Na podlagi 119. člena, v povezavi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 34. in 16. člena Statuta Občine Litije (Uradni list RS, št. 18/04, 33/06, 139/06, 21/11 in 31/17) je Občinski svet Občine Litija na 17. redni seji dne 19. 2. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prestavitev regionalne ceste na območju naselja Gabrovka
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Litija (Uradni list RS, št. 58/10, 34/11 – obvezna razlaga, 63/18; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za prestavitev regionalne ceste na območju, ki se načrtuje kot obvozna cesta naselja Gabrovka (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Predmet OPPN je določitev podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev za prestavitev regionalne ceste na območju naselja Gabrovka.
(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 3027.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v tem odloku in vsebuje poglavja:
1. Opis prostorske ureditve,
2. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
1 Ureditvena situacija
2 Načrt GJI
3 Načrt predvidenih gradbenih parcel s prikazom javnih površin
4 Vplivi in povezave s sosednjimi območji
5a Obstoječe parcelno stanje
5b Obstoječe stanje – NRP z območjem OPPN
5c Obstoječe stanje – GJI z območjem OPPN
5d Obstoječe stanje – omejitve v prostoru.
(1) Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Litija
2. Izhodišča za pripravo OPPN za obvozno cesto Gabrovka
3. Prikaz stanja prostora
4. Seznam strokovnih podlag in izhodišča
5. Smernice nosilcev urejanja prostora
6. Mnenja nosilcev urejanja prostora
7. Elaborat ekonomike
8. Okoljske presoje (Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje)
9. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
10. Povzetek za javnost.
(2) Spremljajoče gradivo OPPN je sestavni del vezane mape OPPN. Strokovne podlage, izhodišča in ostala gradiva na zahtevo nosilcev urejanja prostora navedena v prejšnjem odstavku, so shranjene v posebnih mapah in se hranijo v spisu postopka na sedežu Občine Litija.
1. Opis prostorske ureditve
(opis prostorske ureditve)
(1) Prestavitev regionalne ceste na območju naselja Gabrovka se uredi za zagotavljanje ustrezne prometne povezave od severnega proti vzhodnem robu naselja, tako da bo v naselju manj prometa in več možnosti za parkiranje, urejanje površin za pešce in kolesarje ter urejanje javnih in zelenih površin. V sklopu ureditev je poleg izgradnje ceste predvidena tudi izgradnja enostranskega avtobusnega postajališča za obe smeri vožnje s čakališčem (in nekaj parkirišči) ter povezovalne pešpoti.
(2) Ureditve po tem OPPN obsegajo:
– ureditev nove trase regionalne ceste s projektno hitrostjo 50 km/h,
– ureditev enostranskega avtobusnega postajališča za obe smeri vožnje s čakališčem ter petih parkirnih mest za osebne avtomobile,
– ureditev asfaltne pešpoti v širini 2,0 m in v dolžini 38 m med avtobusnim postajališčem in šolo,
– ureditev dveh novih podpornih zidov v dolžini 192 m in 23 m, na katerih se postavi nova jeklena varnostna ograja,
– ureditev pločnika v širini 1,7 m in dolžini 98 m,
– ureditev cestne razsvetljave in druge GJI,
– ureditev odvodnjavanja padavinskih voda (drenaža).
(1) Območje urejanja obsega novo traso regionalne ceste, ki se od obstoječe odcepi južno od tovarne Presad, poteka po travniških površinah vzhodno od osnovne šole ter se na jugovzhodnem vstopu v naselje spet priključi na obstoječo traso regionalne ceste. Območje poleg ceste vključuje tudi enostransko avtobusno postajališče za obe smeri vožnje s čakališčem ter nekaj parkirišč za osebne avtomobile in peš povezavo do osnovne šole.
(2) Območje predvidenega OPPN obsega zemljišče s parcelno številko 937/6 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 861, 862, 864, 875, 877/2, 877/3, 877/4, 877/5, 878, 911/9, 912/1, 913/1, 913/4, 916/1, 918/2, 919/1, 936/1, 937/1, 937/2, 937/4, 937/5, 937/7, 1840/1, 1840/2, 1864/1, 1864/3, ki so vse na območju k. o. 1844 – Vodice. Velikost območja OPPN znaša približno 0.83 ha.
