Na podlagi 119. in 289. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v povezavi s tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17, 61/19 in 92/22) je Občinski svet Občine Kamnik na 7. seji dne 22. 11. 2023 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Stahovica 2
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Stahovica 2 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba Locus d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale s številko projekta 2679.
(3) Identifikacijska številka OPPN v zbirki prostorskih aktov je 2904.
(1) OPPN je namenjen določitvi prostorskih pogojev za izkoriščanje mineralne surovine, sprotno in končno sanacijo, etapnost izvedbe ter pogojev za ureditev komunalne, prometne infrastrukture in pogojev za zmanjšanje vplivov na okolje ter na zdravje ljudi.
(2) Vsi posegi in ukrepi, razen če je s tem odlokom določeno drugače, se morajo izvajati znotraj območja OPPN.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– uvodne določbe,
– območje OPPN,
– opis prostorskih ureditev,
– rešitve in pogoje za pridobivanje mineralne surovine, sanacijo in krajinsko urejanje območja,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih in tehničnih rešitev,
– prehodne in končne določbe.
(3) Grafični del OPPN obsega:
– List 0: Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju; merilo 1:5000.
– List 1: Prikaz lege območja OPPN v prostoru; merilo 1:2500.
– List 2: Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:2000.
– List 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – usmeritve za urejanje prostora 1. etapa; merilo 1:2000.
– List 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – usmeritve za urejanje prostora 2. etapa; merilo 1:2000.
– List 3.3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – usmeritve za urejanje prostora 3. etapa; merilo 1:2000.
– List 3.4: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – usmeritve za urejanje prostora 4. etapa; merilo 1:2000.
– List 3.5: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – usmeritve za urejanje prostora 5. etapa; merilo 1:2000.
– List 3.6: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – usmeritve za končno sanacijo; merilo 1:2000.
– List 3.7: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerez A-A in B-B, shema rekultivacije; merilo 1:1000, 1:200.
– List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:2000.
– List 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:2000.
– List 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:2000.
(4) Spremljajoče gradivo OPPN obsega:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta z utemeljitvijo skladnosti,
– izhodišča za pripravo OPPN,
– podatke iz prikaza stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo prostorske rešitve,
– smernice nosilcev urejanja prostora,
– mnenja nosilcev urejanja prostora,
– elaborat ekonomike za OPPN,
– dokumentacijo in odločbo v postopku celovite presoje vplivov na okolje,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost.
(1) Območje OPPN leži približno 6 km severno od mesta Kamnik. Nahaja se na začetku doline reke Kamniške Bistrice, na pobočju hriba Grohat. Območje OPPN vključuje površine obstoječega kamnoloma Stahovica in gozdne površine. Kamnolom se preko javne poti JP 660475 Županje Njive priključuje na regionalno cesto RT 923 Stahovica–Kamniška Bistrica.
(2) Območje OPPN obsega v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17 in 163/21; v nadaljevanju: OPN) opredeljeno enoto urejanja prostora ŽN-07 z namensko rabo LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora.
(3) Območje OPPN obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, št. 320, 321/1, 323, 324/1, 324/2, 325, 326, 327, 328, 329, 330/1, 330/2, 331, 332, 333/1, 333/2, 334/1, 334/2, 334/3, 334/4, 334/5, 335, 336, 337/1, 337/2, 338/1, 338/2, 339/1, 339/2, 781, 782/2, 783, 784, 785/2, 785/4, 786, 787/1, 788/1, 789, 790, 791/3, vse k.o. 1891 – Županje Njive.
(4) Območje OPPN meri okvirno 50,0 ha in je natančno določeno v grafičnem delu.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje urejevalne enote (v nadaljevanju tudi Ue):
– Ue1: jugovzhodni pas kamnoloma;
– Ue2: osnovna etaža;
– Ue3: terasast del kamnoloma;
– Ue4: gozdne površine.
(2) Urejevalne enote so prikazane v grafičnem delu OPPN.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(funkcija in oblikovanje območja OPPN)
(1) Območje OPPN je namenjeno izkoriščanju mineralne surovine (tehničnega kamna – apnenca, apnenca za industrijske namene in kalcita) ter sanaciji na območju pridobivalnega prostora kamnoloma Stahovica 2.
(2) Na območju so dovoljeni posegi za pridobivanje mineralne surovine; izkoriščanje in sanacija, odstranitev vrhnjega sloja vegetacije in rodovitne plasti zemlje, preoblikovanje reliefa, ureditev brežin in etaž, umestitev deponije jalovine in potrebnih objektov, ureditev pripadajočih površin za njihovo rabo, krajinske ureditve, obnova gozdnega roba in ureditev gospodarske infrastrukture ter dostopov. Vsi posegi se morajo izvajati znotraj območja urejanja.
(3) V Ue4 izkoriščanje mineralne surovine ni dopustno. V skladu s 15. členom tega odloka je Ue4 namenjena sanaciji in izboljšanju stanja gozdnih zemljišč.
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se priključuje na javno cestno omrežje. Dostop je urejen preko obstoječega cestnega priključka javne lokalne ceste JP 660475 Županje Njive na državno cesto RT-923/1087 Stahovica–Kamniška Bistrica in javne poti JP 660475 Županje Njive, skupne širine 7,5 m in obstoječega mostu čez reko Kamniško Bistrico z voziščem širine 4,0 m, ki ima na obeh koncih ustrezni izogibališči za tovorna vozila.
(2) Območje OPPN se priključuje na elektroenergetsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode s končno distribucijo do Centralne čistilne naprave Domžale–Kamnik. Ustrezno očiščeno padavinsko vodo se preko usedalnikov in lovilcev olj odvaja v reko Kamniško Bistrico.
