Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 16. redni seji dne 14. 4. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora Letuš – vikend naselje desni breg: LD04-1 (ID: 1620)
1. člen
(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18) občinski svet občine Braslovče sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja EUP Letuš-vikend naselje desni breg: LD04-1z identifikacijsko številko: 1620 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 8/19, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT d.o.o., Sevnica (odgovorni prostorski načrtovalec: Andreja Preložnik, udia, PA PPN ZAPS 0210).
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-2 in podzakonski akti.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– načrt parcelacije
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
– odlok.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
1. Izrez iz kartografskega dela OPN Občine Braslovče | M 1:5000 |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
3. Prikaz prostorske ureditve | M 1:500 |
4. Prikaz komunalne ureditve | M 1:500 |
5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:500 |
6. Načrt parcelacije | M 1:500 |
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Sklep o začetku priprave OPPN za del enote urejanja Letuš – vikend naselje desni breg LD 04-1 (Uradni list RS, št. 41/20)
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev
– Strokovne podlage:
– Geodetski načrt, izdelovalca STRAT inženiring d.o.o., št. 123-2019
– Geološko geomehansko poročilo, izdelovalca GeoMet d.o.o., št. 245/11/2019 in št. 20-1/2020
– Elaborat ekonomike, izdelovalca AR PROJEKT d.o.o., št. 8/19/21
– Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO
– Konkretne smernice nosilcev urejanja prostora
– I mnenja nosilcev urejanja prostorov
– II mnenja nosilcev urejanja prostorov.
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je:
Ureditveno območje A je parcelna št. 469/164 k.o. 984 Letuš v naselju Letuš. Na severozahodni, severovzhodni in jugovzhodni strani je omejena z obstoječo pozidavo, na jugozahodni strani z obstoječo javno cesto JP 990390, odsek JP990392 Letuš 111a.
Ureditveno območje B so parcele št. 469/337, 469/382, 469/383 k.o. 984 Letuš v naselju Letuš. Na severozahodni, severovzhodni, jugovzhodni in jugozahodni strani so omejene z obstoječo pozidavo.
(2) Velikost območja A in B znaša 1358,00 m2.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Za del enote urejanja EUP Letuš-vikend naselje desni breg: LD04-1je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako LD04.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za legalizacijo enostanovanjskih stavb z zunanjo ureditvijo.
(3) Znotraj območja OPPN je poleg legalizacije stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje prostorske ureditve se na jugozahodni strani povezuje z obstoječo prometnico in na jugovzhodni strani na obstoječo dovozno cesto, tako da ima območje vpliv na prometno, komunalno in energetsko omrežje. Gre za območje, ki je po planskem aktu namenjeno stanovanjskim površinam, ki so namenjene bivanju brez ali spremljajočimi dejavnostmi.
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– novogradnja objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
(2) Za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo, kar pomeni, da je izdaja gradbenega dovoljenja za te objekte možna le, če je dopustna pod pogoji tega odloka oziroma če je skladna s pogoji tega odloka, ki se nanašajo na gradnje novega objekta.
(vrste dopustne dejavnosti)
Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:
– 1110 enostanovanjske stavbe
– 1121 dvostanovanjske stavbe
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
(2) Ureditveno območje A in B:
– lega objektov: po situaciji prikaza prostorske ureditve;
– horizontalni gabariti: razgibane podolgovate oblike v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2. K obstoječim objektom je možno izvesti dozidave pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objektov, ustrezno število parkirnih mest, ustrezni odmiki od javne infrastrukture ter da se ne presega faktor izrabe parcele 0,8 in faktor zazidanosti parcele 0,4;
– vertikalni gabarit: maksimalni K + P + 1 ali K + P+ M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m. V primeru dozidave in nadzidave obstoječih objektov je maksimalna višina K+P+1. Pri izvedbi kletne etaže (delno vkopana) se le ta mora izvesti v kesonski izvedbi zaradi bližine vodotoka Savinje;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: se določi z izdelavo projektne dokumentacije. Kota terena se ne nadvišuje nad koto sosednjih zemljišč;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Pri novogradnji je naklon strešine 30º–45º, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče ali temne barve. Možno tudi drugačno oblikovanje streh z manjšimi nakloni, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico;
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v beli barvi ali v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade (klasične ali moderno oblikovane);
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključki se izvedejo iz kategorizirane občinske ceste. Manipulativne površine na gradbeni parceli so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.
(3) Odmiki:
V območju A je na severozahodni strani odmik zidu stanovanjskega objekta od parcele št. 469/163 k.o. 984 Letuš 1,64 m, na severovzhodni strani od parcele št. 469/337 k.o. 984 Letuš 0,39 m ter na jugovzhodni strani od parcele št. 469/356 k.o. 984 Letuš 3,97 m.
