Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica je na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3) ter 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 2/16 – UPB, 62/16) na 23. redni seji, dne 30. 3. 2022 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja TE 06
1. člen
(1) S tem odlokom se na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja TE 06 (Uradni list RS, št. 21/21) ter 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja TE 06 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan v skladu z naslednjimi predpisi:
– Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3),
– Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3),
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20, 15/21 – ZDUOP in 199/21 – GZ -1),
– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 in 199/21 – GZ -1),
– Tehnična smernica TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov,
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 85/13, 10/14, 50/14, 87/15, 21/16 in 14/20; v nadaljnjem besedilu: OPN).
(3) Ta odlok določa območje OPPN in temu območju arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora ter dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(4) V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-111/2021-2550-16, datum 7. 6. 2021, ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje in postopka sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja.
(5) Identifikacijska števila v zbirki prostorskih aktov za ta prostorski akt je 2273.
2. člen
(1) OPPN vsebuje tekstualni del in grafični del.
(2) Tekstualni del OPPN je vključen v ta odlok.
(3) Grafični del vsebuje naslednje risbe:
– 1. Izsek iz OPN – PNRP: Izsek iz prikaza območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– 2. Izsek iz OPN – GJI: Izsek iz prikaza območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,
– 3. Širša situacija: prikaz lege prostorske ureditve na širšem območju ter prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– 4. Parcelacija: območje podrobnega načrta z obstoječim in novim parcelnim stanjem,
– 5. Zazidalna situacija,
– 6. Situacija infrastrukture.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(1) Območje OPPN obsega zemljišče parcel št. 1565/112, 1565/128, 1603/8, 1603/9 1665, vse k.o. 2333 Temnica.
(2) Območje OPPN meri 0,69 ha.
(3) Obseg in meja območja OPPN sta razvidna v grafičnem delu OPPN.
4. člen
(1) V območju OPPN so 3 gradbene parcele stavb. Prikazane so v grafičnem delu OPPN in označene s S, J in Z. Posamezna gradbena parcela stavbe obsega celotno površino zemljišča parcele po novi parcelaciji.
(2) Stanovanjske hiše se umeščajo po ena na vsako gradbeno parcelo stavbe.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
III.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
5. člen
(1) V času gradnje vplivno območje OPPN zajema zemljišča znotraj območja OPPN ter zemljišča zunaj območja, potrebna za gradnjo infrastrukture.
(2) Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(3) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
6. člen
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje se infrastrukturno povezuje na obstoječe omrežje gospodarske javne infrastrukture, ki poteka v javni cesti v severovzhodnem robu območja OPPN.
(2) Potrebna družbena infrastruktura je na voljo v Opatjem selu, Kostanjevici na Krasu in Mirnu.
III.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
7. člen
(vrste gradenj in sprememb namembnosti)
(1) V območju OPPN je dopustna gradnja objektov, ki so navedeni v tem členu, in sicer v skladu s predpisi iz četrte in pete alineje drugega odstavka 1. člena tega odloka.
(2) Glavni objekti:
11100 Enostanovanjske stavbe,
11210 Dvostanovanjske stavbe,
12203 Druge poslovne stavbe: do 30 m2, tako da stanovanjska dejavnost ni motena,
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
12712 Stavbe za rejo živali: do 50 m2,
12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov: do 50 m2,
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: do 50 m2.
(3) Pripadajoči objekti:
12420 Garažne stavbe,
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe do 50 m2 (npr. drvarnica, lopa ...), rezervoarji in cisterne za vodo prostornine do 100 m3 ter podzemni rezervoarji goriva za ogrevanje do 5 m3,
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo zaklonišča in nadstrešnice,
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne.
(4) Ostali dopustni objekti, ki so potrebni za gradnjo in uporabo objektov iz prejšnjih dveh odstavkov:
21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi,
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),
22232 Čistilne naprave: samo za potrebe območja OPPN,
22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo bazen za kopanje,
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
3 Drugi gradbeni posegi: razen 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji.
8. člen
(1) Območje je namenjeno gradnji nove stanovanjske prostostoječe gradnje s potrebno infrastrukturo.