(3) Vidni vpliv na širši prostor je treba omiliti s postopno odstranitvijo vegetacije in s sprotno sanacijo. Na robovih območja, ki mejijo na gozd, se obnovi oziroma na novo vzpostavi kakovosten gozdni rob.
(4) Z ustreznim odmikom in ukrepi pred morebitnimi onesnaženji ali zasutjem z odkopnim materialom in drevjem se zaščiti vodotoka Grohat in Kamniško Bistrico, ki se nahajata na robu območja OPPN.
(posegi izven območja OPPN)
(1) Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe izgradnje, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja objektov znotraj območja OPPN in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.
(2) Ob cestnem priključku javne lokalne ceste JP 660475 Županje Njive na državno cesto RT-923/1087 Stahovica–Kamniška Bistrica in ob javni poti JP 660475 Županje Njive je dopustna umestitev prometne signalizacije.
(3) Izven območja OPPN se za zaščito stanovanjskih objektov na naslovu Stahovica 25b, 25a in 25 umesti transparentno protihrupno ograjo.
(4) Izven območja OPPN se dopuščajo tudi zasaditve, ki bi lahko omilile vizualni vpliv kamnoloma na poselitvena območja in državno cesto RT-923/1087 Stahovica–Kamniška Bistrica.
(5) Za vse morebitne posege, ki se izvajajo oziroma vplivajo na vodno ali priobalno zemljišče reke Kamniške Bistrice, se mora pridobiti mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije.
(6) Za vse morebitne posege na vodnem ali priobalnem zemljišču reke Kamniške Bistrice, ki lahko vplivajo na varnost plovbe, je treba pridobiti soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga v skladu z veljavno področno zakonodajo izda organ, pristojen za varnost plovbe.
9. člen
Javne površine znotraj območja OPPN predstavlja javna lokalna cesta JP 660475 Županje Njive v Ue1.
Na območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti:
– izkoriščanje mineralne surovine;
– pridobivanje in bogatenje rudnin in kamnin;
– storitve za rudarstvo;
– zemeljska pripravljalna dela;
– predelovalne dejavnosti (od tega proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov);
– geološke in rudarske raziskave;
– testno vrtanje in sondiranje;
– gozdarstvo.
(vrste dopustnih gradenj in objektov)
(1) V Ue1 je dopustno umeščanje stavb in objektov, ki služijo funkcioniranju območja in izvajanju dopustnih dejavnosti, opredeljenih v prejšnjem členu.
(2) V Ue2 in Ue3 umeščanje stavb in objektov, razen rudarske infrastrukture in druge gospodarske infrastrukture, potrebne za delovanje območja, ni dopustno.
(3) V Ue4 umeščanje stavb in objektov ni dopustno, razen morebitnih objektov in posegov za potrebe sanacije porušenega dela brežine in izboljšanja stanja gozdnih zemljišč.
IV. REŠITVE IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE MINERALNE SUROVINE, SANACIJO TER KRAJINSKO UREJANJE OBMOČJA
(pridobivanje mineralne surovine)
(1) Z rudarskim projektom je določena tehnična rešitev možnosti izkoriščanja kamnoloma do končnega stanja, vključno s sanacijo.
(2) Vse ureditve se načrtujejo in izvajajo na način, ki omogoča gospodarno pridobivanje mineralne surovine, čim manjše negativne vplive na okolje ter čim hitrejšo sanacijo območja.
(3) V Ue1 se umesti objekt z neprepustno ploščadjo za popravilo, vzdrževanje in parkiranje strojev, pretakanje goriv in zbiranje ter začasno hranjenje komunalnih in drugih odpadkov.
(4) Odpiranje nahajališča bo potekalo iz že izdelanih dostopnih poti, ki potekajo od osnovne etaže na koti 450 do etaže na koti 730, dodatno pa se bo izdelalo dostopno pot do najvišje etaže na koti 835.
(5) Odkopan material se preko etaž preriva na vmesni plato, od tam pa na osnovno etažo ali pa se ga s tovornjaki odvaža na osnovno etažo, kjer se ga predela v končne proizvode.
(6) Odkopavanje poteka od zgoraj navzdol. Izvaja se z vrtanjem minskih vrtin velikega premera in razstreljevanjem. Vertikalni transport poteka po drči ali s premetavanjem odstreljenega materiala preko delovnih etaž na osnovni plato, ki se pomika po pobočju navzdol.
(7) Nakladanje (pranje, drobljenje, bogatenje) in manipulacija se izvaja v Ue1 in Ue2. Drobljenje in sejanje surovine je dopustno tudi na vmesnih predvidenih platojih.
(8) Parametri etaž:
– delovni in končni naklon etažne brežine: max 70°,
– končna višina etažne brežine: 15 m,
– končne širina etažne ravnine: 9 m,
– predviden končni generalni naklon kamnoloma je 53°.
(9) Po rudarskem projektu je v sistemu končne brežine predvidoma formiranih 25 etaž, ki si od osnovne etaže na višinski koti 450 (E 450) sledijo navzgor do najvišje, 25. etaže na koti 835 (E 835) kot sledi:
– E 450 – osnovna etaža | – E 650 – XIII |
– E 470 – I | – E 665 – XIV |
– E 485 – II | – E 680 – XV |
– E 500 – III | – E 700 – XVI |
– E 515 – IV | – E 715 – XVII |
– E 530 – V | – E 730 – XVIII |
– E 545 – VI | – E 745 – XIX |
– E 560 – VII | – E 760 – XX |
– E 575 – VIII | – E 775 – XXI |
– E 590 – IX | – E 790 – XXII |
– E 605 – X | – E 805 – XXIII |
– E 620 – XI | – E 820 – XXIV |
– E 635 – XII | – E 835 – XXV |
(1) Pridobivanje mineralne surovine se do zaključka izvajanja rudarskih del izvaja v petih etapah, skladno s potrebami proizvodnje, kvaliteto mineralne surovine ter zahtevami tehnologije odkopa. Zadnji, peti etapi sledi končna sanacija območja kamnoloma.
