ulico ali ulico Podbreg;

– ganki so dopustni v nivoju 1 etaže nad ulico Podbreg.

– na parc. 73/1 k.o. Kranjska Gora je dopustna gradnja gostinske terase in kleti z naslednjimi odmiki:

– odmik terase in kleti od ulice Podbreg mora biti min. 2 m;

– vzhodni rob terase s podkletitvijo mora biti odmaknjen od parc. meje št. 73/2 min. 1,8 m;

– kota urejene terase ne sme presegati nivoja Borovške ceste oziroma sme segati največ do zgornjega roba vzhodnega dela obstoječega podpornega zidu Borovške ceste;

– dostop na teraso (stopnice) s strani Borovške ceste mora biti urejen izven uličnega prostora.

(7) Za obstoječi objekt na zemljišču parc. št. 11/3 k.o. Kranjska Gora se upošteva velikost in zmogljivost objekta na dan sprejetja tega odloka, povečave kapacitet niso dopustne. Objekt leži v območju varstva kulturne dediščine in je zanj potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, rešitve je potrebno uskladiti z varstvom kulturne dediščine.

(8) Na parcelah 853/21, 17/5, 17/6, 13/11, k.o. 2169 se za načrtovano dozidavo in nadzidavo izjemoma dopusti večji indeks zazidanosti (0,55) od predpisanega v skupnih določbah.

(9) Na parcelah 73/2 in 72, k.o. 2169 se za načrtovano nadomestitev objekta določi, da indeks zazidanosti ne sme presegati indeksa zazidanosti obstoječega objekta in da omejitev najmanjše velikosti zemljišča namenjenega gradnji (iz 38. člena) ne velja.

(10) Na parceli 17/4, k.o. 2169 indeks zazidanosti (iz 11. člena) in omejitev najmanjše velikosti zemljišča namenjenega gradnji (iz 38. člena) ne veljata za kletno etažo, dozidava (povečanje zazidanosti) je dopustno za kletno etažo.

(11) Rezervat za novo cestno povezavo (regulacijska linija) med parcelama 65/17 in 831, k.o. 2169, ki je določen v grafičnem prikazu PUP v merilu 1:1000, list 60, se ukine.

(1) Dejavnosti za oskrbo in storitve so dopustne v objektih, ki ležijo v bližini Koroške ulice in ob podaljšku Kolodvorske ulice (objekti z zaporedno številko 13, 14, 15, 16 in 17 v podrobnejšem grafičnem prikazu). V stanovanjskih objektih so dopustne dejavnosti kot delo na domu za njihove prebivalce in ki niso vezane na dodatni promet v območju.

(2) Oblikovanje:

– min. odmik od parcelne meje: 4 m, izjemoma 3 m, če je objekt postavljen pod kotom (nad 150) na parcelno mejo;

– tloris: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5;

– višina stavbe: K+P+1+M, dopustna je podkletitev, max. višina kote pritličja 50 cm nad koto raščenega oziroma urejenega terena, višina kolenčnega zidu max. 40 cm;

– naklon vseh strešin 40°–45°, enotna siva kritina (golobje siva, ne temna) za celotno območje, objekti, ki so povezani morajo imeti enak naklon in isto slemensko višino.

– pogoji so določeni tudi v podrobnejšem grafičnem prikazu.

(3) Na stavbnem zemljišču parc. št. 484/3, 482/2, 481/2, 480/4, 891/24, 891/17, 853/8, 891/16, vse k.o. Kranjska Gora (dosedanji dom Slovenskih železnic, oznaka objekta v PUP št. 7) se določijo naslednja merila in pogoji:

Ureditvena enota »h« se spremeni v ureditveno enoto »x« (kopališče).

(3a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– rekreacija (kopališče, welness, fitness ...);

– trgovina, storitve in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni rekreacijski namembnosti, locirane so lahko v kleti ali pritličju objekta, vendar po površini ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži;

– zdravstvene dejavnosti, in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet;

– stanovanja (bivanje), gostinske nastanitvene dejavnosti in druge oblike nastanitve niso dopustne.

(3b) glede oblikovanja:

– glede odmikov na tej lokaciji izjemoma veljajo naslednja merila:

– odmik pritlične etaže (na nivoju Koroške ulice) je lahko na severni strani objekta do 4 m od parcelne meje;

– odmik objekta pod niveleto Koroške ulice je na vzhodni in zahodni strani objekta lahko do 4 m od parcelne meje;

– objekt pod niveleto Koroške ulice na severni lahko sega do parcelne meje;

– objekt pod niveleto Koroške ulice na južni strani objekta lahko sega do 1,5 m od parcelne meje javne površine na celotni dolžini parcel 891/17 in 891/17, k.o. Kranjska Gora;

– ureditev klančine za dovoz v kletne etaže lahko sega do parcelne meje.

– Določba 36. člena, tč. 3, PUP v tem primeru ne velja.

– max. vertikalni gabarit objekta (kota slemena ali zg. roba venca) ne sme presegati vertikalnega gabarita (kote slemena) šole (Koroška ulica 12);

– v prečnem prerezu objekt ne sme biti polne pravokotne oblike temveč mora biti najmanj zgornja polovica prečnega profila posneta, tako da se proti vrhu/slemenu objekta prečni profil zmanjšuje;

– vodooskrbo bazenskega objekta mora investitor zagotoviti iz vrtine ali izvesti menjavo vode v bazenih v nočnem času z vsakokratnim soglasjem upravljavca vodooskrbe.

(1) V območju urejanja Kranjska Gora – Log (KG SK 6/1) se spremenijo oznake obstoječih ureditvenih enot in določijo nove ureditvene enote. Nove ureditvene enote in spremembe oznak ureditvenih enot so določene v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2000.

(2) Za parcele 373/3, 891/2, 891/4 del, 907, 903/1 ter 286/10, 373/7, vse k.o. 2169, se vrsta ureditvene enote spremeni iz »p« v »v«.

(3) Za parcele 275/12, 275/2 del, 274/3, 274/2, 275/11, 275/14 in 275/8 del, k.o. 2169, se vrsta ureditvene enote spremeni iz »d« v »v«.

(1) V območju urejanja Kranjska Gora – hotel Kompas KG H3 se spremenijo meje ureditvenih enot in določijo nove ureditvene enote, ki so določene v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000.