(2) Dopustna je uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 30 m2 uporabne površine, tako da stanovanjska dejavnost ni motena.
(3) Dopustna je uporaba objektov za potrebe podjetništva (mirna pisarniška dejavnost) ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, tako da stanovanjska dejavnost ni motena.
9. člen
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je določen v grafičnem delu OPPN (risba 4: Parcelacija).
(2) Parcelne meje med zasebnimi zemljišči potekajo smiselno skladno s podrobnejšo parcelacijo iz načrta parcelacije. Smiselno skladno pomeni, da je dopusten vzporeden premik parcelne meje, tako da se ohranja koncept delitve na gradbene parcele stavb.
III. 3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
10. člen
(1) V območju OPPN se zgradi 3 prostostoječe eno- ali dvostanovanjske hiše.
(2) V območju OPPN so lahko gradijo samo objekti, ki so dopustni po tem OPPN.
(3) Gradnja stavb, ki so manj zahtevni objekti, je dopustna samo na zazidljivi površini znotraj gradbene meje. Gradbene meje so prikazane v zazidalni situaciji (risba 5).
(4) Del stavbe, ki je manj zahteven objekt in ki bi bil kot samostojni objekt razvrščen po predpisih navedenih v 1. členu med enostavne ali nezahtevne objekte, lahko presega gradbeno mejo po pogojih, ki jih ta OPPN določa za enostavne in nezahtevne objekte.
(5) Gradnja enostavnega ali nezahtevnega objekta mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, če je objekt tak, da se lahko vanj ali pod njega stopi. Ta odmik je lahko tudi manjši na podlagi pridobljenega soglasja lastnika sosednje parcele. Pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih odmik ni predpisan.
(6) Gradnja podzemnega dela objekta ni omejena z gradbenimi mejami in predpisanimi gabariti.
(7) Stanovanjske hiše morajo imeti pritličje in nadstropje. Namesto nadstropja je dopustna izvedba z mansardo. Del stanovanjske stavbe je lahko brez nadstropja oziroma mansarde. Dopustne so kleti.
(8) Najvišja višina stavbe je 8,5 m. Višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko stika stavbe s površino terena in najvišjo točko stavbe; navedeni točki se povzame na istem navpičnem preseku stavbe; v višino stavbe ne štejejo: uvozi ali vhodi v kletno etažo širine do 4 m, dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture.
11. člen
(1) Streha glavnega kubusa stanovanjske stavbe je dvokapna. Strehe podrejenih traktov in pripadajočih objektov so lahko tudi enokapne ali ravne.
(2) Pri asimetričnih dvokapnih strehah prečna dolžina posamezne strešine ne sme biti daljša od 70 % skupne prečne dolžine obeh strešin.
(3) Naklon streh je 33 %. Del strehe je lahko naklona do 5 % v skupni površini do največ 50 % površine tlorisne projekcije vseh strešin; ta del strehe mora biti nižji od najvišjega slemena stavbe vsaj 2 m.
(4) Strešni čopi in frčade niso dopustni.
(5) Strehe pripadajočih stavb so lahko naklona do 5 % ali naklona 33 %, lahko so tudi večkapne.
(6) Strešna kritina strehe naklona 33 % je opečni korec.
(7) Na strehah je dopustna namestitev sončne elektrarne.
12. člen
(1) Dopustne barve fasad po RGB barvni lestvici v sestavi iz rdeče, zelene in modre, vsake v razponu od 180 do 255, pri čemer v barvni sestavi odtenek modre ali zelene ne sme presegati vrednosti rdeče komponente (npr. bela barva ali nenasičeni svetli toni toplih barv). RGB barvna lestvica (red-green-blue) je iz kombinacije osnovnih barv rdeče, zelene in modre, vsake v 256 odtenkih.