(2) Etape, predvidene v rudarskem projektu, so prikazane v grafičnem delu OPPN na listih 3.1, 3.2, 3.3, 3.4, 3.5 in 3.6.
(3) Vsaka etapa je ločena na tri delovne faze: pripravljalna dela, pridobivanje in sanacija. Pripravljalna dela so: izvedba dostopne ceste, posek drevja, odstranitev lesa in odrivke. Pridobivanje je vrtanje, miniranje, odkopavanje, nakladanje in transport materiala. Sanacija vključuje tehnično pripravo etažnih brežin in ravnin, nanos zemljine, jalovine in humusa in zasaditev rastlinskega materiala.
(4) Pripravljalna dela se izvajajo samo na območju, kjer bo potekalo pridobivanje v določeni etapi, pri tem je treba vegetacijo ohranjati čim dlje časa.
(5) Pridobivanje v naslednji etapi se ne sme pričeti, dokler sanacija prejšnje etape ni zaključena.
(6) V prvi etapi se izvede dostopno cesto do najvišje ležeče etaže končne brežine, do kote 835. Cesto se lahko izvede postopno. V prvo etapo se vključi tudi pridobivanje in sanacija jugozahodnega dela kamnoloma.
(7) Pripravljalna dela, pridobivanje in sanacija po etapah se izvaja skladno z rudarskim projektom. Etapnost izvajanje del omogoča hkratno izvajanje pridobivanja ter izvajanje tehnične in biološke sanacije kamnoloma ter pripravo terena za bodoče ureditve po zaključku izkoriščanja.
(sanacija pridobivalnega prostora)
(1) Sanacija obsega tehnično in biološko sanacijo – rekultivacijo kamnoloma ter pripravo površin za načrtovane ureditve po izkoriščanju.
(2) Priprava in sanacija končnih brežin se izvaja sprotno z odkopom na posamezni etaži in poteka od zgoraj navzdol, skladno z napredovanjem odkopavanja.
(3) Zagotovi se etapna izvedba posega, ki je vezana na sprotno odstranjevanje vegetacije pred pričetkom izkoriščanja in na sprotno sanacijo dela kamnoloma po končanem izkoriščanju.
(4) Vegetacijo je treba na območju ohranjati čim dlje časa. Sanacijo z rekultivacijo je treba izvesti v čim krajšem možnem času po prenehanju izkoriščanja na posameznem delu kamnoloma.
(5) Tehnična sanacija in rekultivacija se izvedeta na način, da se zagotovi trajno stabilnost in varnost saniranih površin in okolice, zagotovi stabilnost vegetacijskega sloja ter izboljša videz degradirane krajine.
(6) Končno oblikovanje terena se izvede v terasasti obliki s sistemom etažnih ravnin in brežin ter osnovnim platojem.
(7) Na robovih kamnoloma se omili grobe prehode med območjem kamnoloma in okoliškega naravnega terena. Po končanem odkopavanju se zgornji del brežine etaže obdela na način, da se geometrijsko obliko etaže prilagodi okoliškemu terenu. Na spodnjem delu brežine etaže se izvede nasip pod kotom 35° po celotni širini etaže, do največje višine 7 m. Po končanem nasipavanju se ozeleni celotno brežino.
(8) Na robovih kamnoloma, ki meji na gozdne površine se predvidoma vzpostavi 15 m pas, ki je namenjen vzpostavitvi čim bolj kakovostnega in vrstno pestrega gozdnega roba ter omilitvi grobih prehodov med območjem pridobivanja in okoliškim terenom. V tem pasu pridobivanje mineralne surovine praviloma ni dopustno, razen v primeru, če so rešitve primernejše iz gradbenotehničnega vidika, kar se opredeli v rudarskem projektu za izvajanje del.
(9) V največji možni meri se na novo vzpostavi in obnovi ustrezen obvodni vegetacijski pas ob reki Kamniški Bistrici.
(10) Rekultivacija se izvede z zatravitvijo, s sadnjo raznolikih avtohtonih in pionirskih plodonosnih rastlinskih vrst, ki se v nadaljevanju vegetacijske dobe množijo same. Rastlinska sestava se mora čim bolj približati naravnim sestojem, ki obkrožajo kamnolom.
(11) Zagotovi se ustrezno vzdrževanje rastlinskega materiala in vzpostavitev ustreznih rastnih pogojev.
(12) Za doseganje ustreznih rastnih pogojev se v čim večji možni meri uporabi odkrivko s pripravnih delovišč nižjih etaž ter nato zemljino, humus in ostalo jalovino, ki je ustrezno deponirana v južnem delu kamnoloma.
(13) V primeru, da bi bilo treba dodatno zemljino in humus pripeljati od drugod, naj bo le ta iz območja karbonatnih kamnin. Pri tem je treba zagotoviti, da zemljina ni kontaminirana z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami.
(14) Rekultivacija etažne ravnine se izvede na sledeč način:
– po zunanjem robu etažne ravnine se izdela nasip z odkrivko in drugo kvalitetno zemljino,
– na etaži mora ostati vsaj 4 m širok pas dostopne poti za nadaljnje vzdrževanje rekultivirane površine,
– v notranji del nasipa se zasadi drevje in grmovnice, na zunanji rob nasipa pretežno grmovnice in plezalke,
– obvezna je izvedba zalivalnega sistema.
