Vsebina Uradnega lista

1) Na temelju Dogovora o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Ljubljana–Grosuplje–Trebnje–Novo mesto–Metlika–Karlovec–Zagreb, podpisanem dne 23. maja 2018, s strani županov občin Škofljica, Mirna Peč, Ivančna Gorica, Črnomelj, Mestne občine Novo mesto, Grosuplje, Metlika, Semič, Trebnje in županom Karlovške županije ter ob prisotnosti in podpori takratnega ministra za infrastrukturo Republike Slovenije dr. Petra Gašperšiča;

2) na podlagi ugotovitev, da je čezmejna železniška povezava od Ljubljane preko Dolenjske in Bele Krajine do Karlovca v večini postajnih odsekov stara 120 let in več ter da od izgradnje odseka železniške povezave Ljubljana–Novo mesto leta 1894 in izgradnje odseka železniške povezave Novo mesto–Metlika leta 1914 do danes, razen objektov porušenih v II. svetovni vojni, ni bilo večjih vzdrževalnih del ali opravljene modernizacije železniške povezave, zaradi česar je le ta zastarela in dotrajana;

3) z namenom uvedbe kakovostnih storitev javnega železniškega potniškega prometa, ki bodo ljudem omogočile dostop do regionalnih središč v sprejemljivem času ter pomembno izboljšati oskrbo gospodarstva s preusmeritvijo prevoza tovora na železnice, predvsem zaradi okolijskih obremenitev, nižjih stroškov, boljšega načrtovanja oskrbovalnih verig in prevoza tovora, višje stopnje varnosti železniškega prevoza napram cestnemu ter upoštevanjem vseh dejavnikov trajnostnega razvoja;

4) z namenom zmanjšanja porabe energije, zmanjšanja okolijskih obremenitev cestnega motornega prometa, izboljšanja prometne varnosti, zmanjšanja izpustov CO₂ v ozračje (dekarbonizacija) in varovanja okolja, sprostitve cestnih povezav na regijskem in čezmejnem območju ter dejstev, da železniški promet napram cestnemu porabi pri prevozu potnikov in tovora povprečno 6-krat manj energije, povzroči povprečno 20-krat manj specifičnih emisij škodljivih snovi, zahteva ob enaki propustnosti 2 do 3-krat manjšo uporabo in degradacijo prostora ter je 24-krat bolj varen kot cestni promet;

5) z namenom izboljšanja mobilnosti in dostopnosti čezmejnega prebivalstva ob dnevnih migracijah z dvigom kakovosti ponudbe javnega železniškega potniškega prometa, predvsem z nadgradnjo zadevne regionalne železniške povezave, s katero bomo dosegli ustreznejšo zmogljivost proge, ki bo le tej omogočil prevzem hrbtenične vloge v čezmejnem in regionalnem javnem potniškem prometu kakor tudi preusmeritev tovornega prometa s cest na železnico;

6) z namenom, da se z razvojem železniške povezave razvijajo tudi druga področja, ki lahko skupaj tvorijo dodatne učinke na razvoj družbe, kot je npr. razvoj turizma, razvoj novih kolesarskih povezav, omogočanje razvoja novih delovnih mest ob trasi železnice, povečanje konkurenčnosti na področju združenja ipd.;

7) na podlagi ugotovitve, da je za povečanje atraktivnosti javnega železniškega potniškega prometa in izboljšanja konkurenčnosti železniškega omrežja v državah članicah EU, potrebno začeti izvajati tudi ukrepe za revitalizacijo regionalnih in čezmejnih železniških povezav

soglasno sprejmejo:

1. Občina Škofljica

2. Občina Grosuplje

3. Občina Ivančna Gorica

4. Občina Trebnje

5. Občina Mirna Peč

6. Mestna občina Novo mesto

7. Občina Semič

8. Občina Črnomelj

9. Občina Metlika

10. Karlovška županija

11. Razvojni center Novo mesto d.o.o.

12. Slovenske železnice, d.o.o.

13. HŽ Infrastruktura d.o.o.

ob upoštevanju:

a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L št. 210 z dne 31. 7. 2006, str. 19), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 303), (v nadaljnjem besedilu Uredba o EZTS);

b) Uredbe Republike Slovenije o ustanavljanju evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (Uradni list RS, št. 31/08 z dne 28. 3. 2008, str. 2920);

c) Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti z dne 21. maja 1980;

d) Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (Uradni list RS, št. 24/15);

e) Zakona o provedbi uredbi Europske unije o Europskoj grupaciji za teritorijalnu suradnju (Nar. nov., br. 74/14 z dne 18. 5. 2014) Republike Hrvaške;

f) Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki ga je sprejela Vlada RS oktobra 2005;

g) Nacionalnega programa razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/96 in 75/16 – ReNPRP30);

h) Strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo je Vlada RS sprejela na svoji 159. redni seji, dne 7. 12. 2017;

i) Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, ki jo je sprejela Vlada RS na seji dne 29. 7. 2015 s sklepom št. 37000-3/2015/8;

j) Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (Uradni list RS, št. 75/16 in 90/21);

k) Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15, 30/18 in 82/21);

l) Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21);

m) Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);

n) Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17 in 105/20);

o) Operativnega načrta z dinamiko vlaganj 2018–2023, ki je bil izdelan leta 2018 in potrjen s sklepom Vlade številka 37100-1/2018/10 z dne 29. 3. 2018;

p) Načrta vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025, ki je bil izdelan leta 2019 in ga je sprejela Vlada RS na seji dne 5. 12. 2019;

q) Akcijskega načrta udejanjanja trajnostne mobilnosti na območju širšega ljubljanskega mestnega območja, ki je bil izdelan leta 2019 in se je z njim Vlada RS seznanila na seji dne 5. 12. 2019;

r) Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE);

s) Zakona o lokalni in regionalni samoupravi (»Narodne novine« 33/01, 60/01, 129/05, 109/07, 125/08, 36/09, 36/09, 150/11, 144/12, 19/13, 137/15, 123/17, 98/19, 144/20) Republike Hrvaške;

t) Strategije prometnega razvoja Republike Hrvatške (2017.–2030.) in Odločitve o sprejemu Strategije prometnega razvoja Republike Hrvaške (2017.–2030.) („Narodne novine“ broj 84/17) katero je Vlada Republike Hrvatške sprejela na zasedanju 24. 8. 2017;

u) Strategije prostorskega razvoja Republike Hrvaške („Narodne novine“ št. 106/17) katero je Hrvaški Sabor sprejel na zasedanju dne 13. 10. 2017;

v) Študije prometnega razvoja Karlovške županije (do leta 2027) katero je županijska skupščina Karlovaške županije sprejela na zasedanju 17. 3. 2017;

w) Razvojne strategije Karlovaške županije 2020.+ (Karlovaška županija, 2018);

x) Zakon o železnici („Narodne novine“ št. 32/19, 20/21);

y) Zakon o varnosti in interoperabilnosti železniškega sistema („Narodne novine“ št. 63/20).