(2) Barve fasade se določijo v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje (npr. navedba oznake barve in proizvajalca ali RGB vrednosti). Barve se lahko določijo tudi z navedbo razpona barvnih odtenkov.
(3) Pogoj glede barv fasad ne velja za fasade iz vidnega naravnega kamna ali nebarvanega lesa.
(4) Fasade stanovanjskih stavb so ometane ali izvedene v naravnem kamnu. Deli ali posamezne fasade se lahko izvedejo tudi v lesu; površina teh delov fasade ne sme presegati 50 % površine vseh fasad.
(5) Vidna fasadna opeka ni dopustna.
(6) Vidni kamen za fasado je lahko samo apnenec ali dolomit.
13. člen
(1) Vidni kamen za zidove, obloge ali tlake je lahko samo apnenec ali dolomit.
(2) Ograja ali mejni zid ob parcelni meji se lahko izvede brez soglasja soseda do višine 1 m nad terenom sosednje parcele.
(3) Obstoječi suhozid, ki poteka vzdolž lokalne ceste LC 260032 Vojščica (križišče)–Temnica in javne poti 760731 Temnica–Petarin, se ohrani oziroma rekonstruira ter dogradi v preostalem delu, kot je prikazano v zazidalni situaciji (risba 5). Rekonstrukcija oziroma novogradnja suhozida se mora izvesti iz enakega kamna, kot je v obstoječem suhozidu. Vrh suhozida se zaključi v kamnu.
(4) Suhozid se lahko izvede tudi z betonskim temeljem in skritim betonskim zidom, vendar tako, da se tega na zunanjem izgledu ne vidi.
(5) Podporni zid, ki preprečuje zdrs zemljine, je lahko visok največ 1,5 m nad tlemi. V primeru, da se podporni zid izvede kaskadno, je širina kaskade vsaj 1,0 m. Če višina podpornega zidu presega 1,0 m, se nanj lahko namesti ograja višine največ 1,0 m. Vidna stran podpornega zidu mora biti izvedena v kamnu.
(6) Mejna ograja je lahko samo iz kamna, kovinskih palic oziroma cevi, lesena, mrežna oziroma žična ali iz žive meje. Deli ograje v tleh so lahko betonski.
(7) Uporaba betona pri mejnih ali podpornih zidovih je dopustna samo, če se izvede tudi obloga iz vidnega kamna.
(8) Pripadajoči objekti se oblikujejo skladno z glavnim objektom.
(9) Višina objektov in vegetacije v bližini ceste je pogojena z zagotavljanjem ustrezne preglednosti javne ceste.
(10) Za ostale vsebine, za katere v tem OPPN niso podani prostorski izvedbeni pogoji, se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji iz OPN.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(1) Gospodarska javna infrastruktura se gradi sočasno v območju gospodarske javne infrastrukture. Ta določba ne velja za priključni vod od distribucijskega omrežja do mesta priključka za stanovanjsko hišo.
(2) Stik med gospodarsko javno infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti na mestu, ki je dostopen upravljavcu infrastrukture.
(3) Napeljave gospodarske javne infrastrukture, vključno z zasebnimi priključnimi vodi izven stavb, so podzemne.
(4) Gospodarska javna infrastruktura in posegi v njene varovalne pasove se načrtujejo v skladu s smernicami in projektnimi pogoji upravljavca.
(5) Križanja gospodarske javne infrastrukture se izvedejo v ustreznih horizontalnih in vertikalnih odmikih.
(6) Novi javni infrastrukturni vodi se geodetsko posnamejo. Digitalni posnetek infrastrukture se dostavi upravljavcu infrastrukturnega voda.
15. člen
(1) Dovoz do območja OPPN se izvede z vzhodne strani s priključkom na obstoječo javno pot JP 760731 Temnica–Petarin.