(2) Ureditvena enota svojstveno oblikovanje (x)

Pogoji za oblikovanje objektov:

– v območju ureditvene enote »x« je dopustna novogradnja hotela

– dopustne so dejavnosti: gostinstvo, trgovina in storitve, rekreacija in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični oziroma gostinski namembnosti hotela, zdravstvene dejavnosti brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet, določbe 3. točke 9. člena ne veljajo za to ureditveno enoto

– oblikovanje:

– višina ploščatega dela objekta/ov: do K+P, pri čemer višina strešnega venca oziroma kapi ne sme presegati 8 m nad niveleto Borovške ceste, dopustni pa so vertikalni poudarki z arhitekturnimi elementi, med osnovnimi etažami so dopustne dodatne vmesne etaže z nižjo etažno višino, npr. za poslovne prostore, garderobe in podobne namembnosti, ki ne zahtevajo večje etažne višine,

– višina nadzidanega dela nad ploščatim objektom, je lahko visoka do tri osnovne etaže,

– odmik od obstoječega hotela Kompas mora biti tolikšen, da se ohrani primerna osvetlitev in osončenje sob obstoječega hotela, dopustna je izvedba tople povezave z obstoječim hotelom.

(3) Ureditvena enota parkovne površine (p)

Dopustne vrste posegov:

– ureditve Borovške ceste s kolesarsko stezo in pločnikom ter parkovne ureditve med Borovško cesto in hotelskimi objekti;

– ureditve gostinskih teras in drugih javno dostopnih peš površin;

– gradnja podzemnih parkirišč in drugih kletnih prostorov za potrebe dejavnosti KG H3;

– posegi, ki bi onemogočali kasnejšo izgradnjo podzemnih parkirišč niso dopustni.

(4) Ureditvena enota parkirišča (pm)

Dopustne vrste posegov:

– ureditve prometnih ureditev, dovozov in parkirišč, peš površin in parkovnih površin z urbano opremo;

– gradnja podzemnih parkirišč in drugih kletnih prostorov za potrebe dejavnosti KG H3;

– posegi, ki bi onemogočali izgradnjo podzemnih parkirišč niso dopustni.

(5) Pogoji za prometno urejanje v območju KG H3

– v območju KG H3 je potrebno zagotoviti vsa parkirna mesta, ki jih zahteva obstoječa in nove dejavnosti tega območja urejanja;

– parkirišča je potrebno zagotoviti v kletnih etažah, ki se jih izvede na še nezazidanih zemljiščih območja (v ureditvenih enotah pm in x);

– klančina v kletno etažo mora biti izvedena v območju KG H3 in izven uličnega profila Borovške ceste in vstopne ceste v Kranjsko Goro (v smeri S-J), klančina v kletno etažo ne sme biti izvedena vzporedno in neposredno ob Borovški cesti ali vstopni cesti v Kranjsko Goro.

(6) Pogoji za varstvo kulturne dediščine: v območju KG H3 je potrebno zagotoviti urejenost in javno dostopnost do enote kulturne dediščine EŠD 5387 Kranjska gora – Spomenik zadnjim bojem v drugi svetovni vojni.

V območju KG SK 5 se na parcelah 239/5, 242/2, 243, 244/5, 244/7, k.o. Kr. Gora dodatno (poleg skupnih določb) dopusti še ureditev kampa. Za oblikovanje objektov veljajo določbe za ureditveno enoto »v«. Na obrobju površine za kamp se zasadijo drevesa.

V območju KG SK 5 se za parcelo št. 239/1 k.o. Kranjska Gora izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dopusti se manjši odmik SZ vogala objekta od parcele št. 885/158 v širini 1,70 m (merjeno od zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži). Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

(1) Na zemljišču parc. št. 488/1 je dopustna le ureditev javnih površin.

(2) Na zemljišču parc. št. 141/1, 141/7 in 488 južni del, 141/4, 141/21, 141/23, vse k.o. Kranjska Gora je dopustna le postavitev termalnega kopališča kot dozidava h Garni hotelu. Površine med termami in Borovško cesto se namenijo peš dostopu in parkiranju in dovozu v kletne prostore term. Na zemljiščih na južni strani term (zelene parkovne površine) se lahko uredijo odprti bazeni, povezani z urejanjem term.

(3) Na zemljišču s parc. št. 141/43 in 141/42 k.o. Kranjska Gora je omejeno območje določeno v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000 in označeno s črko (b1). Na območju veljajo naslednji ureditveni pogoji:

– pogoji glede dejavnosti: dopustna je dejavnost turistične agencije;

– pogoji glede vrste posegov: dopustna je odstranitev in novogradnja objekta;

– pogoji glede oblikovanja:

– zazidana površina objekta do 80 m²;

– višina objekta K+ P+M, višina kolenčnega zidu do 40 cm;

– parkirna mesta za poslovalnico ni potrebno zagotoviti.

(4) Za zemljišče s parc. št. 499/2 k.o. Kranjska Gora se določi ureditvena enota »pm« – parkirišča in je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000.

Iz (5) sprememb in dopolnitev Odloka o PUP KG (Uradni list RS, št. 82/05) se doda 3. člen, ki se nanaša na območje urejanja KG/H4, ki se glasi:

Pogoji za posege v prostor v smislu dopustnih namembnosti oziroma dejavnosti v smislu dopustnih vrst posegov in vseh ostalih tovrstnih meril in pogojev se v celoti povzamejo iz določil obstoječega Odloka o PUP, izjema je le odmik objektov od parcelne meje vzhodno in zahodno od objekta Alpskega smučarskega kluba in bančne poslovalnice SKB (parc. št. 489/14), kjer se dopusti gradnja na regulacijsko linijo (parc. št. 489/9, 489/2, 489/11, 489/13 in 489/1, vse k.o. Kranjska Gora).

Za oblikovanje objektov na zemljišču s parc. št. 489/9, 489/2, 489/11 in 489/13, vse k.o. Kranjska Gora, v območju urejanja KG/H4 za oblikovanje vseh vrst objektov velja:

višina: največ K+P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 170 cm.

Na zemljišču s parc. št. 489/1, k.o. Kranjska Gora, je možna le postavitev urbane opreme in izvedba postajališča za izvoščke (konjske vprege za turistične prevoze) v javni namen.

Na funkcionalnih površinah hotela Larix s parc. št. 489/8 in 501/1 so dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov v skladu z namembnostjo osnovnega objekta.

Na zemljišču s parc. št. 499/4, 499/1, 489/8, 501/1, 489/9, 489/2, 489/11 (del) in 489/13 so dopustni posegi oziroma gradnja objektov z minimalno oddaljenostjo od parcelnih meja 2,50 m, indeks zazidanosti ne sme preseči 0,35.