(3) Zunaj meje OPPN potekajo navezave na cestno razsvetljavo, padavinsko kanalizacijo, vodovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje ter elektroenergetsko omrežje in sicer na parcelah s številkami: 1839/4, 921/2, 921/3, 920/4, 1864/1, 937/1, 862, 875, 1839/9, 874, 938/6, 916/1, 916/2, 913/1, 912/1, 877/4, vse k. o. 1844 – Vodice.
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Predvidena nova trasa regionalne ceste poteka po travniških površinah po vzhodnem robu jedra naselja Gabrovka, v bližini cerkve s pokopališčem, vrtca in šole ter večnamenskega javnega objekta. V bližini se nahaja tudi gospodarska cona Presad.
(2) Nove ureditve predvidevajo navezave na obstoječe ureditve; na obstoječo cesto in ureditve, ki so potrebne za delovanje šole: postajališče s parkirnimi mesti in pešpot do območja šole in vrtca.
Z novimi ureditvami bodo zmanjšani obstoječi negativni vplivi zaradi prometa v jedru naselja.
(tehnične značilnosti ceste)
(1) Glede na prometno funkcijo se uredi obvozna cesta s predvideno projektno hitrostjo 50 km/h.
(2) Tipski prečni profil (TPP) regionalne ceste:
– vozni pas | 2 x 2,75 m | 5,50 m |
– robni pas | 2 x 0,25 m | 0,50 m |
– bankina/berma | 2 x 1,00 m | 2,00 m |
Skupaj | | 8,00 m |
(3) Uredi se ustrezna prometna signalizacija in prometna oprema.
(1) Med avtobusnim čakališčem in šolo se izvede asfaltna pešpot v širini 2,0 m in dolžini 38 m.
(2) Uredi se pločnik v širini 1,7 m ob vozišču od začetka trase v smeri stacionaže do profila P7 + 4 m v dolžini 98 m.
(avtobusno postajališče s čakališčem)
Ob obvozni cesti se v skladu s Pravilnikom o avtobusnih postajališčih predvidi izgradnja enostranskega avtobusnega postajališča za obe smeri vožnje s čakališčem ter petih parkirnih mest za osebne avtomobile. Širina čakališča znaša 2,00 m. Ob postajališču se predvidi postavitev nadstrešnice s pripadajočo urbano opremo (tabla za vozni red, smetnjak, klop) in z asfaltno pohodno površino. Čakališče je od postajališča ločeno z dvignjenim betonskim robnikom. S čakališča se uredi pešpot do šole.
Predvidena je izgradnja dveh novih podpornih zidov v dolžini 192 m in 23 m. Na zidu se postavi nova cevna varovalna ograja višine 1,20 m.
Vse nasipne in vkopne brežine se izvajajo v naklonu 1:n=1:1,5 in se prilagodijo obstoječemu terenu z blago zaokroženimi robovi. Brežine se humuzirajo (iz izkopanega humusnega materiala), zatravijo in mestoma ozelenijo z grmovno in drevesno vegetacijo.
(prometna oprema in signalizacija)
Predvidena je prilagoditev obstoječe vertikalne in horizontalne prometne signalizacije glede na novo ureditev, kar zajema odstranitev dotrajane in neskladne ter postavitev nove vertikalne in horizontalne prometne signalizacije, prilagojene glede na novo situacijo. Nova talna in vertikalna prometna signalizacija na območju predvidenega posega se izvede v skladu z veljavnimi pravilniki in tehničnimi pogoji.
(odvodnjavanje cest in pločnikov)
Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča, brežin in čakališča se omogoči z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni. Kjer cesta poteka v nasipu, se voda odvodnjava razpršeno. Pri izgradnji robnika ob vozišču, oziroma pri poteku ceste v vkopu se voda ob robniku steka v cestne požiralnike oziroma vtočne jaške pod robnikom, od tam pa po kanalizacijsko drenažnih ceveh do izpustov.
(1) Med avtobusnim čakališčem in šolo se ob asfaltni pešpoti zasadi drevored avtohtonih listavcev. Na zelenici med cesto in avtobusnim obračališčem se zasadijo nižje grmovnice. Skupina grmovno-drevesne vegetacije se zasadi tudi na brežini na koncu podpornega zidu ob vodotoku.
(2) Brežine ob cesti ter zelenice med različnimi prometnimi površinami se humusirajo in zatravijo.
(ureditve na stičnem območju načrtovanih ureditev)
(1) Stična območja načrtovanih ureditev so površine med robom načrtovanih ureditev in mejo OPPN.
(2) Na stičnem območju so dopustni objekti in ureditve:
– preoblikovanje reliefa na način, da se izvedejo zvezno oblikovane površine med načrtovanimi ureditvami ter objekti in ureditvami površin zunaj območja OPPN,
– poti, dostopi in dovozi ter utrjene površine brez neposrednih navezav na obravnavano cesto,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: ograj, škarp in opornih ter podpornih zidov, začasnih objektov, pomožnih infrastrukturnih objektov in urbane opreme,
– zasaditev vegetacije, pri čemer morajo biti načrtovani drevored ali druge bariere ob državni cesti predvideni na takšni oddaljenosti od državne ceste, da njihove krošnje in koreninski sistem tudi ob največji razrasti ne posegajo v cestno telo in prosti profil državne ceste. V območju nivojskega križišča državnih cest, državne ceste z občinsko cesto ali v območju cestnih priključkov na državno cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršne koli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali cestnega priključka.
(3) Vse ureditve na območjih iz tega člena se izvedejo z elementi, ki zagotavljajo, da se na cestah, ki se načrtujejo s tem OPPN, zagotavlja varnost v cestnem prometu ter da se ne poslabšajo pogoji za izvedbo in rabo načrtovanih prostorskih ureditev. S temi ureditvami mora soglašati upravljavec ceste.
(4) Cestni priključki občinskih in nekategoriziranih cest ter individualnih cestnih priključkov na državno cesto se lahko gradijo le na podlagi soglasja/mnenja, ki ga izda Direkcija RS za infrastrukturo. Prav tako je v varovalnem pasu državne ceste gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste infrastrukturo. S soglasjem ali mnenjem se na podlagi veljavne zakonodaje določijo tehnični in drugi pogoji gradnje ali postavitve objektov v varovalni pas državne ceste. Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v območju državnih cest je treba vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev na Direkcijo RS za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona.
(5) DRSI odklanja vsako odgovornosti za škodo, ki bi nastala v varovalnem pasu državne ceste, zaradi ceste, odvodnjavanja ceste, izvajanja investicijskih in vzdrževalnih del ali prometa na njej. DRSI ne zagotavlja zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste na tangiranih odsekih. Zaščito pred škodljivimi vplivi državne ceste izvede vsak investitor na lastne stroške. Prav tako DRSI ne zagotavlja povrnitve stroškov odprave škode, nastale zaradi rednega in zimskega vzdrževanja državne ceste.
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN (Načrt gradbenih parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Parcele, določene s tem prostorskim načrtom, se po opravljenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
2. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Ob izgradnji pločnika za pešce ter infrastrukturnih vodov gospodarske javne infrastrukture – cestna razsvetljava in padavinska kanalizacija je tangirana sledeča obstoječa gospodarska javna infrastruktura: vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, toplovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje in elektroenergetsko omrežje.
(2) Z ureditvami v sklopu tega OPPN se predvidi nova gospodarska javna infrastruktura, in sicer cestna razsvetljava in padavinska kanalizacija – odvodnjavanje ceste.
(3) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(4) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(5) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(6) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
(7) Na območju urejanja je dopustna gradnja vse gospodarske javne infrastrukture.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju obvozne ceste poteka obstoječe NN in SN elektroenergetsko omrežje – nadzemni vodi. Tangirane nadzemne vode se prestavi in uredi v kabelski izvedbi. Vzporedno s prestavitvijo SN voda se izvede TK kabelska kanalizacija 2x Ø50 za potrebe prestavitve optičnega voda. Prečkanje ceste se izvede s polaganjem kablov v zaščitno cev.
(2) Pred začetkom posega se v pristojnem nadzorništvu naroči zakoličba elektro vodov in naprav ter zagotovi nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.
(1) Predvidi se nova cestna razsvetljava na območju avtobusnega postajališča in pešpoti do šole ter ob novem predvidenem pločniku od začetka trase do priključka na obstoječo cesto skozi jedro naselja. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo.
(2) Razsvetljava se uredi tako, da so izpolnjene zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju poteka obstoječe nadzemno telekomunikacijsko omrežje. Tangirane vode se na območju urejanja prestavi.
(2) Pred začetkom posega se pri upravljavcu naroči zakoličbo TK vodov ter zagotovi nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini TK vodov in naprav.
(1) Predvidene ureditve posegajo na trase obstoječega vodovodnega omrežja, ki se ga prestavi. Prečkanje ceste se izvede s položitvijo vodovoda v zaščitno cev.
(2) Gradbena dela v bližini obstoječega omrežja se izvaja pod nadzorom strokovnih služb upravljavca vodovoda; še posebej se pazi, da na ceveh in vodih ne bi nastale mehanske poškodbe.
(1) Na območju obvozne ceste poteka obstoječe kanalizacijsko omrežje – mešan sistem. V času gradnje se predvidi varovanje kanalizacijskih cevi. Ob izgradnjio ceste se ustrezno prilagodijo višine pokrovov obstoječih jaškov na nove kote vozišča.
(2) Pred začetkom gradnje se pri upravljavcu kanalizacije naroči odkaz obstoječe kanalizacijske linije in vse morebitne potrebne posege v obstoječo kanalizacijsko omrežje. V času gradnje se izvaja nadzor upravljavca kanalizacije.
(3) Padavinske odpadne vode s cest se odvaja delno z izpustom po terenu in delno z izpustom v neimenovani vodotok, ki poteka vzhodno od ureditve obvozne ceste. Na območju izpusta po terenu se uredi prepust pod cesto za odvod zalednih vod. Izpust padavinske vode po terenu mora biti urejen na način, da ne bo prihajalo do erozije terena.
Pred začetkom posega v prostor se pri upravljavcu naroči zakoličbo toplovoda, ki poteka na območju predvidene ceste ter zagotovi nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini. Po potrebi se izvede zaščita, oziroma prestavitev.
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot ali drugih območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni varovanih enot kulturnih spomenikov, dediščine ali registriranega arheološkega najdišča.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o njej takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Investitor v roku najmanj 14 dni pred pričetkom gradbenih oziroma pred začetkom zemeljskih del o tem pisno seznani ZVKDS, OE Ljubljana zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora.
(1) Vsa gradbena dela se v največji možni meri oddaljijo od površinskih voda.
(2) V času gradnje se tla pod delovnimi stroji ustrezno utrdi in zaščiti, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico).
(3) Vsi posegi se izvajajo tako, da bo preprečeno onesnaževanje in kaljenje površinskih voda. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.
(4) Morebitno skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi se uredi v pokritih prostorih ter na način, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. Prostori in mesta, kjer se med gradnjo pretakajo, skladiščijo, uporabijo nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda.
(5) Gradbeni odpadki in gradbeni material se ne smejo skladiščiti v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča. Morebitne lokacije začasnega hranjenja ali začasnega skladiščenja se uredi tako, da se prepreči kaljenje in onesnaževanje voda.
(6) Odvodnjavanje (odtekanje meteornih vod) obvozne ceste Gabrovka se uredi v skladu s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(7) V izrednih primerih onesnaženja, ki bi lahko imelo vpliv na vodotok Gabrovščico in njeno ekološko stanje, je treba takoj obvestiti Ribiško družino Novo mesto. Če se pojavijo kakršnakoli nepredvidena dela, ki bi lahko vplivala na stanje vodotoka Gabrovščica, je treba vsaj 14 dni pred začetkom obvestiti Ribiško družino Novo mesto, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova.
Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje IV. stopnje varstva pred hrupom, najbližja sosednja območja pa spadajo v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Predvideni letni promet na načrtovani cesti ne bo presegal milijon vozil, zato glede na določila uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ni vir onesnaženja okolja s hrupom in na njej niso predvideni protihrupni ukrepi.
(3) Upravljavec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja. Pri načrtovanju ureditev ob predvideni cesti se upoštevajo veljavni predpisi na področju ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju, določanja mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na področju zvočne zaščite stavb.
(4) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
(varstvo kmetijskih zemljišč)
(1) Viškov zemeljskega materiala se ne sme začasno skladiščiti ali hraniti na kmetijskih zemljiščih. Časovna dinamika izgradnje se prilagodi na način, da v najmanjši možni meri ovira kmetijsko proizvodnjo.
(2) Med in po gradnji se zagotovi nemoten dostop do kmetijskih zemljišč.
(3) V primeru, da bodo kmetovalci zaradi oviranja kmetijske proizvodnje v času gradnje utrpeli ekonomsko izgubo, se ta nadomestiti.
(4) Sprejmejo in izvajajo se ukrepi za preprečitev onesnaženja kmetijskih zemljišč ob gradnji in po gradnji ter zagotovi aktivnosti za takojšnje ukrepanje ob morebitnih nesrečah.
(5) Zagotovi se spremljanje potencialnega negativnega vpliva gradnje na tla oziroma kmetijska zemljišča in rastline.
(6) Po končanem posegu se kmetijska zemljišča vrne v prvotno stanje.
(7) V času gradnje se dela omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da se jih ne poškoduje. Izvajajo se vsi potrebni ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih snovi na kmetijska zemljišča.
(8) Kmetijska zemljišča, na katera se posega le med gradnjo, se po končani gradnji vrnejo v prvotno stanje ali, če to ni mogoče, se lastnikom plača nadomestilo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.
(ravnanje z zemeljskim materialom in rodovitnim delom tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti v času gradnje objektov ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odrine in začasno hrani na lokaciji začasnega hranjenja ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju posega. Odvečni del rodovitne zemlje se odpelje k pooblaščenemu prevzemniku. Rodovitna zemlja – živica se začasno hrani ločeno od ostalega zemeljskega material v kupih višine največ 2,0 m.
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
(1) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je treba ravnati skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(3) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju pa se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Gradbeni odpadki se predajo pooblaščenemu zbiralcu ali obdelovalcu gradbenih odpadkov.
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Območje urejanja ni poplavno, ogroženo z visoko podtalnico ali plazljivo.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(1) Požarno varstvo se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Z novimi ureditvami se zagotovijo viri vode za gašenje, pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja. Omogočijo se neovirani in varni dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila.
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
Za predvideno prostorsko ureditev ni predvidene več etapne izvedbe.
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z vidika racionalne izrabe prostora, s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika in če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka upoštevajo tudi predpisi s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijski (varnostni) ukrepi na gradbišču, da se preprečijo in zmanjšajo možnosti onesnaženja.
(2) Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni in pomožni gradbiščni objekti. Sanirajo se tudi lokacije začasnega hranjenja ali skladiščenja.
(3) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju.
(4) Med izvajanjem gradbenih del se zagotovita varnost v prometu in nemotena komunalno-energetska oskrba objektov na območju urejanja in tudi zunaj njega. Zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč. Če bodo zaradi gradnje dostopi (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadete obstoječe ceste in poti ter kmetijska zemljišča.
(5) Posegi na zemljišča zunaj območja urejanja kot začasni posegi med gradnjo so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno in ne smejo biti v neskladju z določbami OPN.
(6) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka izvajanja načrtovanih posegov se na območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(2) Do začetka izvajanja gradenj je na območju urejanja dovoljeno:
– vzdrževanje in nemoteno obratovanje objektov GJI in grajenega javnega dobra,
– izvajanje obstoječih kmetijskih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih in
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Navedeni posegi so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s tem OPPN in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem OPPN.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Litija.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se območje ureja z OPN.
(1) OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Litija. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-1/2023-33
Litija, dne 19. februarja 2025