z) dolgoročne, ciljne vizije razvoja železniškega omrežja Slovenije, zapisane v strateških dokumentih RS na področju prometa in prometne infrastrukture, kjer je navedeno, da naj bi železniško omrežje prevzelo osrednjo, hrbtenično vlogo v prometnem sistemu države in tako zagotavljalo gospodarnejši in skladnejši razvoj države, izboljšalo povezanost regij, življenjske pogoje, varstvo okolja, smotrnejšo rabo energije, varstvo naravnih in kulturnih danosti, ponudilo več izbire prometnih sredstev ter uveljavilo pravičnejšo porazdelitev stroškov in koristi v družbi;

aa) Dogovora o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Ljubljana–Grosuplje–Trebnje–Novo mesto–Metlika–Karlovec–Zagreb, podpisanem dne 23. maja 2018 s strani županov občin Škofljica, Mirna Peč, Ivančna Gorica, Črnomelj, Mestne občine Novo mesto, Grosuplje, Metlika, Semič, Trebnje in županom Karlovške županije ter ob prisotnosti in podpori takratnega ministra za infrastrukturo Republike Slovenije dr. Petra Gašperšiča;

bb) Pogodbe o medsebojnem sodelovanju v projektu »Revitalizacija dolenjske železniške povezave«, podpisane dne 18. junija in veljavne z dnem 1. julija 2019, s strani županov občin Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Semič, Metlika, Črnomelj, Mestne občine Novo mesto in Mestne občine Ljubljana;

cc) porazdelitve pristojnosti v skladu z notranjim pravom Republike Slovenije in Republike Hrvaške ter omejitev in obveznosti, ki jih določata mednarodno in evropsko pravo;

dd) tesnih zgodovinskih, socialnih, gospodarskih in kulturnih vezi ter odnosov med prebivalci zadevnih občin in potrebe po oblikovanju strategij in pobud za skupno upravljanje teritorija na skupnih interesnih področjih;

ee) interesa za uresničevanje skupnih čezmejnih pobud v okviru evropskih INTERREG in drugih programov;

ff) želje, da bi okrepili izmenjave in sodelovanje na skupnih interesnih področjih ter s tem vzpostavili nov okvir sodelovanja;

gg) večje usklajenosti pri doseganju skupnih ciljev in boljšega oblikovanja skupnih strategij, ki jih bomo lahko izvajali s pomočjo programov evropskega teritorialnega sodelovanja, pa tudi s pomočjo strukturnih skladov ter drugih pobud, ki so usmerjene h krepitvi gospodarske in socialne kohezije na tem območju;

hh) da je sredstva potrebno črpati tudi izven programov evropskega teritorialnega sodelovanja, na primer iz programa »Slovenija – Hrvaška«, in da bo za doseganje zadanih ciljev potrebno oblikovati modele multilateralnega sodelovanja ter skupno politiko;

ii) da se lahko v evropsko združenje za teritorialno sodelovanje naknadno včlanijo tudi sosednje občine in druge organizacije, ki bodo imele konkreten interes pri projektu in bodo lahko polnopravno vključene v imenovane organe;

jj) in zavedajoč se lastne odgovornosti v procesu evropske integracije znotraj razširjene Evrope, zlasti pri povezovanju narodov

kot članice naslednjo

z navedenimi členi¹:

1. člen – Ime, pravni status, članice, sedež in območje EZTS

2. člen – Naloge

3. člen – Cilji

4. člen – Trajanje in predčasno prenehanje delovanja

5. člen – Veljavno pravo za razlaganje in izvajanje Konvencije

6. člen – Pravice in obveznosti članic

7. člen – Izstop članice

8. člen – Prenehanje delovanja

9. člen – Pravni spori

10. člen – Organi

11. člen – Skupščina

12. člen – Predsednik in podpredsednik²

13. člen – Sekretariat

14. člen – Direktor

15. člen – Odbori

16. člen – Zaposlovanje

17. člen – Omejena odgovornost članic

18. člen – Medsebojno priznavanje

19. člen – Spremembe Konvencije ter sprejem in spremembe Statuta

20. člen – Končne določbe

1) Ob upoštevanju preambule in 8. člena Uredbe o EZTS podpisnice te Konvencije izjavljajo, da želijo ustanoviti evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) z omejeno odgovornostjo, poimenovano »POTI PRIHODNOSTI–LJUBLJANA–NOVO MESTO–KARLOVEC–ZAGREB« / »PUTEVI BUDUĆNOSTI – LJUBLJANA–NOVO MESTO–KARLOVAC–ZAGREB«

2) Članice EZTS »POTI PRIHODNOSTI – LJUBLJANA–NOVO MESTO–KARLOVEC–ZAGREB« / »PUTEVI BUDUĆNOSTI–LJUBLJANA–NOVO MESTO–KARLOVAC–ZAGREB« so:

3) Skupščina na podlagi pisne prošnje soglasno odloča o sprejemu nove članice v EZTS. Sprejem nove članice v EZTS pomeni spremembo Konvencije, zato je treba izvesti postopek skladno s 6a. odstavkom 4. člena Uredbe o EZTS.

4) EZTS je pravna oseba javnega prava. Dejavnosti EZTS niso usmerjene v ustvarjanje dobička.

5) Registrirani sedež EZTS je na naslovu Podbreznik 15, 8000 Novo mesto, Slovenija.

6) Dodatna izpostava EZTS, kjer se prav tako izvajajo splošne administrativne naloge, se lahko vzpostavi tudi na hrvaški strani.

7) EZTS izvaja svoje naloge na celotnem geografskem območju svojih članic.