(1) Na zemljiščih parc. št. 153/2, 155/5, 152/1, 150/1, 178/1, 155/1, 154 del, 151 k.o. Kranjska Gora so dopustne še novogradnje objektov.

(2) Pogoji za oblikovanje so:

– vertikalni gabarit objekta največ K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm;

– parkiranje mora biti zagotovljeno na lastnem zemljišču;

– najmanj 50 % zelenih površin.

Jugozahodno od obstoječega hotela je treba pri novogradnji upoštevati grafično določeno gradbeno mejo, prevladujoča stavbna masa naj bo umaknjena v globino stavbne parcele, orientacija osnovnega volumna naj bo vzporedna z osjo peš poti ob Vršiški cesti do vzporedne smeri z brežino pobočja Požar. Dopusten vertikalni gabarit stavbe, ki je umaknjena v globino parcele, znaša K+P+2+M; stavbni volumni, ki se postavijo v bližino Vršiške ceste in gradbene linije obstoječega hotela, ne smejo presegati višine obstoječega hotela. Nakloni strehe lahko odstopajo od predpisanih naklonov strešin v skupnih določbah.

(3) Pri dozidavah obstoječega hotela se dopustijo 4 m odmiki od meje zemljišča namenjenega gradnji.

(1) V območju urejanja Kranjska Gora – Casino (KG H6) se ukinejo dosedanje ureditvene enote in določijo nove ureditvene enote: svojstveno oblikovanje (x) in trgi in prometne površine (t). Ureditvene enote so določene v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000.

(2) Ureditvena enota svojstveno oblikovanje (x)

pogoji glede vrste posegov: za območje veljajo določbe točke (3b) 9. člena razen druge alineje, dodatno pa so dopustne dozidave in nadzidave;

pogoji glede dejavnosti: dopustne so gostinske storitve, igralnica, zabaviščni programi, šport in rekreacija, igralniška dejavnost se uvršča v rekreacijske namene (v skladu s klasifikacijo dejavnosti);

merila in pogoji glede oblikovanja:

– vertikalni gabarit obstoječega hotela ob gradbeni meji: tri etaže (nad niveleto glavnega vhoda), višina fasade ne sme presegati višine slemena obstoječe strehe hotela (toleranca 2 m);

– vertikalni gabarit nove stavbe (zahodno od obstoječe stavbe) ob gradbeni meji: K+P+3 (za pritličje se šteje etaža na nivoju obstoječega glavnega vhoda v igralnico);

– vsi objekti so lahko podkleteni v več etažah;

– južni del objekta, ki je odmaknjen od gradbene linije, je lahko višji za tri etaže od dopustnih višin v prejšnjem odstavku;

– dopustni so arhitekturni elementi, ki segajo preko gradbene meje do največ 5 m in v skupni površini 130 m²;

– dopustna je gradnja nadstreška nad vhodom, ki presega gradbeno linijo na severni in zahodni fasadi objekta, omejitev v prejšnji alineji za nadstreška nad vhodom ne velja.

(3) Pogoji za prometno urejanje v območju KG H6

– v območju KG H6 je potrebno zagotoviti vsa parkirna mesta, ki jih zahteva normalna raba obstoječe in novih dejavnosti tega območja urejanja;

– parkirišča, ki jih ni možno zagotoviti na nivoju terena, je potrebno zagotoviti v kletnih etažah pod objektom ali pod urejenim okoliškim terenom oziroma v objektu.

(4) V območju urejanja se varuje vrtina za pitno vodo Zagmajnica. Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti ustrezne odmike, ki jih določi upravljavec.

(5) Območje leži v vodovarstvenem območju (režim 3) in zanj veljajo prepovedi in omejitve iz veljavnih predpisov o zavarovanju virov pitne vode.

(1) Kranjska Gora – Log, območje za obrt (KG M1) z besedilom: Ob gradbeni meji ob regionalni cesti so dopustne postavitve poslovnih stavb ali stavb z mešano dejavnostjo. Postavitev delavnic in drugih večjih objektov ni dopustna neposredno ob regionalni cesti, temveč v globino parcele (proti severu). Prav tako niso dopustne ureditve deponij ali skladiščnih prostorov v pasu ob regionalni cesti. Uvozi v območje so dopustni s severne in vzhodne strani (ne iz regionalne ceste).

(2) V območju urejanja Kranjska Gora KG M1 se določi nova ureditvena enota dvoranski objekti (d) (parcele 372/20, 372/74 del, k.o. 2169), ki je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000. Dodatno se za parcele 372/65, 372/44, k.o. 2169, določi ureditvena enota svojstveno oblikovanje (x).

(3) Ureditvena enota dvoranski objekti (d)

– posebni pogoji glede dejavnosti: dopustne dejavnosti trgovina, storitve in gostinske storitve prehrane;

– parkirišča za potrebe dejavnosti v območju ureditvene enote je treba zagotoviti v ureditveni enoti.

(4) V ureditveni enoti svojstveno oblikovaje (x) veljajo poleg skupnih še posebni pogoji:

– posebni pogoji glede dejavnosti: dopustne oskrbne dejavnosti (trgovina za občasno oskrbo iz 9. člena v tem primeru ne velja), dodatno pa še šport in rekreacija;

– dopustna zazidana površina lahko presega omejitev 280 m² iz 11. člena odloka vendar ne preko indeksa zazidanosti do 0,3;

– dopustna površina proizvodnih dejavnosti lahko presega omejitev 300 m² iz 9. člena, tč. 6;

– upoštevanje kvalitet obstoječega objekta iz tč. 1 iz 36. člena v tem primeru ne velja;

– dopusten odmik objektov od zemljišča namenjenega gradnji je 4 m (odmik 6 m določen v tč 3. za ureditveno enoto »x«, v tem primeru ne velja);

– dopustna je etažnost objekta do K+P+1.

(5) Na parceli 372/40, k.o. 2169 se dopusti objekt v izvedenem obsegu na dan 23. 5. 2014 (z večjo zazidano površino, nižjim naklonom strehe in večjim indeksom zazidanosti).

(1) Za povečave obstoječih objektov poleg določb v 8.b členu tega odloka velja še, da indeks zazidanosti ne sme presegati vrednosti 0,20, na posamičnem zemljišču namenjenemu gradnji je dopusten po en objekt, ki ne sme presegati 90 m² zazidane površine in je visok največ K+P+M, mansarda ima lahko tudi dve etaži.