(15) Rekultivacija etažne brežine se izvede na sledeč način:
– do višine približno 7,5 m se izdela sadilne niše oziroma rastna jedra. Gostota niš je približno ena na 50 m2,
– sadilne niše se lahko kombinira tudi s plitkimi vrtinami velikega premera. Gostota vrtin je približno ena na 17 m2,
– sadilne niše in vrtine se napolni z zemljo. Zasadi se jih z grmovnicami, drevesi nižje rasti in plezalkami,
– predlaga se barvanje – senčenje brežine s snovmi, ki so nenevarne in neškodljive za okolje.
(sanacija jugozahodnega dela pridobivalnega prostora)
(1) V jugozahodni del Ue3, kjer bo odkopavanje zaključeno najprej, se umesti odlagališče jalovine in izvede sanacija brežine ne meji med Ue3 in Ue4.
(2) Na jugozahodnem delu Ue3, na meji z Ue4, se z zasipavanjem brežine od spodaj navzgor izvede sanacijo, s čimer se bo brežino trajno povrnilo v prvotno stanje, zagotovilo nadaljnjo stabilnost in bolj naravni izgled pobočja.
(3) V Ue4 so dopustni izključno posegi, ki so namenjeni sanaciji degradiranih zemljišč zaradi porušenja dela brežine z namenom izboljšanja stanja gozdnih zemljišč in obnove gozda. Izkoriščanje mineralne surovine ni dopustno.
(4) Za izvedbo sanacije se uporabi jalovina in odrivka, ki nastaja pri pripravi novega delovišča na območju širitve kamnoloma.
(5) Del Ue4 se po potrebi zasuje in poravna z linijo generalnega naklona ter zasadi, obnovi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. V največji možni meri se ohranja obstoječa vegetacija.
(6) Celotno površino jalovišča se ustrezno humuzira in zasadi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(končna sanacija pridobivalnega prostora)
(1) S končno sanacijo se na celotnem območju pridobivalnega prostora v čim večji možni meri zagotovi vzpostavitev stabilnega vegetacijskega sloja.
(2) Odstraniti je treba vse rudarske objekte in rudarski postroj na območju. Gospodarska infrastruktura, ki služi območju, se lahko ohrani in ustrezno obnovi, prestavi, rekonstruira v skladu z namenom in funkcijo območja.
(3) Vzpostavi se kakovosten, vrstno pester in najmanj 15 m širok vegetacijski pas ob reki Kamniški Bistrici.
(4) Uredi se varno ogledno mesto nahajališča kalcita in apnenca, opremljeno z interpretacijsko opremo, ter izvede krajši rov, ki bo omogočal ogled geoloških značilnosti.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Ureditveno območje se na jugozahodu Ue1 priključuje na javno cestno omrežje, in sicer na obstoječo javno lokalno cesto JP 660475 Županje Njive.
(2) Dostop do območja OPPN je urejen preko obstoječega cestnega priključka javne lokalne ceste JP 660475 Županje Njive na državno cesto RT-923/1087 Stahovica–Kamniška Bistrica in javne poti JP 660475 Županje Njive, skupne širine 7,5 m in obstoječega mostu čez reko Kamniško Bistrico z voziščem širine 4,0 m, ki ima na obeh koncih ustrezni izogibališči za tovorna vozila.
(3) V skladu s strokovno podlago za pripravo OPPN za kamnolom Stahovica 2 se obstoječ cestni priključek javne lokalne ceste JP 660475 Županje Njive na državno cesto RT-923/1087 Stahovica–Kamniška Bistrica in javno pot JP 660475 Županje Njive opremi z ustrezno vertikalno in horizontalno prometno opremo.
(4) Povečanje obstoječih prometnih obremenitev na javno cestno omrežje ni dopustno.
(5) Interno cestno omrežje se v skladu s potrebami izkoriščanja in sanacije v celoti uredi znotraj območja OPPN.
(6) Med miniranji se zapira cesta Stahovica–Kamniška Bistrica, po predhodni uskladitvi z Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije tudi gozdna cesta Iverje–Grohati potok.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN se nahajata dve obstoječi transformatorski postaji, NN in SN kablovod nazivne napetosti 20 kV, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana d.d..
(2) Objekti v območju OPPN so priključeni na NN kablovod, ki teče po južnem robu Ue1.
(3) Do transformatorske postaje, ki se nahaja v objektu klasirnica v Ue1, je treba zagotoviti stalen dostop s težko mehanizacijo.
(4) Elektroenergetsko omrežje ostaja v obstoječem obsegu in je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN se na jugozahodnem robu Ue1 nahaja obstoječ distribucijski podzemni vod komunikacijskega omrežja, ki je v upravljanju Telekom Slovenije d.d..
(2) Na območju OPPN ni na novo predvidenega telekomunikacijskega omrežja.
(1) Na območju OPPN ni obstoječega ali predvidenega javnega vodovodnega omrežja.
(2) Objekt v jugozahodnem delu Ue1 se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega sistema. Preko internega vodovodnega omrežja se objekt priključuje na primarno vodovodno omrežje (vod AC 800) izven območja OPPN.
(3) Preostali objekti znotraj območja OPPN niso priključeni na javno vodovodno omrežje.
(4) Vodovodno omrežje ostaja v obstoječem obsegu in je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
Na območju OPPN ni obstoječega ali predvidenega hidrantnega omrežja.
(1) Na območju OPPN ni obstoječega ali predvidenega javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne odpadne vode.