EZTS ima naslednje naloge:

1) pomembno izboljšati gradbeno-tehnične karakteristike čezmejne in regionalne železniške povezave LJUBLJANA–GROSUPLJE–TREBNJE–NOVO MESTO–METLIKA–KARLOVEC–ZAGREB;

2) spodbuditi revitalizacijo, modernizacijo ter razvoj čezmejne in regionalne javne železniške infrastrukture z namenom pospeševanja mobilnosti prebivalcev in razvoja gospodarstva;

3) opredeliti in razviti inovativne, tehnično in tehnološko napredne storitve na čezmejnem in regionalnem javnem železniškem omrežju s potrebnimi investicijami v modernizacijo javne železniške infrastrukture ter naprednimi rešitvami;

4) izdelati vso potrebno projektno dokumentacijo (idejne zasnove, študijo izvedljivosti, podlage za prostorsko umestitev morebitnega drugačnega poteka trase izven obstoječe, dokumentacijo za pridobitev smernic, mnenj in projektih pogojev, projekta za gradbeno dovoljenje, strokovnih podlag, izvedbene načrte itn.);

5) izdelati vso potrebno investicijsko dokumentacijo (dokument identifikacije investicijskega projekta, študijo variant, predinvesticijsko zasnovo, investicijski program itn.), opraviti presojo vplivov projekta na okolje ter izdelati potrebno okoljsko dokumentacijo v primeru, da bo le ta potrebna zaradi izvedbe projekta;

6) v skladu z rezultati študij navedenih v točkah štiri in pet izvesti predlagane ukrepe, kot npr. delno ali v celoti prenoviti železniško infrastrukturo, obnoviti vozno mrežo, povečati nosilnost in kategorijo železniške proge, urediti postaje in postajališča, izgraditi nove izven nivojske prehode, odpraviti obstoječe nivojske prehode, izgraditi nove ali obnoviti premostitvene objekte, oporne in podporne zidove, nadgraditi signalno varnostne naprave (SV in TK naprave), elektrificirati železniško progo, uvesti ERTMS sistem itn.;

7) z razvojem železniške povezave razvijati tudi druga področja, ki lahko skupaj tvorijo dodatne učinke na razvoj družbe, kot je npr. razvoj turizma, razvoj novih kolesarskih povezav, omogočanje razvoja novih delovnih mest ob trasi železnice, povečanje konkurenčnosti na področju združenja ipd.;

8) EZTS ima naslednje naloge, ki obsegajo vse cilje – horizontalne naloge:

a) zastopanje želja in interesov EZTS pri regionalnih, državnih, evropskih in drugih ustanovah;

b) prepoznavanje drugih dejavnosti, ki lahko prispevajo k doseganju ciljev EZTS;

c) izvajanje ukrepov za čezmejno sodelovanje članic, zlasti za razvoj usklajene regionalne politike ter pripravo in izvajanje projektov sofinanciranih s sredstvi EU;

d) čezmejno in regionalno usklajevanje projektnih idej in strategij;

e) čezmejno in regionalno usklajevanje pri prostorskem načrtovanju med občinami in drugimi ustanovami;

f) EZTS lahko pridobiva spodbude za izvajanje ukrepov v skladu z instrumenti določenimi v uredbah o strukturnih skladih za evropsko teritorialno sodelovanje ter drugimi instrumenti, če ti ukrepi omogočajo črpanje finančnih sredstev Evropske unije za lažje izvajanje nalog ter doseganje zastavljenih ciljev EZTS;

g) članice EZTS lahko opravljanje nalog prenesejo na drugo članico ob njegovem soglasju;

h) EZTS opredeli svoje naloge v večletnem delovnem načrtu, ki ga letno usklajuje in izvaja s specifičnimi projekti in oblikovanjem vsebinskih poudarkov za posamezno članico in njeno geografsko območje;

i) pripravo, predložitev, izvajanje in obračunavanje skupnih projektov, ki so skladni z zastavljenimi cilji EZTS;

j) dopolnitev in razvoj ponudb povezanih z javnim železniškim prometom;

k) usklajevanje in promocija turistične ponudbe v sodelovanju s turističnimi ustanovami na višji ravni;

l) vzpostavitev, ohranjanje, izboljšanje in opremljanje javne čezmejne in regionalne železniške infrastrukture z namenom spodbujanja sonaravnega turizma ter ponudb z regionalnimi kulinaričnimi ponudbami;

m) voditi aktivnosti za vzpostavitev dostopnih cest do železniške infrastrukture in pomožnih objektov;

n) podpora ukrepom za ohranjanje naravnih virov ob zadevni železniški povezavi;

o) ohranjanje, optimizacija in upravljanje zgodovinskih kulturno-turističnih točk in infrastrukture ter materialna in nematerialna podpora upravljanju znamenitosti;

p) izkoriščanje potencialov obnovljivih virov energije in podpora ukrepom za izboljšanje energetske učinkovitosti;

q) obveščanje javnosti, vključno z organizacijo in spremljanjem prireditev za (šolsko) mladino o vsebinah in ukrepih EZTS;

r) izvajanje programov osveščanja trajnostne mobilnosti in uporabe javnega (železniškega) potniškega prometa v šolah in vrtcih.

EZTS ima naslednje cilje:

1) povečati rast povpraševanja po prevozu potnikov s pomočjo urejenega, modernega, hitrega in varnega čezmejnega in regionalnega javnega železniškega potniškega prometa;

2) pomembno izboljšati kakovost storitev v skladu s sodobnimi potrebami, pričakovanji in povpraševanjem potnikov;

3) povečati uporabo javnega potniškega prometa, še posebej po železnici, tudi z uporabo naprednih pametnih tehnologij in digitalizacijo;

4) izboljšati zanesljivost storitev in odzivnost v celotnem javnem železniškem prometu;

5) dolgoročno znižati obremenjevanje okolja, sprostiti cestne povezave na čezmejnem nivoju, nivoju regije ter širše;

6) okrepiti splošno čezmejno sodelovanje, razvoj in lokalno politično usklajevanje ter zastopanje interesov celotne čezmejne regije v smislu trajnostne regionalne politike in trajnostne mobilnosti z uporabo okolju prijaznih sredstev prevoza;

7) pritegniti potnike z različnimi nameni potovanj k potovanju z vlakom in povečati prevoz tovora po železnici;

8) uvesti inovativne, moderne storitve v čezmejnem in regionalnem javnem železniškem potniškem prometu;

9) izvesti nekatere kratkoročne aktivnosti kot npr. uskladiti vozne rede, izgraditi dostopne ceste in kolesarske poti do železniških postaj, na železniških postajah omogočiti najem koles, e-koles in e-vozil, urediti prestopne točke P+R, kolesarnice, parkirišča, nadstreške itn.;

10) uvesti trajnostne čezmejne in regionalne transportne logistične storitve;

11) nabaviti nove generacije železniških vozil za uporabo v čezmejnem in regionalnem javnem železniškem potniškem prometu (npr. kombinirane potniške garniture z vagoni namenjenimi tudi za prevoz koles);

12) uvesti integrirani čezmejni in regionalni model pametnih storitev s pomočjo digitalnih platform in aplikacij ter tako spodbujati uvedbo kvalitetnih intermodalnih prometnih povezav v čezmejnem in regionalnem javnem železniškem potniškem prometu;

13) doseči visoko potovalno hitrost in nivo storitev, ki bodo primerljive zahodnoevropskim, povečati delež potnikov v čezmejnem in regionalnem javnem železniškem potniškem prometu ter povečati varnost v segmentu celotnega železniškega prometa;

14) krepitev dekarbonizacije v prometu in spodbujanje trajnosti v vseh segmentih;

15) razvijati tudi druga področja, ki lahko skupaj tvorijo dodatne učinke na razvoj družbe, kot je npr. razvoj turizma, razvoj novih kolesarskih povezav, omogočanje razvoja novih delovnih mest ob trasi železnice ipd..