(2) Za obstoječe tri objekte na parcelah 808/167, 808/168, 808/169, 808/179, 808/180, 808/181, 808/182, 808/183 k.o. Kranjska Gora se upoštevajo velikosti in zmogljivosti obstoječih objektov na dan sprejetja tega odloka, povečave površin in kapacitet niso dopustne.

(3) Na območju s parcelami 803/70, 803/71, 803/72, 803/73, 803/74, 803/75, 803/76, 803/77, 803/78, 803/79, 803/80, 803/81, 803/82, 803/83, 803/84, 803/85, 803/86, 803/87, 803/88, 803/89, 803/90, 803/91, k.o. Kranjska Gora velja:

a) gradbena meja za zagotovitev pretoka hudournih voda poteka ob severnem, zahodnem in južnem obodu zgoraj navedenega območja, ter je od oboda območja oddaljena od 10 m do 15 m in je določena v grafičnem prikazu,

b) na osrednjih površinah zgoraj navedenega območja je do gradbene meje dopustna gradnja:

– največ 9 objektov v skladu s tč. (1) tega člena,

– in enega objekta velikosti do 120 m² zazidane površine, etažnostjo do K+P+M in indeksom zazidanosti do 0,30.

c) Za območje z zgoraj navedenimi parcelnimi številkami so v obstoječem sistemu vodooskrbe razpoložljive količine vode za vodooskrbo samo za dva objekta, dodatne količine vode za vodooskrbo mora zagotoviti investitor v skladu s projektnimi pogoji pristojnega upravljavca vodooskrbe v Občini Kranjska Gora.

(1) V območju je na parcelah št. 802/1, 802/3, 802/4, 802/8 in 802/9 dopustna gradnja objektov ali sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe gostinstva, in sicer le penzionov. V sklopu penziona je dopustna ureditev enega stanovanja za lastnika oziroma upravljavca objekta in gostinskih storitev prehrane. Ureditev diskoteke, nočnega bara ali prostora za igre na srečo ni dovoljena. Parkirišča je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču.

(2) Za oblikovanje posegov veljajo določbe za ureditveno enoto vas (v), tako da je višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm, če je višina stavbe v skladu z drugimi določbami tega odloka glede dopustnih velikosti stavbnega volumna in razmerij. Dopustna je tudi izraba podstrešnega prostora v dveh etažah, mansarda in izkoriščeno podstrešje, če je višina stavbe v skladu z drugimi določbami tega odloka glede dopustnih velikosti stavbnega volumna in razmerij. V tem primeru je dopustna osvetlitev izkoriščenega podstrešja samo s strešnimi okni.

(1) V območju urejanja Kranjska Gora – hotel Erika – KG H7/2 se določita novi ureditveni enoti:

– ureditvena enota hoteli (h) za obstoječi objekt;

– ureditvena enota igrišča (i) za igrišča in parkovne površine severno od obstoječega objekta.

Nove ureditvene enote so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000.

V ureditveni enoti »h« so zdravstvene dejavnosti (klinike, sanatoriji, bolnišnice, ambulante, domovi, stavbe za rehabilitacijo) dopustne brez pogojev iz četrte in pete alineje, 3.a tč., 9. člena.

Podrobnejša merila in pogoji za urejanje v območju KG H7/2 so:

– zazidana površina – dopustno povečanje do 20 %;

– višina: K+P+1+M, kota pritličja lahko sega do 100 cm nad koto urejenega terena;

– streha: 35°–45°;

– ureditev zelenih površin naj obsega pretežno parkovne površine z manjšim deležem igrišč;

– pri urejanju zelenih, parkovnih površin in igrišč naj se v čim večji meri ohranja visokodebelna vegetacija, naravna oblikovanost terena, premoščanje višinskih razlik naj se izvede z naravnimi brežinami, zavarovanja brežin z opornimi zidovi je dopustna le izjemoma, če drugačne rešitve s sonaravnim oblikovanjem niso možne;

– utrditev pohodnih in voznih površin naj se izvede na tak način in s takšnimi materiali, da se v čim večji meri zagotavlja neposredno pronicanje meteorne vode skozi utrditev površin (op. peščene površine, rušniki ...);

– dotrajana igrišča naj se odstranijo in površine renaturirajo;

– pri zatravitvi površin in zasaditvah naj se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste;

– infrastrukturni vodi morajo biti vkopani.

Na obvodnih zemljiščih (parc. št. 171/3, 163/3 in 163/2) so dopustni le naslednji posegi:

– parkovne ureditve in igrišča;

– dozidave za potrebe izboljšanja kakovosti hotelskih kapacitet.

(1) V varovanem območju predvidene rekonstrukcije magistralne ceste v širini 10 m obojestransko od osi obstoječe ceste so posegi omejeni. Posegi se lahko dopustijo, če niso v nasprotju s potrjenim idejnim projektom rekonstrukcije magistralne ceste.

(2) Med potjo parc. št. 637 k.o. Gozd in potjo parc. št. 641 k.o. Gozd je določeno varovano območje za ureditev nove povezovalne in napajalne ceste za del območja KG SK 7/1. Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.

(1) Na zemljišču parc. št. 681/13 so dopustne le ureditve za rekreacijo ter ureditve zelenih površin.

(2) Preko parcele št. 681/10 k.o. Gozd mora biti zagotovljen dostop za vzdrževanje vodotoka, na severnem delu parcele pa so dovoljeni le posegi, ki ne ovirajo vzdrževanja prometnih površin.

(1) V območju urejanja Gozd Martuljek – KG S5 se določi nova ureditvena enota »parkirišča – pm«, ki leži zahodno od ureditvene enote »bs«. Nova ureditvena enota je določena v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000.

(2) V ureditveni enoti parkirišča (pm) veljajo naslednja merila in pogoji za urejanje:

Dopustne dejavnosti: parkiranje potovalnih kombijev, počitniških prikolic, osebnih vozil in avtobusov za potrebe dejavnosti v območju urejanja KG R11 in KG H8.

V ureditveni enoti mora biti zagotovljen vsaj 20 % delež zelenih površin.

Dopustne vrste posegov:

– postavitev sanitarnega objekta za potrebe parkiranja in upravljanja potovalnih kombijev;

– postavitve enostavnih objektov;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja;

– vodnogospodarske ureditve.

Za obstoječe objekte na parcelah 331/15, 174/134, 174/118, 174/135, 174/97, 174/93, 174/96, 174/95, 174/131, 174/94, 174/120, 174/90, k.o. 2170 se izjemoma dopusti manjše razmerje stranic objekta (1:1,3) od razmerja v skupnih določbah odloka, nesimetrična streha, manjši naklon strehe (do 25°) od predpisanega v skupnih določbah odloka.