(2) V območju OPPN se izvede notranja cesta, ki se priključuje na javno pot. Notranja cesta se zaključi z obračališčem, ki omogoča obračanje osebnih vozil
(3) V območju se dovoli motorni promet samo z osebnimi in kombiniranimi vozili ter motorji. Tovorna vozila so dopustna samo za intervencijo in dostavo. Dopusti se tudi prevoz s kmetijskimi vozili.
(4) Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce je treba urediti znotraj gradbenih parcel stavb. Vozila se na javno cestno omrežje priključujejo čelno.
16. člen
(1) Območje se opremi z vodovodnim omrežjem priključenim na obstoječi javni vodovod, ki poteka vzdolž lokalne ceste.
(2) Izvede se notranje vodovodno omrežje do vseh porabnikov.
(3) V primeru fazne izvedbe vodovodnega omrežja se mora preprečiti mrtve rokave javnega vodovoda.
17. člen
(1) Območje se opremi z individualnimi malimi biološkimi čistilnimi napravami za vsako posamezno stanovanjsko stavbo. Ustrezno prečiščene odpadne vode se ponika v območju gradbene parcele stavbe.
(2) Priključke odpadnih komunalnih voda na javni kanalizacijski sistem je treba zagotoviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Vsi povezovalni vodi in objekti za odpadno komunalno vodo morajo biti ustrezno tesnjeni.
(4) Odpadne padavinske in drenažne vode z zasebnih površin se ponika v območju gradbene parcele stavbe.
(5) Odpadne padavinske vode z utrjenih javnih površin se preko lovilca olj ponika v ponikalno polje v območju javnih površin.
(6) Treba je upoštevati geološko-geotehnične in hidrološke razmere za ponikanje odpadnih padavinskih voda.
(7) Padavinske vode z utrjenih površin gradbene parcele stavbe je treba prestrezati tako, da ne prehajajo po površini na sosednja zemljišča.
18. člen
Komunalne odpadke se zbira v javnem ekološkem otoku, ki se nahaja izven območja OPPN.
19. člen
(1) Območje OPPN se opremi z nizkonapetostnim elektroenergetskim omrežjem, ki se priključi na obstoječo elektroenergetsko omrežje. Elektroenergetski vodi se izvedejo v podzemni cevni kanalizaciji.
(2) Distribucijska elekroenergetska infrastruktura se lahko gradi do meje sosednjih zemljišč tudi brez soglasja soseda.
(3) Obstoječi elektroenergetski daljnovod se opusti in nadomesti z novo kabelsko povezavo, ki se umesti v območju površin gospodarske javne infrastrukture.
20. člen
(elektronske komunikacije)
Območje se lahko opremi z elektronskim komunikacijskim omrežjem, ki se priključi na obstoječe omrežje. Omrežje se izvede v podzemni cevni kanalizaciji.
21. člen
(1) Površine ceste se lahko opremi s cestno razsvetljavo.
(2) Prepovedano je osvetljevanje nočnega neba s svetlobnimi reflektorji, usmerjenimi v nebo oziroma usmerjenimi tako, da del svetlobnega snopa osvetljuje nebo. Dopustna je vgradnja izključno takšnih svetilk zunanje razsvetljave, ki imajo snop svetlobe usmerjen izključno na talno površino oziroma površino objektov, tako da svetloba iz vgrajene svetilke neposredno ne osvetljuje neba. To določilo ne velja za svetilke, ki se napajajo s fotovoltaičnimi celicami vgrajenimi v svetilko, moči do 1 W na svetilko.
(3) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Za javno razsvetljavo se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo ultravijolične svetlobe.
(5) Javna razsvetljava se načrtuje tako, da je mogoče določeno število svetil, ki niso vedno potrebna, ločeno izklopiti. V nočnem času ostane prižgano minimalno število luči, kolikor še dopuščajo varnostni razlogi.
22. člen
Območje se lahko opremi s plinovodnim omrežjem.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
23. člen
S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov v času gradnje je treba preprečiti emisije prahu, tekočin, odpadne embalaže in gradbenih materialov.