1) EZTS se ustanovi za nedoločen čas.

2) EZTS lahko preneha delovati s soglasnim sklepom skupščine.

1) Uporablja se slovensko pravo skladno s točkami g), h) in j) drugega odstavka 8. člena Uredbe o EZTS.

2) Za razlago in izvajanje Konvencije se uporabljajo naslednji predpisi:

a) Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), spremenjena z Uredbo (ES) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013;

b) Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I);

3) Poleg tega se uporabljajo predpisi EU in vsi nacionalni pravni predpisi držav, v katerih delujejo organi EZTS ali se nanašajo na dejavnosti EZTS:

a) Zakon o ratifikaciji Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 8/03);

b) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L št. 210 z dne 31. 7. 2006, str. 19), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 303);

c) Uredba Republike Slovenije o ustanavljanju evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (Uradni list RS, št. 31/08 z dne 28. 3. 2008, str. 2920);

d) Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (Uradni list RS, št. 24/15);

e) Zakon o provedbi uredbi Europske unije o Europskoj grupaciji za teritorijalnu suradnju (Nar. nov., br. 74/04 z dne 18. 5. 2014) Republike Hrvaške;

f) Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE);

g) Zakon o obvezama i pravima državnih dužnosnika (Nar. nov., br. 101/98, 135/98, 105/99, 25/00, 73/00, 30/01, 59/01, 114/01, 153/02, 163/03, 16/04, 30/04, 121/05, 151/05, 141/06, 17/07, 34/07, 107/07, 60/08, 38/09, 150/11, 22/13, 102/14, 103/14, 03/15, 93/16, 44/17, 66/19) Republike Hrvaške.

1) Članice morajo po najboljših močeh prispevati k uresničevanju ciljev EZTS in podpirati izvajanje nalog združenja, zlasti morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti ali olajšati njihovo izvajanje.

2) Vsaka članica ima pravico do enake zastopanosti in skladno z nadaljnjimi določili Konvencije enakopravno sodeluje v organih.

3) Vsaka članica lahko uporablja storitve skupnih organov za izvajanje nalog EZTS.

4) Vsaka članica ima pravico sodelovati pri izvajanju skupnih projektov.

5) Finančna udeležba članov pri izvajanju skupnih projektov se bo dogovorila s posebno pogodbo ali drugo obliko pravno zavezujočega akta.

6) Vsaka članica kot tudi njeni predstavniki v organih skrbijo, da je zunanja komunikacija pri samostojnih aktivnostih, povezanih z ukrepi in projekti v zvezi z EZTS, usklajena z direktorjem EZTS. Poleg tega vsaka članica kar najbolj prispeva k obveščanju o EZTS, zlasti z doslednim upoštevanjem celostne grafične podobe.

1) Vsaka članica lahko izstopi iz EZTS, vendar ne prej kot v treh letih od ustanovitve združenja. O svoji nameri mora najmanj šest mesecev pred želenim izstopom pisno obvestiti direktorja EZTS.

2) Članica, ki je izstopila, mora poravnati svoje finančne obveznosti za preteklo obdobje vezane na članarino in obveznosti iz pogodbe iz 6. člena.

3) Članice se lahko v Statutu v smislu drugega odstavka 12. člena Uredbe o EZTS zavežejo, da bodo po prenehanju članstva v EZTS, odgovorne za obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti EZTS med njihovim članstvom.

1) Prisilno prenehanje delovanja lahko nastopi iz razlogov, ki so navedeni v 14. členu Uredbe o EZTS.

2) V primeru likvidacije premoženja kot posledice prenehanja delovanja se skladno s prvim odstavkom 12. člena Uredbe o EZTS uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

3) V primeru prenehanja delovanja, ki je posledica plačilne nesposobnosti, so pristojna sodišča v Republiki Sloveniji. Uporablja se Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr.). Sredstva, ki so ostala po opravljeni likvidaciji, se razdelijo članicam sorazmerno z njihovimi letnimi članarinami.

1) Za vse pravne spore, ki izhajajo iz uporabe Konvencije, so pristojna sodišča v Republiki Sloveniji.

2) Za spore s tretjimi osebami se uporablja zakonodaja Republike Slovenije in Evropske unije, če organi delujejo na njunem območju in so njihove dejavnosti povezane z delom EZTS, kot ga določajo naloge, opredeljene v Konvenciji.

3) V primeru sporov, ki izhajajo iz Konvencije in Statuta, tudi glede njune veljavnosti, se pogodbene stranke pogajajo za rešitev spora. Če pogajanja niso uspešna v roku 30 dni, se pogodbene stranke dogovorijo, da se kot naslednji korak za rešitev spora uporabi mediacija. Stranke sporazumno sestavijo seznam spornih tem, izberejo mediatorja iz Centralne evidence mediatorjev, ki delujejo v programih sodišč in so objavljene na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije ter določijo potek mediacije. Zaradi morebitne uporabe nadaljnjih pravnih korakov ima vsaka pogodbena stranka od začetka pravico do prekinitve mediacije brez sankcij.

Organi EZTS so:

a) skupščina

b) predsednik in podpredsednik

c) sekretariat

d) direktor

e) odbori.

1) Skupščina je najvišji organ odločanja in je hierarhično najvišji organ EZTS. Sestavljajo jo predstavniki vseh članov EZTS – županov vseh občin članic EZTS, župana Karlovške županije, ter zakonitih zastopnikov Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Slovenskih železnic d.o.o. in HŽ infrastrukture d.o.o.. Posamezni član skupščine lahko imenuje namestnika, ki ga zastopa ob njegovi odsotnosti ali tudi stalno. Imenovana oseba mora biti član izvoljenega organa posamezne občine/županije oziroma pooblaščenec zakonitega zastopnika Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Slovenskih železnic d.o.o. in HŽ infrastrukture d.o.o..

2) Vsak član Skupščine ima en glas.

3) Skupščina se sestane najmanj enkrat letno na redni seji. Skliče jo predsednik s predlogom dnevnega reda. Izredna seja se skliče na enak način v roku štirinajstih (14) dni od pobude, ki jo vloži najmanj četrtina članov skupščine.