(1) V območju urejanja Gozd Martuljek – apartmajsko naselje – KG R11 se določijo nove ureditvene enote:

– apartmajsko naselje (a);

– igrišča (i);

– tržnica (c);

– parkirišča (pm);

– parkovne površine (p) in

– trgi in prometne površine (t).

Nove ureditvene enote so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000.

Do izvedbe apartmajskega naselja je dopustna raba in urejanje območja za potrebe kampinga. Stanovanja in sekundarna bivališča niso dopustna. Na območju je dopustna postavitev fiksnih ali mobilnih nastanitvenih objektov (skupno do 65 hišic) velikosti do 50 m² zazidane površine.

(2) Ureditvena enota apartmajsko naselje (a)

Dopustne dejavnosti: gostinske nastanitvene dejavnosti – apartmajsko naselje. Apartmajsko naselje je dopustno postaviti v izključni povezavi z gostinsko nastanitveno dejavnostjo hotela Špik. Dopustne vrste posegov:

– za obstoječi objekt na parceli 174/17, k.o. Gozd so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija, odstranitev objekta;

– za obstoječi sanitarni objekt kampa na parceli 174/63 k.o. Gozd, so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija, odstranitev, dozidava, nadzidava in novogradnja, sprememba namembnost za potrebe kampa (sanitarije, pomivalnica, spremljajoče servisne dejavnosti kampa in sorodno), za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »vas v«, tč. (3) z dopustno višino P+M;

– za obstoječi objekt na parceli 174/18, k.o. Gozd so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija, odstranitev, dozidava, nadzidava, novogradnja objekta, sprememba namembnosti za potrebe kampa (trgovina, poslovni prostori kampa, sanitarije, pomivalnica, spremljajoče servisne dejavnosti kampa in sorodno), za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »vas v«, tč. (3) z dopustno višino P+M;

– na parceli 174/25, k.o. Gozd je dopustna novogradnja objekta za potrebe kampa (recepcija kampa, mala trgovina in sorodno), za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »vas v«, tč. (3) z dopustno višino P+M;

– v ureditveni enoti »a« je dopustna novogradnja objekta za klubske prostore z gostinsko storitvijo pijače in prehrane ter za spremljajoče prostore, za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »vas-v« tč. (3) z dopustno višino P+M;

– novogradnja gostinskega objekta za storitve prehrane in pijače do max. 350 m² zazidane površine, za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »vas v«, tč. (3) z dopustno višino P+M.

Pogoji glede izrabe območja in oblikovanja objektov apartmajskega naselja:

– 25 objektov velikosti do 75 m² BEP in max zazidane površine do 50 m²;

– in 20 objektov velikosti do 140 m² BEP in max zazidalne površine do 75 m². Zemljišče namenjeno gradnji apartmajskega naselja se določi za celotno apartmajsko naselje in ni dopustna delitev na več manjših gradbenih parcel za posamezne skupine objektov ali posamične apartmajske objekte;

– etažnost: P+M, kletna etaža ni dopustna, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm, max. višina slemena je 7 m nad koto urejenega terena;

– glede oblikovanja objektov veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x«.

Pogoji za oblikovanje nastanitvenih objektov do izvedbe apartmajskega naselja:

– dopustne so novogradnje nastanitvenih objektov (fiksne ali mobilne izvedbe), za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z dopustno eno etažo, zazidane površine do 50 m²;

– dopustne so novogradnje glamping objektov, za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z dopustno eno etažo, zazidane površine do 50 m², dopustne so »drevesne« izvedbe nastanitvenih enot;

– skupno dopustno število nastanitvenih objektov je 55 hišic.

(3) Ureditvena enota igrišča (i):

dopustne dejavnosti: dopustne so dejavnosti rekreacije.

dopustne vrste posegov: dopustne so

– ureditve igrišč, poti, parkovnih površin, postavitve nadstrešnic, vrtnih ut in začasnih objektov.

Do ureditve apartmajskega naselja in z njim povezanih igrišč je dopustna raba površin za kamping, novogradnja nastanitvenih objektov (fiksne ali mobilne izvedbe) ali glamping objektov, za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z dopustno eno etažo in zazidano površino do 50 m², za glamping hišice so dopustne »drevesne« izvedbe nastanitvenih enot.

(4) Ureditvena enota tržnica (c):

Dopustne dejavnosti: trgovina za lokalno oskrbo, tržnica, storitve za turizem, gostinske storitve prehrane. Stanovanja, sekundarna bivališča in gostinske nastanitvene dejavnosti niso dopustne.

Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov

Pogoji za oblikovanje objektov tržnice:

– max zazidana površina trgovskih objektov do 120 m² ter 120 m²nadstrešnice za tržnico

– max zazidana površina gostinskega objekta do 280 m²

– višina objektov: K+P+IP, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm

– streha: naklon strehe 40°–45°, simetrična strešina, smer slemena v smeri daljše stranice objekta, dopustna je povezava nadstrešnice za tržnico v eno, oblikovno in konstrukcijsko povezano streho skupaj s trgovskim objektom.

Do ureditve tržnice je dopustna raba površin za kamping, novogradnja nastanitvenih objektov (fiksne ali mobilne izvedbe) ali glamping objektov, za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z dopustno eno etažo in zazidano površino do 50 m², za glamping hišice so dopustne »drevesne« izvedbe nastanitvenih enot.

(5) Ureditvena enota parkirišča (pm-1):

Dopustne dejavnosti: parkiranje potovalnih kombijev, počitniških prikolic, osebnih vozil in avtobusov za potrebe dejavnosti v območju urejanja KG R11 in KG H8.

V ureditveni enoti mora biti zagotovljen vsaj 20 % delež zelenih površin.

Dopustne vrste posegov:

– postavitve sanitarnih objektov za potrebe parkiranja potovalnih kombijev

Do ureditve parkirišča je dopustna raba površin za kamping, novogradnja nastanitvenih objektov (fiksne ali mobilne izvedbe) ali glamping objektov, za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z dopustno eno etažo in zazidano površino do 50 m², za glamping hišice so dopustne »drevesne« izvedbe nastanitvenih enot.

(6) Ureditvena enota parkirišča (pm-2):

Dopustne dejavnosti: parkiranje osebnih vozil za potrebe stanovalcev stanovanjskega bloka v območju KG S5.