V območju B je na severozahodni strani odmik zidu stanovanjskega objekta od parcele št. 469/163 k.o. 984 Letuš 2,69m, na jugozahodni strani od parcele št. 469/164 k.o. 984 Letuš 9,83 m ter na jugovzhodni strani od parcele št. 469/356 k.o. 984 Letuš 2,77 m.
Manjši odmiki od parcelnih mej v območju A in B v primeru dozidave je možen od zgoraj navedenih ob predhodnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Znotraj gradbene parcele je v ureditvenem območju A in B možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Zazidana površina glavnega objekta ter enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati faktorja zazidanosti 0,4.
Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Prometno se ureditveno območje A, ki obsega zemljišče s parcelno št. 469/164 k.o. 984 Letuš, preko obstoječega individualnega priključka priključuje direktno na javno občinsko cesto kategorizirano kot JP990390, odsek JP990392 Letuš 111a in se ne spreminja.
(2) Območje B, ki obsega zemljišča parcelne št. 469/337, 469/382 in 469/383 k.o. 984 Letuš se preko privatnega obstoječega cestnega priključka s parcelno št. 469/356 k.o. 984 Letuš priključuje na javno občinsko cesto, kategorizirano kot JP990390, odsek JP990392 Letuš 111a. Dovozna cesta s parcelno št. 469/356 k.o. 984 Letuš, ki poteka po privatnem zemljišču in trenutno služi kot dostop za 4 stanovanjske stavbe se v OPPN predvidi kot javna občinska cesta v minimalni širini 4,00 m. Zaradi prihodnjega razvoja se predvidi skupni cestni priključek v skladu s pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09, 109/10) tako, da bo omogočal nemoteno in varno priključevanje na javno občinsko cesto JP990392. Do ureditve lastniško pravnih razmerij ceste s parc. št. 469/356 k.o. Letuš si mora investitor pridobiti služnostno pravico uporabe in dostopa do zemljišč s parcelnimi št. 469/337, 469/382 in 469/383 k.o. 984 Letuš, na katerem je predvidena legalizacija stanovanjskega objekta.
(3) Pri cestnih priključkih je potrebno upoštevati, da je priključevanje individualne dovozne ceste na občinsko cesto varno in pregledno. Zagotovljeno mora biti polje preglednosti v križišču z občinsko cesto v ravnini z dovozno cesto.
(4) Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno zagotoviti zadovoljivo preglednost na območju individualnega cestnega priključka (27. člen Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste), zato znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključkov ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometa varnosti na območju priključkov.
(5) Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma raščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ali žive meje (razraščene grmovnice in druge zasaditve) ne smejo zmanjšati preglednosti na občinski cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m.
(6) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, in sicer:
– 2 PM – enostanovanjske hiše.
Ureditev zajema tudi prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto, skladno z 28. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10).
(7) Meteorna in druga voda s parcele, objekta in individualnega cestnega priključka ne sme pritekati na cesto in na njej celo zastajati. Odtekanje vode z občinske ceste ne sme biti ovirano. Urejeno mora biti meteorno odvodnjavanje cestnega priključka. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu javne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji.
(fekalna in meteorna kanalizacija)
(1) Na obravnavanem območju ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključuje s čistilno napravo. Obstoječe greznice se ukinejo in se namesto njih izvedejo MKČN. Prečiščene vode se odvajajo v ponikovalnico skladno z geološkim mnenjem.
(2) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN je že izvedena meteorna kanalizacija pri posameznem objektu, ki odvaja meteorne vode v ponikovalnico v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15), se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen. Zadrževalni bazen je dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v ponikovalnico v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se, če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj v skladu s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14).
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje.
(1) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna iz javnega vodovoda PE DN 90 mm, ki se nahaja severozahodno od obravnavanih parcel ter preko skupinskega priključka v izvedbi PE DN 90 mm in PE DN 63 mm. Obstoječa stanovanjska objekta se že oskrbujeta z vodo preko obstoječega hišnega priključka z odjemnima mestoma OM 033 000 368 (219/2009-BR z dne 25. 5. 2009), vodomer DN 20 mm – za objekt A in OM 033 000 362 (87/2009-BR z dne 18. 5. 2006), vodomer DN 20 mm – za objekt B.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek na javni vodovod.