4) Skupščina je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica imenovanih predstavnikov članic. Sklepi se sprejemajo soglasno. Veljavni sklepi se lahko sprejemajo le v okviru vsebin dnevnega reda.

5) Skupščina:

a) izvoli predsednika in podpredsednika;

b) odloča o strateških smernicah, petletnem delovnem načrtu, delovnem in finančnem načrtu za naslednje leto in odobritvi le teh;

c) potrjuje proračun EZTS za naslednje leto, njegove spremembe in letno poročilo za preteklo koledarsko leto;

d) spreminja način, višino ali obračun letne članarine članic;

e) določa ali odobri interne predpise za potek postopka izbora zaposlitvenih kandidatov in upravljanja kadrov v sekretariatu EZTS, če ti niso predvideni s Konvencijo ali Statutom;

f) lahko z dodatnim aktom odloči o številu zaposlenih, upravljanju osebja, postopkih zaposlovanja in izboru ustreznih kadrov, ki jih članice lahko predlagajo iz svojih uprav ali pa se z javnim razpisom izberejo izven teh okvirov;

g) imenuje direktorja in namestnika direktorja EZTS;

h) aktivno promovira EZTS;

i) v primeru potrebe lahko imenuje dodatne svetovalce;

j) v primeru potrebe oziroma po svoji presoji lahko imenuje tudi neodvisnega zunanjega revizorja, ki preveri pravilno uporabo proračunskih sredstev, revidira letni računovodski izkaz in finančno poročilo ali druge knjigovodske dokumente ali le del knjigovodskih dokumentov;

k) potrjuje vsebino in obseg sodelovanja z združenji, ki imajo podobne cilje in namene;

l) preverja izvajanje delovnega načrta in delo organov EZTS na podlagi letnega poročila o delu, ki ga pripravi direktor oziroma sekretariat;

m) v primeru potrebe po projektnih odborih odloča o njihovem formiranju in pravilih za njihovo delovanje, ki jih pripravi in skupščini v odobritev predlaga direktor oziroma sekretariat;

n) odloča o imenovanju projektnih odborov;

o) soglasno odloča o spremembah Konvencije ali Statuta EZTS;

p) soglasno odloča o sprejemu nove članice v EZTS;

q) odloča o vseh zadevah, ki niso izrecno dodeljene drugemu organu EZTS;

r) odloča o prenehanju delovanja EZTS.

1) Predsednik skupščine je tudi zakoniti zastopnik EZTS.

2) Predsednika izvoli skupščina soglasno. Postopek izbire temelji na odprtem vabilu članom skupščine. Kandidati na volitvah sodelujejo prostovoljno. Predsednik in podpredsednik sta lahko izvoljena večkrat.

3) Mandat predsednika in podpredsednika traja štiri leta. V primeru, da predsednik zaradi zadržanosti ali višje sile ne more opravljati svoje funkcije, ga nadomešča podpredsednik.

4) Predsednik in podpredsednik:

a) usklajujeta delo skupščine in zagotavljata njeno delovanje;

b) opravljata svoje delo nepoklicno;

c) sta pristojna za pripravo dnevnega reda zasedanj skupščine ob pomoči direktorja oziroma sekretariata;

d) sta pristojna za povezovanje znotraj članic in povezovanje z direktorjem ter po potrebi s sekretariatom glede pomembnejših vprašanj in priprav na zasedanja skupščine;

e) sta odgovorna za podpisovanje sklepov skupščine;

f) skrbita za izvajanje sklepov skupščine skupaj z direktorjem;

g) aktivno promovirata EZTS;

h) predsednik lahko pooblasti podpredsednika ali direktorja za podpisovanje uradnih aktov.

1) Sekretariat je ustanovljen v okviru EZTS in je operativni organ EZTS.

2) Sekretariat sestavljajo neposredno zaposleni v EZTS ali napoteni uslužbenci članic EZTS.

3) EZTS lahko na lastne stroške zaposli sodelavce, pri čemer se uporablja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE).

4) EZTS lahko v skladu z 8. členom Statuta ob upoštevanju ustreznih pravnih predpisov angažira zaposlene, ki so jih napotile članice EZTS.

5) EZTS v primeru zaposlovanja novih sodelavcev ali predlaganih sodelavcev s strani članic za prosto delovno mesto vedno izbere najbolje usposobljeno osebo in sicer s pomočjo ustreznega izbirnega postopka zaposlitvenih kandidatov.

6) Število delovnih mest in sistemizacijo sprejme oziroma odobri skupščina na predlog direktorja. Predlagana sistemizacija ustreza gospodarnemu ravnanju z resursi in je načrtovana glede na obseg nalog, ki jih opravlja EZTS.

7) Združenje zagotavlja za čas opravljanja del pri EZTS glede delovnih pogojev in plač najvišjo stopnjo enakopravne obravnave vseh zaposlenih.

8) Sekretariat:

a) deluje po načelih zakonitosti, varčnosti, gospodarnosti in smotrnosti;

b) izvaja vsakodnevne aktivnosti EZTS;

c) izvaja sklepe skupščine v tesnem sodelovanju in s podporo članic;

d) skupaj z direktorjem in skladno s strateškimi smernicami ter petletnim delovnim načrtom predlaga osnutek letnega delovnega in finančnega načrta v pregled in odobritev skupščini;

e) pripravlja gradivo za seje skupščine;

f) skupaj z direktorjem pripravi predlog letnega proračuna ali njegove spremembe ter sprejema potrebne operativne odločitve za njegovo izvajanje;

g) po potrebi predlaga skupščini v imenovanje in odobritev projektne odbore, pravila za njihovo delovanje ter operativno nadzira njihovo delo;

h) zaznava morebitne nepravilnosti in nezakonitosti, sestavi poročila o morebitnih nepravilnostih in nezakonitostih delovanja EZTS, koordinira nadaljnja preverjanja o tem ter zadevno poroča direktorju;

i) spremlja javne razpise za pridobitev evropskih, nacionalnih in drugih (ne-evropskih) sredstev ter se na ustrezne razpise tudi prijavi;

j) skladno z letnim delovnim in finančnim načrtom, ki je odobren s strani skupščine, skupaj z direktorjem koordinira izvajanje projektov iz proračuna;

k) vodi prejemke in izvaja plačila ter ostalo računovodstvo EZTS;

l) aktivno promovira EZTS;

m) skrbi za celostno grafično podobo EZTS ter informiranje in obveščanje javnosti;

n) odloča o vseh drugih zadevah, ki so potrebne za tekoče, gospodarno in zakonito delovanje EZTS.