(7) V območju ureditvenih enotah »a, c, i, pm-1, pm-2, p« so dopustne gradnje:

– postavitve kioskov za drobne storitve trgovine, turizma, gostinstva (kot npr. pekarna, izposoja športne opreme in sorodno), za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z dopustno eno etažo in zazidano površino do 50 m²;

– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov;

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja vodnogospodarske ureditve;

– novogradnja bazena oziroma kopalnega bajerja;

– ureditve javnih, parkovnih površin in igrišč;

– rušitve/odstranitve obstoječih objektov;

– novogradnje stanovanj in sekundarnih bivališč niso dopustne.

(8) Pogoji za prometno urejanje območja KG R11:

Za potrebe apartmajskega naselja je zagotoviti najmanj 1,1 PM/na en apartma.

Cesta po vzhodnem robu območja R11 mora biti javno dostopna (ureditvena enota »t«).

Dopustna je prestavitev dostopne ceste do hotela Špik na traso med ureditvenima enotama »i« in »a«, pri čemer trasa lahko odstopa od shematično prikazane razmejitve ureditvenih enot, trasa ceste se mora prilagajati obstoječim drevesom, ki se jih ohrani.

(9) Pogoji za krajinsko ureditev območja: na celotnem območju urejanja naj se ohranja kakovostna drevesa.

(10) Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen predmetnega odloka.

Na parcelah 120/3, 125/5 k.o. Gozd se določi območje prekrivajoče rabe (R).

Za oblikovanje objektov na parcelah 753/1, 753/2, 753/3 in 753/4, k. o. Dovje velja:

– največja dopustna velikost objekta je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu z gradbeno mejo;

– višina objektov: kota pritličja sme biti največ 30 cm, višina slemena pa največ 8,5 m nad koto urejene dovozne poti, merjeno pri vhodu v stavbo;

– naklon strešin mora biti enak, strešine pa so lahko asimetrične;

– orientacija objekta: daljša stranica objekta in sleme morata biti vzporedna z dovozno potjo ali s slemeni obstoječih višje ležečih objektov;

– niveleta novo urejene dovozne ceste mora biti na isti višini kot obstoječa pot, dopustna odstopanja so +10 cm;

Merila so določena tudi na grafičnem prikazu v merilu 1:500 (list 2-62).

Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.

Na stavbnem zemljišču parc. št. 683/5 in 683/6 del k.o. Dovje so dopustni le posegi za:

– gostinstvo;

– šport in rekreacijo;

– gozdarstvo in lovstvo.

Višina objektov ne sme preseči K+P+1+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m², parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.

(1) Na zemljiščih, parc. št. 1338, 1317, 1318 k.o. Dovje so dopustne le novogradnje za gostinsko dejavnost. Na parceli št. 1337 je dopustna le ureditev muzeja in spremljajočih gostinskih dejavnosti v stavbi muzeja. V primeru, da se muzej uredi na drugi lokaciji, se lahko na tej parceli s soglasjem Občine Kranjska Gora dopusti gostinska dejavnost.

(2) Pogoji za oblikovanje so:

– vertikalni gabarit največ K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm;

– indeks zazidanosti 0,3;

– delež zelenih površin najmanj 50 %;

– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.

(3) Na zemljišču s parc. št. 1342, k.o. Dovje (kovačnica v Mojstrani) se dopusti gradnja neprofitnih stanovanj. Izjemoma je dopustni odmik objekta od parcelne meje min. 2 m.

(1) Mojstrana – novi del (DM S1)

Na zemljiščih parc. št. 1309/3-del in 1309/1-del k.o. Dovje, so dopustne le novogradnje za oskrbo in storitve.

Pogoji za oblikovanje so:

– vertikalni gabarit največ K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm;

– indeks zazidanosti 0,3;

– delež zelenih površin najmanj 30 %.

(2) Meja ureditvene enote »e« se na zahodnem robu območja urejanja popravi tako, da parcela št. 1375/1 k.o. Dovje sodi v ureditveno enoto »e« in je določena v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000.

– meje ureditvenih enot bloki in stolpiči (bs) se popravijo v grafičnem prikazu. Nove meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000.

(1) Na zemljiščih, parc. št. 1260/3-del, 1264/2-del, 1264/3-del in 2034-del k.o. Dovje, vzhodno od nove povezovalne peš poti v smeri S-J (v podaljšku mostu čez Savo) so poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka, dopustne le novogradnje za:

– šport in rekreacijo;

– specializirano trgovino za športne rekvizite in spominke ter

– spremljajočo gostinsko storitev prehrane.

(2) Pogoji za oblikovanje so:

– vertikalni gabarit največ P za športne objekte, K+P+1+M za gostinsko dejavnost;

– indeks zazidanosti 0,3;

– delež zelenih površin najmanj 30 %;

– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.

(3) Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen predmetnega odloka.

Mojstrana – Mlačca (DM R3): v območju je dopustna postavitev objekta za garderobe, sanitarije, shrambe za orodje in opremo, gostinsko storitev – točenje pijače. Glede oblikovanja veljajo pogoji za ureditveno enoto vas (v), višina največ P+M, lega objekta naj ne bo vidno izpostavljena.

Na parceli s št. 365, k.o. Dovje se dopusti postavitev objekta gostinske storitve prehrane s pogoji ureditvene enote brunarica (bb).

Na delu površin območja urejanja DM-T1 in T1 (del zemljišča s parc. št. 2073/4, k.o. Dovje) se določa ureditvena enota dvorane in ploščati objekti (d). Dopustna je proizvodna dejavnost.

Na zemljišču parc. št. 1859, k.o. Dovje se izjemoma dopusti gradnja apart-hotela s pogoji oblikovanja za ureditveno enoto (v).

Na zemljišču parc. št. 2060/19 in 1663/5, k.o. Dovje se dopusti gradnja stanovanjskega objekta s pogoji za ureditveno enoto »v«. Omejitev za velikost zemljišča namenjenega gradnji iz 38. člena se v tem primeru ne upošteva.

Pri načrtovanju gradenj in posegov v območju Triglavskega narodnega parka se upošteva določila Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1, Uradni list RS, št. 52/10) in Uredbe o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025 (Uradni list RS, št. 34/16). Za vse gradnje in posege v prostor na območju Triglavskega narodnega parka je potrebno pridobiti naravovarstveno in kulturnovarstveno soglasje.

(1) V območju Karavank, določenem v grafičnem prikazu v merilu 1:5000, so dopustni le naslednji objekti in spremembe namembnosti:

– za potrebe kmetijstva, gozdarstva, lova in urejanja voda;

– ureditev dela kmetijskih objektov na planinah, gozdarskih in lovskih koč in nekdanjih vojaških objektov v planinska zavetišča;

– novogradnje objektov in novih komunikacij niso dopustne.