(2) Ureditveno območje se preko internega omrežja na javno omrežje odpadne kanalizacije priključuje jugozahodno, izven območja OPPN, in sicer na kanalizacijski vod za odpadno vodo PVC 250 na levem bregu reke Kamniške Bistrice.
(3) Komunalne odpadne vode iz objekta klasirnica in objekta pri vhodu v kamnolom v Ue1 se odvajajo v omrežje odpadne kanalizacije, ki se zaključi s Centralno čistilno napravo Domžale–Kamnik.
(4) Preveriti je treba vodotesnost internega kanalizacijskega priključka.
(5) Kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne odpadne vode ostaja v obstoječem obsegu in je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
(padavinska kanalizacija)
(1) Na območju OPPN je izvedeno ločeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske vode s streh objektov, utrjenih asfaltnih površin in vode za oroševanje voznih površin, ki se preko lovilcev olj, usedalnikov in zadrževalnikov ustrezno očiščena odvaja v reko Kamniško Bistrico.
(2) Obvezno je zbiranje padavinske vode s streh objektov in njeno odvajanje v reko Kamniško Bistrico.
(3) Potek kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode s tremi izpusti v Kamniško Bistrico je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
Na območju OPPN ni obstoječega ali predvidenega omrežja javne razsvetljave.
(plinovodno in toplovodno omrežje)
Na območju OPPN ni obstoječega ali predvidenega toplovodnega in plinovodnega omrežja.
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Kamnik.
(2) Na območju OPPN ni predvideno zbiranje odpadkov. Uredi se sistem individualnega prevzema komunalnih odpadkov iz prevzemnega mesta v Ue1.
(3) Z odpadki, ki nastajajo med izkoriščanjem kamnoloma, je treba ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov ter v skladu z 32. členom tega odloka.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
(1) Na območju OPPN se nahajajo: naravni vrednoti Stahovica – rastišče bodičnika (ident. št. 1130) in Stahovica – nahajališče kalcita in apnenca (ident. št. 5320); območje Natura 2000 Grintovci (SI5000024) in Stahovica – melišča (SI3000043); ekološko pomembni območji Kamniško-Savinjske Alpe (ident. št. 11300) in Melišča pri Stahovici (ident. št. 29200).
(2) Na območju OPPN se nahajajo: kvalifikacijske vrste planinski orel (Aquila chrysaetos), črna žolna (Dryocopus martius), mali muhar (Ficedula parva) in zavarovane živalske vrste: bukov kozliček (Morimus funereus), alpski kozliček (Rosalia alpina), rogač (Lucanus cervus) in druge vrste.
(3) Na območju naravne vrednote Stahovica – rastišče bodičnika v Ue4 se ohranja naravno stanje. Posegi (razen sanacijskih posegov) in sečnja vegetacije niso dopustni.
(4) Na območju naravne vrednote Stahovica – nahajališče kalcita in apnenca je treba:
– ob odkopavanju kamnine ohranjati odkop apnenca in kalcita na način, da bosta kamnini vidni,
– ob sanaciji ohranjati geološko zanimive, redke, tipične, posebne in pomembne profile za raziskovalni in izobraževalni namen,
– po končanem odkopavanju urediti varno ogledno mesto nahajališča kalcita in apnenca, opremljeno z interpretacijsko opremo ter izvesti krajši rov, ki bo omogočal ogled geoloških značilnosti.
(5) Potencialna območja izvedbe oglednega mesta in krajšega rova iz prejšnjega odstavka so prikazana na listu št. 3.6. Točno lokacijo izvedbe oglednega mesta, krajšega rova in obliko potrebne interpretacijske opreme koncesionar v času sanacije določi v sodelovanju s pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in opredeli z rudarskim projektom za izvajanje del.
(6) V okviru priprave načrta za izvedbo končne sanacije kamnoloma se pripravi podrobnejši načrt za izvedbo primernih življenjskih prostorov za naselitev različnih prostoživečih vrst ptic, prehodov za živali, ki bodo zagotavljali povezljivost prostora preko posamezne etaže in drugih ukrepov za povečanje ekosistemske pestrosti.
(7) V primeru odkritja podzemne jame, razpoke drugega kraškega pojava ali najdb fosilov in mineralov mora koncesionar ali izvajalec o tem obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(8) Na območju je treba zagotoviti ukrepe za preprečitev vnosa in razraščanja invazivnih tujerodnih rastlin. Izvajati je treba stalno kontrolo vegetacije in ob morebitnem pojavu tujerodnih invazivnih rastlin poskrbeti za takojšnjo odstranitev.
(9) Z zaščitnimi ograjami oziroma mrežami je treba preprečiti padanje odstranjene vegetacije, zemljine, odkopane kamnine in jalovine na gozdno cesto Iverje–Grohati potok, v vodotoka Grohat in Kamniška Bistrica.
(10) Ob morebitnih posegih v vodotoke mora koncesionar v sodelovanju z Zavodom za ribištvo Slovenije določiti omejitve in omilitvene ukrepe za varstvo rib in njihovih habitatov.
(11) Med 1. oktobrom in 15. majem je prepovedano posegati na drstišča in vznemirjati ribe na drstiščih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor vodotokov.
(12) Za izvedbo gradbenih del je prepovedan zajem vode iz vodotokov.
(13) Izven območja OPPN vožnja tovornih vozil, mehanizacije in izvajanje del za varovanje območja ter omilitve negativnih vplivov posega na okolje ni dopustna.
(14) Prepovedano je odlaganje odpadkov in gradbenega materiala v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča.