(energetska infrastruktura)
(1) Ob robu območja predmetnega območja OPPN se nahaja obstoječa priključno merilna omarica s priključnim kablovodom, katerega se upošteva kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1,00 m od NN podzemnega el. en. voda v obeh smereh. Obstoječa enostanovanjska objekta sta že priključena na distribucijsko omrežje preko merilnih mest št. 2-181837 z zakupljeno priključno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3x25A – za objekt A in merilnega mesta 2-181623 z zakupljeno močjo 14 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3x20A – za objekt B. Obe merilni mesti sta priključeni na TP Zelenjak – 102:Rp1.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije:
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d..
V primeri priključka na TK omrežje si mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja.
(2) Telemach
Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je umeščen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti telemacha d.o.o.. Na mestih, kjer bo KKS omrežje Telemach d.o.o. oviralo gradnjo objekta, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna njegova zaščita (obetoniranje) in položitev rezervnih cevi po celotni dolžini pri prečkanju obstoječe trase ali prestavitev, katera se izvede v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o..Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. zemeljska dela v bližini obstoječega TK omrežja je potrebno izvajati ročno z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Zakoličbo trase kabla se izvede najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradnje. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3 m. pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev.
V primeru izvedbe priključkov na KKS omrežje že zgrajenih objektov se predvidi izvedba cevne kabelske kanalizacije z zaščitnimi alcaten cevmi Ø 50 do objekta/hišne TK omare, v katero se uvleče koaks kabel – priključna točka je samostojno stoječa KKS omarica.
V primeru priključka na KKS omrežje si mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS.
(1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00 m.
(2) Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
VII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(enote kulturne dediščine)
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.
Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje z II. stopnjo varstva pred hrupom. S posegoma ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(1) Območje OPPN je ob visokih vodah vodotoka Savinje poplavno ogroženo. V študiji » Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica Letuš«, št. projekta A99-FR/10, februar 2010, ki ga je izdelal Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, je ugotovljeno, da so parcele št. 469/164, 469/37, 469/82 in 469/383 k.o. Letuš v razredu preostale poplavne nevarnosti. Pri načrtovanju je upoštevana Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2. Koto terena na območju OPPN – ureditveno območje A in B (parkirišča, ceste, manipulativne površine, zelenice …) se ne nadvišajo nad koto sosednjih zemljišč in so obstoječe ter se z legalizacijo objektov ne spreminjajo. Kota pritličja stanovanjskih objektov je obstoječa in se z legalizacijo objektov ne spreminja.
(2) Na obravnavanem območju ni izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Obstoječe greznice se ukinejo in se namesto njih izvedejo MKČN. Prečiščene vode se odvajajo v ponikovalnico.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod je usklajeno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Za odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je v skladu s 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) predvidena izvedba zadrževalnega bazena pred iztokom v ponikovalnico pri objektu B. Pridobljena geološka mnenja izkazujeta da je možno meteorne vode zaradi geološke sestave tal ponikniti.
(4) Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena odvajajo skladno z geološkim mnenjem v ponikovalnico. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se če je potrebno vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v ponikovalnico.
(5) Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin so izvedene manipulativne in parkirne površine s tlakovci, ki prepuščajo padavinske vode v podtalje.
(6) Po evidencah DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
Na območju predvidenega OPPN ni zgrajenega hidrantnega omrežja. V primeru požara pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 3 km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega-geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko-geomehanskim poročilom. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v območju razreda preostale nevarnosti. Koto terena na območju OPPN – ureditveno območje A in B (parkirišča, ceste, manipulativne površine, zelenice …) se ne nadvišajo nad koto sosednjih zemljišč in so obstoječe ter se z legalizacijo objektov ne spreminjajo. Kota pritličja stanovanjskih objektov je obstoječa in se z legalizacijo objektov ne spreminja. Iz geološko geomehanskega poročila je razvidno da območje legalizacije stanovanjskih objektov leži na območju kjer ni erozivnih žarišč.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN je že pozidano s stanovanjskimi objekti, kjer so že izvedeni priključki na komunalno infrastrukturo.
(1) V grafičnem delu OPPN je v ureditvenem območju A objekt lociran na sedanje lastniško stanje parcel št. 469/164 k.o. 984 Letuš v velikosti 694,00 m2 in v ureditvenem območju B na sedanje lastniško stanje parcel št. 469/337, 469/382 in 469/383 k.o. 984 Letuš v velikosti 664,00 m2.
(2) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za horizontalni gabarit: vsebina objekta se natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja ± 1,00 m od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah,
– za vertikalni gabarit: višina etaž se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objekta je K+P+1,
– za koto tal pritličja: kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije in se prilagajajo koti obstoječe zunanje ureditve. Zunanji teren se ne sme nadvišati,
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-4/2019-20
Braslovče, dne 14. aprila 2021
