Na podlagi drugega odstavka 19.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 164/20) je Občinski svet Občine Cerkno na 37. redni seji dne 26. 9. 2022 sprejel
o nalogah in financiranju krajevnih skupnosti Občine Cerkno
S tem odlokom so podrobneje določene naloge, ki jih izvajajo krajevne skupnosti kot ožji deli Občine Cerkno na svojem območju.
V občini so naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Cerkno s sedežem na Bevkovi ulici 9, 5282 Cerkno;
2. Krajevna skupnost Novaki s sedežem na Dolenji Novaki 26, 5282 Cerkno;
3. Krajevna skupnost Gorje s sedežem Poče 1 a, 5282 Cerkno;
4. Krajevna skupnost Šebrelje s sedežem Šebrelje 53, 5282 Cerkno;
5. Krajevna skupnost Podlanišče s sedežem Podlanišče 2, 5282 Cerkno;
6. Krajevna skupnost Orehek - Jesenica s sedežem Orehek 9 a, 5282 Cerkno;
7. Krajevna skupnost Straža s sedežem Straža 7 b, 5282 Cerkno;
8. Krajevna skupnost Otalež s sedežem Otalež 1, 5282 Cerkno;
9. Krajevna skupnost Bukovo s sedežem Bukovo 29 a, 5282 Cerkno;
10. Krajevna skupnost Ravne - Zakriž s sedežem Ravne pri Cerknem 17 a, 5282 Cerkno.
II. NALOGE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1. Sodelovanje z občinsko upravo in civilno zaščito ter gasilsko zvezo
Krajevne skupnosti na svojem območju s področja občinskih gospodarskih javnih služb in prometa:
– sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture in na svojem območju dajejo mnenja ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij;
– sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli na svojem območju;
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo, zaščiti virov pitne vode in pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb;
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;
– skrbijo za urejanje in olepšanje kraja (ocvetličenje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti);
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti);
– sodelujejo pri urejanju pogojev za zagotavljanje prometne varnosti;
– zbirajo predloge krajanov glede komunalnega urejanja in predlagajo prednostne naloge s področja odprave komunalnega deficita;
– sodelujejo pri pripravi in realizaciji sofinancerskih pogodb s krajani za investicije, ki se financirajo iz proračunskih sredstev;
– sprejemajo prijave, obvestila in pritožbe občanov o problemih pri izvajanju vseh občinskih gospodarskih javnih služb in jih posredujejo pristojnemu organu občinske uprave;
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij in pravic graditi lastnikov zemljišč za delo s področja gospodarske javne infrastrukture.
Krajevne skupnosti na svojem območju s področja urbanizma in varstva okolja:
– sodelujejo pri načrtovanju predvidene prostorske ureditve na območju njihove skupnosti;
– sodelujejo pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti in pri njihovi pripravi;
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;
– spremljajo stanje in seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;
– obveščajo pristojni organ o onesnaževanju okolja in narave ter o nedovoljenih posegih v prostor, onesnaževanju voda, neurejenosti strug in vodotokov;
– dajejo pobude za razglasitev naravnih vrednot lokalnega pomena;
– spremljajo in opozarjajo na neurejenost razglašenih naravnih vrednot lokalnega pomena.
Krajevne skupnosti na svojem območju s področja družbenih dejavnosti:
– spremljajo problematiko zasvojenosti in predlagajo ukrepe za njeno reševanje;
– spremljajo socialno problematiko krajanov in predlagajo ukrepe za njeno reševanje;
– sodelujejo s humanitarnimi organizacijami, društvi in nevladnimi organizacijami pri izvedbi socialno-varstvenih projektov;
– sodelujejo z javnimi zavodi, društvi in drugimi pri pripravi in izvajanju kulturnih, športnih ter drugih prireditev;
– sodelujejo pri pospeševanju vzgojno-izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene, kulturne in druge dejavnosti na svojem območju;
– dajejo pobude v zvezi z otroškim varstvom in osnovnim šolstvom;
– skrbijo za oživljanje medsosedskih odnosov ter vzpodbujajo dejavnosti posameznih interesnih skupin predvsem mladine in starejših občanov;
– spremljajo stanje in opozarjajo na neurejenost kulturnih spomenikov.
Krajevne skupnosti na svojem območju s področja gospodarskih dejavnosti in turizma:
– sodelujejo pri spremembah namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do sprememb režima vodnih virov;
– dajejo pobude za opredelitev gozdov s posebnim namenom (zaščiteni gozdovi, rekreacija itd.);
– spremljajo problematiko in dajejo predloge za pripravo programov vzdrževanja poljskih poti;
– sodelujejo pri ocenjevanju in sanaciji škode na kmetijskih površinah v primeru naravnih nesreč;
– sodelujejo pri povezovanju kmetov v interesne krožke in društva;
– dajejo pobude in sodelujejo pri pripravi in izvedbi programov razvoja podeželja ter strukturnih sprememb v kmetijstvu;
– dajejo predloge in pobude za razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti (banka, pošta, preskrba itd.);
– sodelujejo pri pospeševanju turistične dejavnosti.