(15) Snovi in zmesi, ki se uporabljajo za barvanje in senčenje brežin ne smejo spadati med nevarne, ne smejo biti škodljive za okolje in ne smejo povzročiti poslabšanja stanja površinskih in podzemnih voda.
(16) V izrednih primerih onesnaženja, ki bi lahko imelo vpliv na vodotoka Grohat in Kamniško Bistrico in njuno ekološko stanje je treba takoj obvestiti Ribiško družino Bistrica Domžale.
(17) Vsaj 14 dni pred pričetkom morebitnih del, ki bi lahko vplivali na stanje potoka Bela, je treba o tem obvestiti Ribiško družino Bistrica Domžale.
(18) Za vse posege na območju OPPN, ki bi lahko imeli vpliv na ekološko stanje vodotokov Grohat in Kamniška Bistrica, je treba ponovno pridobiti mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije.
(varstvo gozdnih površin)
(1) Gospodarjenje v okoliških gozdovih se ne sme spremeniti. Ohrani se obstoječe priključke vlak na gozdno cesto in prostore za skladiščenje lesa.
(2) V primeru, ko so zaradi delovanja kamnoloma prekinjene posamezne prometnice, gozdne vlake ali druge poti, namenjene dostopu do parcel izven območja OPPN, je treba zagotoviti ustrezne nadomestne prometnice, ki omogočajo normalno gospodarjenje z gozdom.
(3) Morebitni posegi in zapore na gozdni cesti št. 043192 Iverje–Grohati potok se predhodno uskladijo z upravljavcem gozdne ceste, Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Kamnik.
(4) Posek gozda se izvaja sočasno z napredovanjem odkopavanja, s čimer se kar najdlje ohranjajo zelene površine in stabilnost brežine v še neodprtem delu kamnoloma.
(5) Sečnjo gozdov v pridobivalnem prostoru se izvaja v jesenskem času, izven obdobja razmnoževanja ksilofagnih vrst hroščev in ptic. Posekan les se odstrani v najkrajšem možnem času.
(ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju OPPN ter v območju vplivov novih posegov ni opredeljenih enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine niso potrebni.
(varstvo tal in podzemnih voda)
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na 3., 2. in 1 b vodovarstvenem območju. Vzhodno od kamnoloma se nahaja drenažno zajetje Iverje.
(2) Neočiščeno odpadno vodo je prepovedano odvajati v površinske ali podzemne vode. Padavinske vode iz asfaltiranih prometnih, manipulativnih, intervencijskih površin in parkirišč ter vode za oroševanje asfaltiranih voznih površin se pred izlivom v reko Kamniško Bistrico očistijo v usedalnikih in lovilcih olj.
(3) Na obstoječ plato v bližino vhoda se umesti s streho prekrit objekt z neprepustno (betonsko) ploščadjo, ki je namenjen popravilu, vzdrževanju in parkiranju strojev, pretakanju goriv in zbiranju ter začasnemu hranjenju komunalnih in drugih odpadkov. Odpadne vode s ploščadi se zbirajo v neprepustnem bazenu, ki lahko zadrži celotno količino goriv in se redno prazni.
(4) Odvodnjavanje in čiščenje padavinskih voda se uredi na način, da se prepreči erozija zemeljskega materiala, da ne prihaja do izpiranja onesnaževal in prahu ter da se ne povzroča kalnosti vodotoka Grohat in Kamniške Bistrice.
(5) Pri odkopavanju odkrivke je treba predvsem v času obilnejših padavin paziti na plazenje in temu primerno načrtovati odkop.
(6) Ukrepi za odvajanje in ponikanje padavinskih voda iz dostopnih poti, delovnih in končnih etaž in osnovne etaže se v skladu z rudarskim projektom uredijo na sledeč način:
– prečni naklon dostopnih cest naj bo proti odtočnim prepustom, ki se jih izvede na ovinkih,
– potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje cest,
– zaradi visoke prepustnosti podlage ukrepi za odvajanje padavinske vode na etažah niso potrebni,
– na osnovni etaži je treba vzdrževati stalen minimalen (0,5 %) naklon proti jugozahodu etaže, večkrat letno odstraniti neprepustno plast.
(7) Za preprečevanje prašenja in zalivanje rekultiviranih površin se uporablja voda iz vrtine za zajem tehnoloških voda V-5, ki se nahaja v Ue3, ob dostopni cesti na koti 620 in za katero je izdano vodno dovoljenje. Ob napredovanju izkoriščanja se obstoječa vrtina opusti in vzpostavi nova vrtina na lokaciji, predvideni v rudarskem projektu za izvajanje del. Za novo vrtino je treba pridobiti vodno soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode.
(8) Voda iz vrtine se uporablja tudi pri postopku mokrega separiranja kamnitih materialov v objektu klasirnica, kjer se izvaja uporaba mokrih separacij zaprtega tipa, z vračanjem in recikliranjem vode, pri katerih se tehnološke odpadne vode ne izpuščajo v okolje.
(9) Po miniranju je treba pregledati brežine etaž in morebitne labilne cone odstraniti. Pri miniranju v bližini črpališča je treba preprečiti nastanek poškodb na objektu ali vrtini.
(10) V času izkoriščanja ter sanacije je treba izvajati še naslednje omilitvene ukrepe:
– preprečiti raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov;
– uporabljati stroje in mehanizacijo, ki je vzdrževana, tehnično brezhibna in ne pušča mineralnih olj;
– v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje;
– po končanem izkoriščanju odstraniti vse za potrebe izkoriščanja postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij ter vse površine krajinsko urediti.
(ravnanje s plodnim delom tal)
(1) Odstranjevanje vegetacije in odkrivke s kamnite podlage se izvaja sproti glede na predvideno etapnost pridobivanja.