1) Direktorja imenuje skupščina za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

2) Direktor zastopa EZTS v skladu s točko b) prvega odstavka 10. člena Uredbe o EZTS.

3) Direktor je odgovoren za tekoče poslovanje in izvajanje aktivnosti EZTS.

4) Direktor imenuje namestnika, ki ga nadomešča ob njegovi odsotnosti.

5) Direktor:

a) vodi sekretariat in zagotavlja njegovo optimalno delovanje;

b) aktivno promovira EZTS;

c) poroča skupščini o delu EZTS;

d) pomaga sekretariatu pri koordinacijskih, operativnih, tekočih in ostalih zadevah;

e) pomaga sekretariatu pri pripravi gradiv in izvedbi sej skupščine;

f) po predhodni odobritvi ali naročilu s strani skupščine skupaj s sekretariatom pripravlja pogodbe in sporazume, ki so pravno zavezujoči za EZTS;

g) sklepa pogodbe in izvaja ukrepe, ki so potrebni za tekoče upravljanje EZTS ter opravljanje nalog EZTS;

h) lahko samostojno naroči dela, storitve in dobavo blaga v višini do 20.000 EUR, če ima zanje kritje v letnem proračunu. V primeru višjih vrednosti potrebuje odobritev skupščine;

i) ob pomoči sekretariata izdela osnutek letnega delovnega in finančnega načrta za prihodnje koledarsko leto za namen predložitve skupščini;

j) ob pomoči sekretariata pripravi letno finančno poročilo in letno poročilo o delu za preteklo koledarsko leto ter ju pravočasno oziroma vsako leto najkasneje do 31. marca posreduje skupščini v odobritev;

k) vsaj enkrat letno predloži skupščini poslovno poročilo v zvezi z letnim finančnim poročilom. Poročilo vsebuje tudi oceno glede cilja uravnoteženega proračuna ter premoženjskega stanja EZTS;

l) skrbi za izvajanje sklepov skupščine EZTS;

m) podpisuje plačilne naloge, pogodbe in ostale dokumente povezane s tekočim delovanjem EZTS;

n) izvaja vse sklepe skupščine in ostale ukrepe, v kolikor zanje ni pristojen drug organ EZTS.

1. Skupščina imenuje odbore glede na potrebe EZTS.

2. Odbore sestavljajo predstavniki članov EZTS in strokovnjaki posameznega področja.

3. Strokovno tehnične naloge za odbore izvaja Sekretariat.

4. Posamezen odbor svetuje, usmerja, spremlja, obravnava in preverja dejavnosti EZTS s strokovno-tehničnega vidika.

5. Posamezni odbor kot svetovalno telo podpira EZTS pri oblikovanju, koordiniranju in izvajanju nalog predvsem na področju priprave celotne investicijske, projektne, okoljske in ostale dokumentacije ter aktivnosti in postopkov, ki prispevajo k uresničevanju ciljev EZTS.

6. Posamezni odbor daje predloge, pripombe in priporočila k predlogu petletnega delovnega načrta ter osnutkom letnih delovnih in finančnih načrtov, preden jih sprejme skupščina.

7. Sekretariat lahko posameznemu odboru dodeli posebno nalogo ali izvedbo določenega dela projekta ali celotnega projekta.

8. Predstavnik posameznega odbora se udeležuje sej skupščine v svetovalni vlogi.

9. Posamezni odbor o svojem delu poroča skupščini, če ga le ta pozove k temu ali, če je to potrebno.

10. Posamezni odbor lahko sestavljajo strokovnjaki podjetij, raziskovalnih, vladnih in nevladnih organizacij ter ostalih združenj ali organizacij, katerih področje poslovanja in aktivnosti delovanja se ujema z nalogami in cilji EZTS. To so predvsem področja v zvezi z:

a) razvojem nizko ogljičnih strategij mobilnosti vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane in regijske mobilnosti potnikov ter preusmeritvijo prevoza tovora na železnico;

b) načrtovanjem razvoja in nadgradnje celostnih, visokokakovostnih in interoperabilnih železniških sistemov ter spodbujanje ukrepov za zmanjševanje hrupa;

c) načrtovanjem, pripravo in vodenjem investicij v javno železniško infrastrukturo ter nadziranjem izvajanja projektov;

d) izgradnjo železniške infrastrukture in izvajanje drugih ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti;

e) gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture ter razvoja železniškega prometa in prometne infrastrukture;

f) ukrepi za izboljšanje regionalne mobilnosti s povezovanjem sekundarnih in terciarnih prometnih vozlišč z infrastrukturo TEN-T;

g) razvojem multimodalnega enotnega evropskega prometnega območja z vlaganjem v TEN-T železniška omrežja;

h) regionalnim razvojem;

i) razvojem turizma in turistične infrastrukture.

1) Sekretariat sestavljajo neposredno zaposleni v EZTS ali napoteni uslužbenci članic EZTS.

2) Za vsako zaposlitev kadrov na stroške EZTS sekretariat izvede postopek izbora z objavo javnega razpisa v ustreznih medijih in izvede ustrezen postopek izbora zaposlitvenih kandidatov. Na ta način zagotovi, da se na prosto delovno mesto zaposli najbolje usposobljeni kandidat.

3) EZTS lahko na lastne stroške zaposli sodelavce, pri čemer se uporablja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE).

4) EZTS lahko v skladu z 8. členom Statuta ob upoštevanju ustreznih pravnih predpisov angažira zaposlene, ki so jih napotile članice.

5) Če članice predlagajo več oseb za prosto delovno mesto, sekretariat prav tako izvede ustrezen postopek izbora zaposlitvenih kandidatov, da s tem zagotovi zaposlitev najbolje usposobljenega kandidata.

6) Za vodenje postopkov o zaposlitvi neposredno zaposlenih in napotenih kadrov lahko skupščina na predlog kateregakoli organa EZTS določi ali odobri pravila v okviru kadrovskega pravilnika ali poslovnika.

7) V primeru potrebe po kadrovskem pravilniku ali poslovniku, le tega izdela sekretariat in ga predloži v odobritev skupščini.

8) Skupščina EZTS lahko z dodatnim aktom odloči o številu zaposlenih, upravljanju osebja, postopkih zaposlovanja in izboru ustreznih kadrov, ki jih članice lahko predlagajo iz svojih uprav ali pa se z javnim razpisom izberejo izven teh okvirov.

1) Članice imajo omejeno odgovornost za obveznosti, za kritje katerih sredstva ne zadostujejo. Za morebitne obveznosti EZTS jamči vsaka članica sorazmerno z zneskom članarine. Vsaka posamična članica EZTS jamči največ do višine trikratnega zneska svoje letne članarine.