24. člen
(1) Odstranjevanje lesne zarasti se izvaja v času od 1. avgusta do 1. marca.
(2) Za zunanje osvetljevanje naj se uporabljajo svetilke z barvnim spektrom do 3000 K.
(3) Pri načrtovanju zunanje ureditve okolice hiš naj se načrtuje urejanje z avtohtono kraško vegetacijo.
(4) V primeru, da se med zemeljskimi deli odkrije potencialna geološka naravna vrednota (minerali, fosili, tektonske strukture) ali podzemna geomorfološka naravna vrednota (jame, brezna), je treba začasno zaustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje narave.
25. člen
(1) Celotno območje spada v vodovarstveno območje na občinskem nivoju v III. varstvenem režimu.
(2) Posegi v prostor ne smejo poslabševati stanja voda, morajo omogočati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, morajo ohranjati naravne procese, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov.
(3) Vsi objekti in naprave morajo biti načrtovani na način, da bodo zagotovljeni vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vodni režim in stanje podzemnih voda zaščitenega območja vodnih virov.
26. člen
(1) Upoštevati je treba normative glede dopustnih emisij iz objektov in dejavnosti v območju OPPN.
(2) Kurjenje na prostem, razen za pripravo hrane, ni dopustno.
(3) Zasnova in uporaba objektov mora zagotavljati ustrezno kakovost zraka v bivalnih prostorih.
27. člen
V območju OPPN velja III. stopnja varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19).
28. člen
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi.
(2) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico poseganja.
(3) V času gradnje se določi območje gibanja motornih vozil in strojev ter prepove manipulacijo na ostalih površinah.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
29. člen
(1) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(2) V območju se ne načrtujejo objekti, namenjeni poslovni ali storitveni dejavnosti, ki bi lahko pomenili povečana požarna tveganja.
(3) Pri gradnji in vzdrževanju je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN so upoštevani ukrepi varstva pred požarom. Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radiji na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti.
(4) Zagotoviti je treba odmik od meje parcel in med objekti oziroma izvesti potrebno protipožarno ločitev.
(5) Voda za gašenje se zagotavlja iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju.
(6) V delu območja OPPN in bližnji okolici velja 1. stopnja požarne ogroženosti gozdov.
30. člen
(naravne in druge nesreče)
(1) V območju OPPN ni ogroženih območij glede poplavnosti, erozije, visoke podtalnice, plazovitosti ali plazljivosti.
(2) Konstrukcijska zasnova objektov mora biti izvedena protipotresno varno za projektni pospešek tal 0,15 g (povratna doba 475 let).
(3) Glede na dopustne dejavnosti v območju ni verjetna možnost razlitja nevarnih snovi.
(4) Zasnova objektov mora upoštevati geološko-geomehansko stanje terena.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
31. člen
(1) Pred začetkom gradenj v območju OPPN je treba izvesti parcelacijo območja gospodarske javne infrastrukture.
(2) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe je potrebna izdaja gradbenega dovoljenja za komunalno opremo v območju gospodarske javne infrastrukture. Komunalna oprema mora vključevati vsaj vodovodno omrežje, kanalizacijo odpadnih padavinskih voda, elektroenergetsko omrežje in cesto.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ
32. člen
(1) Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev so določena pri posameznih vsebinah v tem odloku.
(2) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture ter priključkov zaradi zagotavljanja ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, pod pogojem, da z načrtovanimi spremembami soglašajo upravljavci posameznih omrežij.
33. člen
V primeru, da se prostorski izvedbeni pogoj v tem OPPN razlikuje od prostorskega izvedbenega pogoja v OPN, velja prostorski izvedbeni pogoj iz OPPN.
34. člen
OPPN je na vpogled na Občini Miren - Kostanjevica in Upravni enoti Nova Gorica.
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-0003/2020-77
Miren, dne 30. marca 2022
Občine Miren - Kostanjevica