(2) V obstoječi stavbi nekdanje stražnice na parceli št. 1174/2 k.o. Rateče so dopustni posegi za:

– gostinstvo,

– šport in rekreacijo ter

– gozdarstvo in lovstvo.

– Dozidave so dopustne do 30 % tlorisa nekdanje stražnice. Nadzidave in nove gradnje niso dopustne.

(3) Za obstoječe kmetije na Srednjem vrhu so dopustne tudi novogradnje in ureditve infrastrukture.

(1) Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parceli št. 1/9, k.o. Rateče v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31. 12. 2011.

(2) Za objekt na parceli št. 1/9, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP. Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje:

– od parcele št. 1413 je odmik 2,40 m,

– od parcele št. 1/1 je odmik 3,50 m,

– enako velja tudi za kletno etažo,

– dopusti se oporni zid v izvedenem stanju v dolžini 36,96 m z max. višino 4,5 m z lego ob parcelni meji.

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011. Določba 16.a člen (prav tako 38. člen, tč. 1 in 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

(3) Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

1. Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

2. Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

(4) Parcela 1/9 k.o. Rateče leži delno v poplavnem območju v razredu velike poplavne nevarnosti, zato je sanacija mogoča samo na podlagi izdanega vodnega soglasja. Na poplavnem območju v razredu velike poplavne nevarnosti ni dopustno postavljati greznic in drugih objektov, v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.

(1) Za sanacijo objekta na parceli št. 121, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

1. Dopusti se indeks zazidanosti 0,51 in manjši indeks zelenih površin. Določba 11. člen, tč. 2 v tem primeru ne velja.

2. Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelnih mej:

– S fasada lahko sega do parcelne meje (parcelna št. 120/2, k.o. Rateče) – dopusten odmik 0 m;

– J stran – odmik 0,70 m od parcele št. 117/2, k.o. Rateče;

– V stran – odmik 0,4 m do parcele št. 1403/1, k.o. Rateče, vetrolov lahko sega 0,9 m preko parcelne meje;

– Z stran – odmik 2,60 m od parcele št. 120/1, k.o. Rateče.

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011.

Določba 16.a člen (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

3. Obstoječi vhod v klet na južni strani objekta se odstrani ali sanira tako, da se obodne stene zgradijo do enotne višine 2.20 nad koto praga vhoda v klet in nanje postavi dvokapna streha,

– odmik vhoda v klet od parcele št. 117/2 je lahko 0,70 m;

– višina: pritličje (z enako in konstantno višino fasade);

– straha: dvokapnica v predpisanem naklonu 35° do 45°, sleme v smeri daljše stranice objekta.

(2) Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

1. Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

2. Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15 cm) in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

(1) Dopušča se sanacija zgrajenih objektov na parcelah št. 26/1 in 26/2 k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenih objektov na dan 31. 12. 2011.

Za objekta na parceli št. 26/1 in 26/2 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

1. V obstoječem zahodnem objektu (h. št. 74i) se dopusti pet (5) stanovanj, v obstoječem vzhodnem objektu (h. št. 74j) pa se dopusti štiri (4) stanovanja. Določba 9. člena, tč. 1.b glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

2. Dopusti se indeks zazidanosti 0,55 (upoštevajoč klet in gradbeno parcelo do RL). Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja.

3. Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelne meje:

– odmik kleti na južni strani od parcele št. 23/1 je lahko min. 2.75 m;

– odmik objekta na severozahodni strani od RL je lahko min. 1.70 m.

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011. Določba 16.a člen (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

4. Dopusti se razmerje stranic tlorisa objekta, ki je manjše od 1:1,4. Določba 32.b, tč 2, glede razmerja stranic tlorisa v tem primeru ne velja.

5. Parkirišča je treba zagotoviti v skladu z 9. členom, tč. 1.b. Del parkirišč se lahko začasno uredi na površini dostopne ceste (znotraj RL), dokler ni izvedeno nadaljevanje dovozne ceste do severno ležečih parcel.

(2) Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

1. Na zemljišču dveh obstoječih objektov niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

2. Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

(3) V grafičnem prikazu se RL za javno dostopno površino – cesto spremeni, tako da ustreza izvedenemu stanju in omogoča dostop do drugih objektov.

(1) Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 26/4 k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31. 12. 2011.

Za objekt na parceli št. 26/4 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

1. V obstoječem objektu (h. št. 74h) se dopustijo štiri stanovanja. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

2. Dopusti se indeks zazidanosti 0,37 (upoštevajoč klet in gradbeno parcelo do RL). Določba 11. člena, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja.

3. Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelnih mej:

– odmik SZ vogala objekta od parc. 26/5 je 2,68 m;

– odmik zah. fasade od parc. 26/5 je 2 m;

– odmik SV vogala objekta od parcele 27/1 je 2,64 m.

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011. Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

4. Dopusti se razmerje stranic tlorisa objekta, ki je manjše od 1:1,4. Določba 32.b, tč. 2 PUP, glede razmerja stranic tlorisa v tem primeru ne velja.

5. Parkirišča je treba zagotoviti v skladu z 9. členom, tč. 1.b. Del parkirišč se lahko začasno uredi na površini dostopne ceste (znotraj RL), dokler ni izvedeno nadaljevanje dovozne ceste do severno ležečih parcel.

(2) Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

1. Na zemljišču namenjenemu gradnji obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

2. Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

(3) V grafičnem prikazu se RL za javno dostopno površino – cesto spremeni, tako da ustreza izvedenemu stanju in omogoča dostop do drugih objektov.

(1) Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 90 in 91, k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31. 12. 2011.

Za objekt na parceli št. 90 in 91 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

1. V obstoječem objektu (h. št. 42) se dopusti 10 stanovanj. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

2. Dopusti se večji indeks zazidanosti. Določba 11. člen, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja.

3. Dopustijo se manjši odmiki objekta od sosednjih parcelnih mej od predpisanih v skupnih določbah PUP. Odmiki se dopustijo v dimenzijah dejanske izmere na dan 31. 12. 2011.

Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

4. Dopušča se sanacija zgrajenega pomožnega objekta (oporni zid in parkirišča) na parceli št. 90, k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta do dne 31. 12. 2015. Izjemoma se določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP, in sicer se dopustijo odmiki kot so razvidni iz geodetske izmere obstoječega objekta do dne 31. 12. 2015.