Krajevne skupnosti na svojem območju s področja zaščite, reševanja in civilne obrambe:
– sodelujejo pri izvajanju priprav, odkrivanju, spremljanju in odpravljanju nevarnosti ter posledic, ki bi nastale, ali ki nastanejo za prebivalce in njihovo imovino, zaradi naravnih in drugih nesreč;
– sodelujejo pri pomoči prebivalcem pri naravnih in drugih nesrečah;
– načrtujejo zaščito, reševanje in pomoč na podlagi odločitve poveljnika civilne zaščite;
– spremljajo nevarnost in obveščajo pristojne službe, organe vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter po potrebi prebivalce;
– sodelujejo pri oskrbi s pitno vodo v naravnih in drugih nesrečah;
– sodelujejo pri organiziranju informacijskih centrov ob nesrečah;
– sodelujejo pri drugih nalogah skladno z odločitvami organov vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči;
– sodelujejo s pristojnimi organi vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.
Krajevne skupnosti na svojem območju še:
– pomagajo pri pripravi in izvedbi volitev, referendumov in zborov občanov;
– sodelujejo pri nadzoru nad izvajanjem občinskih predpisov;
– sodelujejo v postopkih določitve, spremembe in ukinitve imen oziroma potekov ulic;
– sodelujejo z lastniki in upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov;
– sodelujejo v postopkih dodeljevanja najnujnejših bivalnih prostorov;
– obveščajo občane o vseh zadevah, pomembnih za krajevne skupnosti;
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog;
– izvajajo druge naloge na podlagi odločitev pristojnih organov.
2. Posamezne naloge krajevnih skupnosti
Posamezne naloge se lahko nanašajo na:
– urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost;
– vzdrževanje javnih cest;
– izvajanje zimske službe na javnih poteh;
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– urejanje in čiščenje javnih površin;
– urejanje športno rekreacijskih površin, parkov in javnih otroških igrišč;
– urejanje kulturnih spomenikov;
– in druge naloge.
Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena opravljajo posamezne krajevne skupnosti glede na potrebe in navade njihovega prebivalstva v skupnosti, upoštevajoč določbe drugih predpisov in ob upoštevanju, da za opravljanje teh nalog izpolnjujejo vse zahteve predpisanih tehničnih, sanitarnih in drugih normativov in standardov.
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s statutom občine, naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in krajane ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Urejanje pokopališč, pokopališko in pogrebno dejavnost lahko opravljajo krajevne skupnosti, v kolikor se na njihovem območju nahaja pokopališče, če ni z drugim splošnim aktom občine določeno drugače.
V kolikor krajevne skupnosti izvajajo pokopališko in pogrebno dejavnost, so dolžne vzpostaviti in voditi kataster grobov na svojem pokopališču, ter pokopališče vzdrževati in urejati v skladu z navadami krajevnega prebivalstva in s finančnimi sredstvi, ki se zberejo iz naslova najemnin za grobove (grobarin).
Krajevne skupnosti lahko urejajo in čistijo javne površine na svojem območju.
Na enaki podlagi lahko izvajajo krajevne skupnosti tudi zimsko službo na javnih poteh.
Krajevne skupnosti lahko izvajajo dejavnost obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pod pogojem, da za opravljanje te službe izpolnjujejo vse zahteve predpisanih tehničnih, sanitarnih in drugih normativov in standardov.
Občina lahko določi krajevne skupnosti za izvajalca občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo s posebnim aktom, pod pogoji navedenimi v prejšnjem odstavku tega člena.
Krajevne skupnosti lahko urejajo športno rekreacijske površine, parke in javna otroška igrišča na svojem območju za potrebe krajevnega prebivalstva, če z drugim splošnim aktom občine ni določeno drugače.
Krajevne skupnosti lahko urejajo okolico kulturnih spomenikov lokalnega in širšega pomena na svojem območju, tako da so kulturni spomeniki skozi vse leto dostopni za oglede in urejeni v skladu s krajevnimi običaji.
Finančna sredstva za izvajanje nalog po tem odloku pridobivajo krajevne skupnosti s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, prihodki iz premoženja krajevnih skupnosti, najemnin od poslovnih prostorov objektov, iz občinskega proračuna in iz naslova samoprispevka.
V občinskem proračunu se vsako leto določijo finančna sredstva, ki gredo krajevnim skupnostim za opravljanje nalog iz 11. člena tega odloka po merilu dolžine (v km) kategoriziranih javnih poti v posamezni krajevni skupnosti.
V proračunu se krajevnim skupnostim zagotovijo tudi finančna sredstva, s katerimi krajevne skupnosti uresničujejo tudi druge naloge, ki jih lahko opravljajo po tem odloku. Merilo za določitev višine finančnih sredstev je število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti. V primeru, da posamezna krajevna skupnost opravlja večje število posamičnih nalog, se ji lahko dodelijo še dodatna sredstva, kjer se upošteva kriterij števila opravljenih nalog.
Krajevne skupnosti lahko opravljajo tudi druge naloge, če tako z njihovo privolitvijo sklene občinski svet in za izvršitev naložene posamezne naloge določi tudi ustrezen finančni vir, in če je njihovo opravljanje v skladu s pravnimi predpisi.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 900-0005/2022
Cerkno, dne 26. septembra 2022