2) V primeru spremembe zgornje meje višine jamstva zaradi spremembe višine članarine in v primeru, da se EZTS za določene pobude zadolži, morajo o tem odločati pristojni organi članic, ki so udeležene v teh pobudah. Sklep mora vsebovati maksimalno višino in trajanje zadolženosti, za katero je določena članica pripravljena odgovarjati.

3) V primeru izstopa članice iz EZTS, je le ta odgovorna za vse obveznosti, ki so nastale zaradi njenega članstva.

V interesu medsebojnega priznavanja pravnih pogojev držav članic EZTS, vključno za namene finančnega nadzora, se članice dogovorijo, da bodo zagotovile vse dokumente potrebne za finančni nadzor v jeziku pristojne službe in obliki, ki jo le ta zahteva.

Skupščina EZTS mora spremembe Konvencije ter sprejem in vsako spremembo Statuta potrditi s soglasnim sklepom.

1) Konvencija, ki jo podpišejo članice, je sestavljena v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer imata obe različici enako veljavnost. V primeru neskladnosti velja slovenska verzija.

2) Konvencija je zapisana v štirinajstih (14) izvodih slovenskem in v štirinajstih (14) izvodih v hrvaškem jeziku, od katerih se po en (1) izvod v vsakem jeziku hrani pri vsaki članici EZTS iz 1. člena drugega odstavka te Konvencije ter en (1) izvod na sedežu EZTS.

3) Če katerakoli od določb Konvencije postane neveljavna, to ne vpliva na ostale določbe. Članice se zavežejo nadomestiti neveljavno določbo z veljavno, ki mora čim bolj ustrezati namenu, ki ga je želela doseči neveljavna določba.

4) Konvencija in Statut ter vse njune poznejše spremembe se registrirajo in objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

5) EZTS pridobi status pravne osebe na datum registracije ali objave Konvencije in Statuta, odvisno od tega, kaj se zgodi prej.

6) Članice obvestijo zadevne države članice in Odbor regij o registraciji ali objavi Konvencije in Statuta.

7) V skladu s 5. členom Uredbe o EZTS le ta zagotovi, da se v desetih delovnih dneh od registracije ali objave Konvencije in Statuta Odboru regij pošlje prošnja v skladu s predlogo iz Priloge k Uredbi o EZTS. Nato Odbor regij to prošnjo posreduje Uradu za publikacije Evropske unije, ta pa v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi obvestilo o ustanovitvi EZTS skupaj s podrobnostmi, navedenimi v Prilogi k Uredbi o EZTS.

Konvencija sprejeta dne 3. 10. 2022.

Št. 03201-19/2018

Št. 371-0039/2019-26

Št. 375-0002/2022-5

Št. 375-2/2018-30

Št. 375-0001/2018-13

Št. 512-01/2021-8

Št. 510-0003/2021

Razred: 910-01/21-01/2

Št. 2133-05/01-22-3

Št. PG-144/2022-RC

1) Na temelju Dogovora o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Ljubljana–Grosuplje–Trebnje–Novo mesto–Metlika–Karlovec–Zagreb, podpisanem dne 23. maja 2018, s strani županov občin Škofljica, Mirna Peč, Ivančna Gorica, Črnomelj, Mestne občine Novo mesto, Grosuplje, Metlika, Semič, Trebnje in županom Karlovške županije ter ob prisotnosti in podpori takratnega ministra za infrastrukturo Republike Slovenije dr. Petra Gašperšiča;

2) na podlagi ugotovitev, da je čezmejna železniška povezava od Ljubljane preko Dolenjske in Bele krajine do Karlovca v večini postajnih odsekov stara 120 let in več ter da od izgradnje odseka železniške povezave Ljubljana–Novo mesto leta 1894 in izgradnje odseka železniške povezave Novo mesto–Metlika leta 1914 do danes, razen objektov porušenih v II. svetovni vojni, ni bilo večjih vzdrževalnih del ali opravljene modernizacije železniške povezave, zaradi česar je le ta zastarela in dotrajana;

3) z namenom uvedbe kakovostnih storitev javnega železniškega potniškega prometa, ki bodo ljudem omogočile dostop do regionalnih središč v sprejemljivem času ter pomembno izboljšati oskrbo gospodarstva s preusmeritvijo tovora na železnice, predvsem zaradi okoljskih obremenitev, nižjih stroškov, boljšega načrtovanja oskrbovalnih verig in prevoza tovora, višje stopnje varnosti železniškega prevoza napram cestnemu ter upoštevanjem vseh dejavnikov trajnostnega razvoja;

4) z namenom zmanjšanja porabe energije, zmanjšanja okoljskih obremenitev cestnega motornega prometa, izboljšanja prometne varnosti, zmanjšanja izpustov CO2 v ozračje (dekarbonizacija) in varovanja okolja, sprostitve cestnih povezav na obmejnem, čezmejnem in regijskem območju ter dejstev, da železniški promet napram cestnemu porabi pri prevozu potnikov in tovora povprečno 6-krat manj energije, povzroči povprečno 20-krat manj specifičnih emisij škodljivih snovi, zahteva ob enaki propustnosti 2 do 3-krat manjšo uporabo in degradacijo prostora ter je 24-krat bolj varen kot cestni promet;

5) z namenom izboljšanja mobilnosti in dostopnosti obmejnega in čezmejnega prebivalstva ob dnevnih migracijah z dvigom kakovosti ponudbe javnega železniškega potniškega prometa, predvsem z nadgradnjo zadevne regionalne železniške povezave, s katero bomo dosegli ustreznejšo zmogljivost proge, ki bo le tej omogočil prevzem hrbtenične vloge v obmejnem, čezmejnem in regionalnem javnem potniškem prometu kakor tudi preusmeritev tovornega prometa s cest na železnico;

6) z namenom, da se z razvojem železniške povezave razvijajo tudi druga področja, ki lahko skupaj tvorijo dodatne učinke na razvoj družbe, kot je npr. razvoj turizma, razvoj novih kolesarskih povezav, omogočanje razvoja novih delovnih mest ob trasi železnice, povečanje konkurenčnosti na področju združenja ipd.;

7) na podlagi ugotovitve, da je za povečanje atraktivnosti javnega železniškega potniškega prometa in izboljšanja konkurenčnosti železniškega omrežja v državah članicah EU, potrebno začeti izvajati tudi ukrepe za revitalizacijo regionalnih in čezmejnih železniških povezav;

8) ter na podlagi in skladno s Konvencijo EZTS »POTI PRIHODNOSTI – LJUBLJANA–NOVO MESTO–KARLOVEC–ZAGREB« / »PUTEVI BUDUĆNOSTI – LJUBLJANA–NOVO MESTO–KARLOVAC–ZAGREB«.