(2) Ne glede na izvedeno stanje je treba upoštevati zakonsko predpisane odmike od vodotokov.

(3) Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

1. Na zemljišču namenjenemu gradnji obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

2. Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4) v tem primeru ne velja.

3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

(1) Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 803/46 in 803/67, k.o. Kranjska Gora v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31. 12. 2011.

Za objekt na parceli št. 803/46 in 803/67, k.o. Kranjska Gora se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

1. V obstoječem objektu se dopustita dve počitniški stanovanji. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

2. Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,58. Določba 11. člen, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja.

3. Dopustijo se manjši odmiki objekta od sosednjih parcelnih mej v naslednjih dimenzijah:

– na SV strani objekta je najmanjši odmik 1.05 m od parc. št. 803/95 in 0.30 m od parc. št. 803/92;

– na SZ strani je rob spodnje terase odmaknjen najmanj 1.25 m od parc. št. 808/91;

– na Z strani je rob spodnje terase odmaknjen najmanj 1.80 m od parc. št. 803/66;

– na J strani je rob spodnje terase odmaknjen med 0.10 m in 0.28 m od parc. št. 803/49.

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011. Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

4. Lokacija leži v vodovarstvenem območju (režim 3), kjer izgradnja greznic skladno z veljavnimi prepisi o zavarovanju virov pitne vode za območje Kranjska Gora ni dovoljena. Gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb v širšem varstvenem pasu je dovoljena pod pogojem, da je zgrajena vodotesna kanalizacija ali da se gradi sočasno.

(2) Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

1. Na zemljišču namenjenemu gradnji obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

2. Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

(1) Za objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd je dopustna gradnja v skladu s pogoji po varianti 1 ali po varianti 2.

(2) Varianta 1:

Za objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd (na stavbnem zemljišču) se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

1. Dozidava objekta se dopusti v mejah, ki so določene v grafičnem prikazu z gradbeno mejo (zunanje mere tlorisa po dozidavi so max. 6,16 x 10,25 m, min. pa 6,16 x 8,60 m).

2. Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,20. Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja.

3. Dopusti se manjši odmik objekta od sosednjih parcelnih mej od predpisanih v PUP v naslednjih dimenzijah:

– na V strani objekta je najmanjši odmik 3,3 m od parc. št. 250/2 k.o. Gozd.

Odmiki se dopustijo v dimenzijah dejanske izmere na dan 31. 12. 2011. Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

4. Dopusti se etažnost K+P+1+M.

5. Določila glede strehe iz 32.b člena (tč. 2, druga alineja, drugi stavek) za predmetni poseg ne veljajo.

(3) Varianta 2:

Za objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd (na stavbnem zemljišču) se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

1. Dozidava objekta se dopusti v mejah, ki so določene v grafičnem prikazu z gradbeno mejo (zunanje mere tlorisa po dozidavi so 6,16 x 11,20 m).

2. Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,24. Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja.

3. Dopusti se manjši odmik objekta od sosednje parcele od predpisanih v PUP v naslednjih dimenzijah: odmik 0 m od parcele št. 250/2 k.o. Gozd (dopusti se lega objekta na parcelni meji 250/2 k.o. Gozd). Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

4. Dopusti se etažnost K+P+1+M.

5. Določila glede strehe iz 32.b člena (tč. 2, druga alineja, drugi stavek) za predmetni poseg ne veljajo.

(1) Za parcele št. 1394 in 1398/3, k.o. Dovje se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

1. Dopusti se indeks zazidanosti 0,23 in zazidana površina osnovnega objekta velikosti 241 m² (upoštevajoč osnovni objekt z dozidavami vendar brez pomožnih/enostavnih/nezahtevnih objektov). Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja.

2. Dopustijo se odmiki objekta od parcelnih mej na dan 31. 12. 2011. Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

3. Enokapna streha nad prizidkom na SZ strani objekta se sanira tako, da se izvede dvokapna streha s prečnim slemenom v predpisanih naklonih (35° do 45°) v skladu z določbo 19.b člena PUP.

Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

4. Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

5. Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja:

6. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15 cm) in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

7. Lokacija leži v vodovarstvenem območju (režim 3), kjer izgradnja greznic skladno z veljavnimi prepisi o zavarovanju virov pitne vode za območje Kranjska Gora ni dovoljena. Gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb v širšem varstvenem pasu je dovoljena pod pogojem, da je zgrajena vodotesna kanalizacija ali da se gradi sočasno.

V območju R SK1/1 se na parceli 169/9 k.o. 2167 dopusti objekt v izvedenem stanju na dan 13. 5. 2013 (večji indeks zazidanosti, pohodna terasa na plošči kletne etaže, podporni zid parkirišča).

Na parceli 119, k.o. 2168 se dopusti objekt v obsegu na stanje 14. 5. 2014 (z večjim indeksom zazidanosti, s smerjo slemena v smeri krajše stranice, s povečanimi kapacitetami, na manjši parceli od dopustne).

Na parc. št. 1261/66, 1261/67, 1261/68, k.o. Rateče se za obstoječe stavbe Rateče 163 a, 163 b, 163 c dopusti višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu 210 cm v izvedenem stanju do dne 1. 8. 2016.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot J1, J2, J3 in J5 (Uradni list RS, št. 15/91, 30/96 in 70/96), ki se nanašajo na plansko celoto J1, J2 in J3 ter

– Zazidalni načrt Pišnica, Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/96.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, v krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sprememba in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, pri krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Te spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, pri krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Tretje spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Tretje A spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, v krajevnih skupnostih Rateče - Planica, Dovje - Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Te spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev na območju Občine Kranjska Gora za območje urejanja Kranjska Gora – Prisank, z oznako KG/H4 (Uradni list RS, št. 82/05) vsebuje naslednje končne določbe:

Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so bile vložene na Upravno enoto Jesenice, v času do uveljavitve tega odloka in za katere je bil do uveljavitve tega odloka odmerjen in plačan komunalni prispevek občini, oziroma so bile do uveljavitve tega odloka na občino vložene popolne vloge za odmero komunalnega prispevka, se obravnavajo po določbah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 37/02, 113/02, 82/05), ki je veljal pred uveljavitvijo tega odloka.

Šeste spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sedme spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Osme spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Popolne vloge, oddane pred uveljavitvijo tega odloka, se obravnavajo v skladu z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB4, Uradni list RS, št. 18/17, 34/17).

Devete spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Kranjska Gora in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 200/2020 z dne 29. 12. 2020

3664. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB5), stran 10340.