(2) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja. Zagotavlja se zadostno količino zemljine, ki bo omogočala uspešno sprotno in končno sanacijo ter rast avtohtonih rastlinskih vrst.
(3) Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m. Odkopno jalovino je potrebno deponirati ločeno od humusa.
(4) Material iz odkrivke naslednje etape izkoriščanja se v čim večji možni meri takoj uporabi za sanacijo že izkoriščenih delov.
(5) Shranjevanje humusa in jalovine se predvidi čim bližje bodoči uporabi znotraj območja OPPN in mora biti deponiran na način, da se prepreči erozija.
32. člen
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
(1) Ločeno zbiranje in skladiščenje komunalnih ter drugih odpadkov se zagotovi v objektu pri vhodu v območje, ki je umeščen na neprepustno (betonsko) ploščad in prekrit s streho.
(2) Vsi odpadki morajo biti skladiščeni na način, da je onemogočen njihov raznos.
(3) Z vsemi morebitnimi nevarnimi odpadki je treba ravnati skladno s predpisi o ravnanju z odpadki – skladiščenje v vodotesnih posodah z označeno vrsto in klasifikacijsko številko, oddaja pooblaščenemu zbiralcu, ki izda evidenčni list.
(4) Razstreliva morajo biti brez toksičnih ostankov, pakirana v trdni embalaži.
(5) Vse nastale odpadke je treba predati pooblaščeni družbi za ravnanje z odpadki in voditi predpisane evidence o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi.
(6) V bližini lokacije je treba imeti rezervni delovni stroj, s katerim se v primeru izrednega dogodka izvede takojšnji izkop onesnažene zemljine. Onesnaženje je treba takoj omejiti, onesnažen material pobrati s tal, zemljino odkopati, odstraniti in jo shraniti v ustrezne nepropustne zabojnike. Izdelati je treba analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene institucije. Na območju morajo biti vedno na voljo zaščitna folija, lovilna korita in ustrezna adsorpcijska sredstva zadostnih količin za nevtralizacijo celotne količine goriva. Kontaminirano zemljino je treba predati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov.
(1) Za obratovanje kamnoloma in transporta materiala je treba izdelati in izvajati program ukrepov preprečevanja in zmanjševanja emisij prahu.
(2) Glavna transportna pot od vstopa do objekta »pralnica in klasirnica« mora biti asfaltirana. Potrebno je redno čiščenje in po potrebi vlaženje z vodo.
(3) Kamione je treba pred vključitvijo na lokalno cesto primerno očistiti.
(4) Na območju OPPN se uporablja:
– sistem močenja kamnoloma, rude in transportnih poti,
– stroje, ki ne oddajajo prekomerne količine izpušnih plinov,
– vrtalne stroje z odpraševalno napravo,
– drobilno-sejalne naprave (fiksne in mobilne) s sistemom odpraševanja ali sistemom močenja,
– čim novejša in učinkovita mehanizacija ter tovorna vozila.
(5) Preostale manipulacijske površine in skladiščene frakcije je treba v času daljšega sušnega vremena vlažiti z vodo.
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot IV. območje varstva pred hrupom.
(2) Obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih.
(3) Uporablja se stroje, ki ne povzročajo prekomernega hrupa in izvaja njihovo redno vzdrževanje in posodabljanje.
(4) Proces bogatenja mora potekati v zaprtem prostoru, in sicer v obstoječem objektu »pralnica in klasirnica«.
(5) Miniranje se izvaja na način, da ne pride do poka.
(6) Ob drobilno-sejalnih napravah se vzpostavijo začasni nasipi iz odkopanega materiala.
(7) Redno se izvaja seizmične meritve, monitoring obremenitev hrupa in monitoring kvalitete zraka, skladno z veljavnimi predpisi
(8) Izven območja OPPN se za zaščito stanovanjskih objektov na naslovu Stahovica 25b, 25a in 25 umesti transparentno protihrupno ograjo.
(9) Treba je spremljati in smiselno upoštevati pobude okoliških prebivalcev za zmanjševanje vplivov hrupa ter jih ob miniranjih in drugih delih, ki povzročajo večje ali izredne emisije hrupa, pravočasno in natančno obveščati.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Območje OPPN se nahaja izven poplavno ogroženih območij, zato dodatni ukrepi za zagotovitev varstva pred poplavami pri gradnji objektov in drugih posegih niso potrebni.
Upoštevati je treba cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način urejanja in gradnje. V skladu s karto potresne nevarnosti je na območju OPPN treba upoštevati projektni pospešek tal 0.2 g.
(1) Javno prometno omrežje in interno cestno omrežje omogočata dostop do kamnoloma in objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter razmeščanje opreme za gasilce in pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(2) Zadostne količine požarne vode za gašenje na prostem se zagotavljajo iz sistema močenja kamnoloma. Zagotoviti je treba ukrepe za zajem morebitne onesnažene požarne vode.
(3) Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju OPPN ni dopustno. Le-te se na območje pripelje pred miniranjem.
(erozijska in plazljiva ogroženost)
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih erozijskih območij. Območje se nahaja na območju s srednjo verjetnostjo pojavljanja plazov.
(2) OPPN je zaradi strmih nagibov in manj ugodnih rastiščnih razmer lahko potencialno erozijsko ogroženo, zaradi česar se v skladu z rudarskim projektom za izkoriščanje dosledno izvaja protierozijske ukrepe in zagotavlja stabilnost brežin.
(razlitje nevarnih snovi in drugi nesrečni dogodki)
(1) Za primere nesrečnih izrednih dogodkov je treba izdelati navodila za ukrepanje, s katerimi morajo biti seznanjeni in ustrezno usposobljeni vsi delavci na območju.
(2) Pooblaščene osebe morajo biti v 24-urni pripravljenosti. V intervencijsko enoto mora biti vključen tudi hidrogeolog.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi je treba ustrezno in nemudoma ukrepati, da se preprečijo morebitne emisije nevarnih snovi v vode, v tla ali v kanalizacijo. Pripraviti je treba načrt za ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na območju. Možnost razlitja nevarnih snovi v času izkoriščanja se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov,
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(4) Na območju morajo biti vedno na voljo zaščitna folija, lovilna korita in ustrezna adsorpcijska sredstva zadostnih količin za nevtralizacijo celotne količine goriva.
(5) V bližini lokacije je treba imeti rezervni delovni stroj, s katerim se lahko izvede takojšnji izkop onesnažene zemljine. Onesnaženje je treba takoj omejiti, onesnažen material pobrati s tal, zemljino odkopati, odstraniti in jo shraniti v ustrezne nepropustne zabojnike. Izdelati je treba analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene institucije. Kontaminirano zemljino je treba predati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov.
(6) Vsa nesrečna razlitja in druge nesrečne dogodke je treba vpisati v dnevnik in o tem obvestiti pristojne službe. Na stroške investitorja upravljavec vodovoda zagotovi monitoring na zajetju.
(1) Obstoječe parcelno stanje je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu številka 2.
(2) V grafičnem delu OPPN so določene urejevalne enote, ki predstavljajo parcelacijo območja.
(3) Znotraj urejevalnih enot parcelacija ni regulirana.
(4) Dopustna je delitev in združevanje zemljiških parcel za gradnjo javnih površin.
(5) Dopustna je delitev in združevanje zemljiških parcel za potrebe gradnje objektov in omrežij gospodarske infrastrukture ali za potrebe urejanja pravic zaradi njihove gradnje.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Izvedbo obravnavanega posega za izkoriščanje in sanacijo kamnoloma se razdeli po posameznih etapah v skladu z določili 13. člena tega odloka.
(2) Posamezne etape, ki so sanirane, je možno začasno urediti tudi v druge namene, ki niso v nasprotju z izkoriščanjem mineralnih surovin oziroma s tem OPPN načrtovanih ureditev.
42. člen
(obveznosti investitorja)
(1) Investitor si mora za pridobivanje mineralne surovine znotraj območja OPPN na podlagi Zakona o rudarstvu pridobiti rudarsko pravico.
(2) Za izvajanje pridobivanja po projektno določenem zaporedju in obsegu faz in ob upoštevanju osnovnih načel pridobivanja po principu »od zgoraj navzdol« mora izvajalec del pridobiti rudarski projekt za izvedbo.
(3) Obvezno je imenovanje odgovorne osebe za nadzor nad stanjem okoljskih razmer, vodenje obratovalnega dnevnika in redno vzdrževanje vseh odkritih pomanjkljivosti. V okviru nadzora je treba opravljati redna in izredna sistematična spremljanja razmer na hudourniškem vodotoku Grohat.
(4) Izvajalec je dolžan ob odkopu materiala na robovih kamnoloma zavarovati gozdni rob z ureditvijo brežine in postavitvijo zaščitne ograje.
(5) Izvajalec mora preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega priključka.
(6) Ob miniranjih in drugih delih, ki povzročajo večje ali izredne emisije hrupa, se obvešča okoliške prebivalce.
(7) Redno se izvaja seizmične meritve, monitoring obremenitev hrupa in monitoring kvalitete zraka, skladno z veljavnimi predpisi.
(8) Za primere nesrečnih dogodkov je treba izdelati navodila za ukrepanje, s katerimi morajo biti seznanjeni in ustrezno usposobljeni vsi delavci v območju pridobivalnega prostora.
(9) V primeru nesrečnega dogodka ali nepredvidenega izlitja je treba izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene institucije. Kontaminirano zemljino je treba predati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov.
(10) Vsa nesrečna razlitja in druge nesrečne dogodke je treba vpisati v gradbeni dnevnik in o tem obvestiti pristojne službe. Na stroške investitorja upravljavec vodovoda zagotovi monitoring na zajetju.
(11) Morebitni posegi in zapore na gozdni cesti št. 043192 Iverje–Grohati potok se predhodno uskladijo z upravljavcem gozdne ceste, Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Kamnik.
(12) Upravljavec kamnoloma izvede investicijska dela za izboljšanje stanja gozdov v Občini Kamnik. Izbor območja se uskladi z Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Z odstopanji iz prejšnjega odstavka se ne smejo poslabšati prostorske, okoljske, bivalne in delovne razmere na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesom. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo.
(3) Dopustna odstopanja višine etaž so ±0,5 m. Dopustna odstopanja od zakoličbene situacije Ue so +10,0/–10,0 m.
(4) Odstopanja so dopustna pri poteku gospodarske infrastrukture in postavitvi objektov za potrebe izkoriščanja in sanacije, kar se opredeli z rudarskim projektom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) OPPN se skupaj s spremljajočim gradivom v analogni in digitalni obliki hrani in je na vpogled na Občini Kamnik in na sedežu Upravne enote Kamnik, v digitalni obliki pa tudi v prostorskem informacijskem sistemu in na spletnih straneh Občine Kamnik.
(2) Analogna oblika je natis digitalne oblike, ki je objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in v prostorskem informacijskem sistemu.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvenem načrtu R2 za odkop kalcita in apnenca (Uradni list RS, št. 20/98).
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3500-1/2022-5/1
Kamnik, dne 22. novembra 2023