soglasno sprejmejo:

1. Občina Škofljica

2. Občina Grosuplje

3. Občina Ivančna Gorica

4. Občina Trebnje

5. Občina Mirna Peč

6. Mestna občina Novo mesto

7. Občina Semič

8. Občina Črnomelj

9. Občina Metlika

10. Karlovška županija

11. Razvojni center Novo mesto d.o.o.

12. Slovenske železnice, d.o.o.

13. HŽ Infrastruktura d.o.o.

kot članice naslednji

z navedenimi členi³:

1. člen – Jeziki

2. člen – Organi

3. člen – Skupščina

4. člen – Predsednik in podpredsednik⁴

5. člen – Sekretariat

6. člen – Direktor

7. člen – Strokovni svet

8. člen – Zaposlovanje

9. člen – Finančna sredstva in drugi prispevki

10. člen – Vrste in uporaba finančnih prispevkov

11. člen – Proračun in letno poročilo

12. člen – Neodvisna zunanja revizija

13. člen – Sprejem, spremembe in dopolnitve Statuta

14. člen – Končne določbe

1) Delovna jezika EZTS sta slovenščina in hrvaščina.

2) Vse listine in uradni dokumenti EZTS, zlasti zapisniki sej skupščine in odborov ter akti, ki jih sprejme oziroma odobri skupščina, se zapišejo v slovenskem in hrvaškem jeziku. V primeru odstopanja med obema jezikovnima različicama velja slovenska verzija.

Organi EZTS so:

a) skupščina

b) predsednik in podpredsednik

c) sekretariat

d) direktor

e) odbori.

1) Skupščina je najvišji organ odločanja in je hierarhično najvišji organ EZTS. Sestavljajo jo predstavniki vseh članov EZTS – županov vseh občin članic EZTS, župana Karlovške županije, ter zakonitih zastopnikov Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Slovenskih železnic d.o.o. in HŽ infrastrukture d.o.o.. Posamezni član skupščine lahko imenuje namestnika, ki ga zastopa ob njegovi odsotnosti ali tudi stalno. Imenovana oseba mora biti član izvoljenega organa posamezne občine/županije oziroma pooblaščenec zakonitega zastopnika Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Slovenskih železnic d.o.o. in HŽ infrastrukture d.o.o..

2) Vsak član Skupščine ima en glas.

3) Skupščina se sestane najmanj enkrat letno na redni seji. Skliče jo predsednik s predlogom dnevnega reda. Izredna seja se skliče na enak način v roku štirinajstih (14) dni od pobude, ki jo vloži najmanj četrtina članov skupščine.

4) Skupščina je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica imenovanih predstavnikov članic. Sklepi se sprejemajo soglasno. Veljavni sklepi se lahko sprejemajo le v okviru vsebin dnevnega reda.

5) Skupščina:

a) izvoli predsednika in podpredsednika;

b) odloča o strateških smernicah, petletnem delovnem načrtu, delovnem in finančnem načrtu za naslednje leto in odobritvi le teh;

c) potrjuje proračun EZTS za naslednje leto, njegove spremembe in letno poročilo za preteklo koledarsko leto;

d) spreminja način, višino ali obračun letne članarine članic;

e) določa ali odobri interne predpise za potek postopka izbora zaposlitvenih kandidatov in upravljanja kadrov v sekretariatu EZTS, če ti niso predvideni s Konvencijo ali Statutom;

f) lahko z dodatnim aktom odloči o številu zaposlenih, upravljanju osebja, postopkih zaposlovanja in izboru ustreznih kadrov, ki jih članice lahko predlagajo iz svojih uprav ali pa se z javnim razpisom izberejo izven teh okvirov;

g) imenuje direktorja in namestnika direktorja EZTS;

h) aktivno promovira EZTS;

i) v primeru potrebe lahko imenuje dodatne svetovalce;

j) v primeru potrebe oziroma po svoji presoji lahko imenuje tudi neodvisnega zunanjega revizorja, ki preveri pravilno uporabo proračunskih sredstev, revidira letni računovodski izkaz in finančno poročilo ali druge knjigovodske dokumente ali le del knjigovodskih dokumentov;

k) potrjuje vsebino in obseg sodelovanja z združenji, ki imajo podobne cilje in namene;

l) preverja izvajanje delovnega načrta in delo organov EZTS na podlagi letnega poročila o delu, ki ga pripravi direktor oziroma sekretariat;

m) v primeru potrebe po projektnih odborih odloča o njihovem formiranju in pravilih za njihovo delovanje, ki jih pripravi in skupščini v odobritev predlaga direktor oziroma sekretariat;

n) odloča o imenovanju projektnih odborov;

o) soglasno odloča o spremembah Konvencije ali Statuta EZTS;

p) soglasno odloča o sprejemu nove članice v EZTS;

q) odloča o vseh zadevah, ki niso izrecno dodeljene drugemu organu EZTS;

r) odloča o prenehanju delovanja EZTS.

1) Predsednik skupščine je tudi zakoniti zastopnik EZTS.

2) Predsednika izvoli skupščina soglasno. Postopek izbire temelji na odprtem vabilu članom skupščine. Kandidati na volitvah sodelujejo prostovoljno. Predsednik in podpredsednik sta lahko izvoljena večkrat.

3) Mandat predsednika in podpredsednika traja štiri leta. V primeru, da predsednik zaradi zadržanosti ali višje sile ne more opravljati svoje funkcije, ga nadomešča podpredsednik.

4) Predsednik in podpredsednik:

a) usklajujeta delo skupščine in zagotavljata njeno delovanje;

b) opravljata svoje delo nepoklicno;

c) sta pristojna za pripravo dnevnega reda zasedanj skupščine ob pomoči direktorja oziroma sekretariata;

d) sta pristojna za povezovanje znotraj članic in povezovanje z direktorjem ter po potrebi s sekretariatom glede pomembnejših vprašanj in priprav na zasedanja skupščine;

e) sta odgovorna za podpisovanje sklepov skupščine;

f) skrbita za izvajanje sklepov skupščine skupaj z direktorjem;

g) aktivno promovirata EZTS;

h) predsednik lahko pooblasti podpredsednika ali direktorja za podpisovanje uradnih aktov.

1) Sekretariat je ustanovljen v okviru EZTS in je operativni organ EZTS.

2) Sekretariat sestavljajo neposredno zaposleni v EZTS ali napoteni uslužbenci članic EZTS.

3) EZTS lahko na lastne stroške zaposli sodelavce, pri čemer se uporablja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE).