Pogodbeni stranki
Sindikat delavcev trgovine Slovenije – ZSSS
in
Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije g.i.z. ter Gospodarska zbornica Slovenije na strani delodajalcev
na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 45/06 s spremembami) sklepata naslednji
A N E K S Š T E V I L K A 3
h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 24/14 s spremembami in dopolnitvami)
V Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 24/14, s spremembami in dopolnitvami) se besedilo 33. člena spremeni tako, da se po novem glasi:
Neenakomerna razporeditev delovnega časa
(1) V posameznih organizacijskih enotah se lahko, če tako določa letni koledar, delovni čas neenakomerno razporedi tako, da traja v določenem časovnem obdobju več kot znaša redna delovna obveznost delavca, v preostalem delovnem obdobju pa manj od redne delovne obveznosti tako, da delavčeva delovna obveznost ne bo presegala letnega pogodbeno dogovorjenega delovnega časa.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni (različne vrste in oblike delovnega časa, ki ne omogočajo izravnave delovnega časa v krajšem obdobju) ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od dvanajst (12) mesecev. Neenakomerna razporeditev delovnega časa izhaja iz letnega koledarja. Delavci se seznanjajo s tedenskim razporedom delovnega časa na način, kot to določata šesti in sedmi odstavek 26. člena te kolektivne pogodbe.
(3) Neenakomerne razporeditve delovnega časa ni mogoče odrediti delavcem, za katere velja prepoved dela preko polnega delovnega časa, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(4) 12-mesečno obdobje iz drugega odstavka tega člena traja neprekinjeno od 1. januarja do 31. decembra tekočega koledarskega leta, razen če z letnim koledarjem delovnega časa ni določen drugačen začetek in konec nepretrganega 12-mesečnega obdobja.
Za 33. členom se doda nov 33.a člen, ki se glasi:
Začasna prerazporeditev delovnega časa
(1) V posameznih organizacijskih enotah se lahko delovni čas začasno prerazporedi tako, da traja v določenem časovnem obdobju več kot znaša redna delovna obveznost delavca, v preostalem delovnem obdobju pa manj od redne delovne obveznosti delavca, in sicer v primerih, ki jih ni mogoče s skrbno organizacijo predhodno predvideti (npr. izredna inventura, nepričakovana odsotnost delavca, prekinitev energije, če je potrebno delo zaključiti, napaka pri dobavi blaga) in se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od dvanajst (12) mesecev.
(2) Delodajalec je dolžan v pisni obliki obvestiti delavce, na kakšen način in za koliko časa se začasno prerazporeja delovni čas, in sicer najmanj 1 dan pred začasno prerazporeditvijo delovnega časa posameznemu delavcu oziroma najmanj tri (3) dni pred začasno prerazporeditvijo delovnega časa več kot desetim (10) delavcem.
(3) Začasne prerazporeditve delovnega časa ni mogoče odrediti delavcem, za katere velja prepoved dela preko polnega delovnega časa, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(4) 12-mesečno obdobje iz drugega odstavka tega člena traja neprekinjeno od 1. januarja do 31. decembra tekočega koledarskega leta, razen če z letnim koledarjem delovnega časa ni določen drugačen začetek in konec nepretrganega 12-mesečnega obdobja.
Za novim 33.a členom se doda nov 33.b člen, ki se glasi:
Presežek ur v okviru neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa
(1) Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa in začasni prerazporeditvi delovnega časa, delovni čas, vključno z nadurnim delom, ne sme trajati več kot 56 ur tedensko. Za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, se ure najdaljšega tedenskega delovnega časa sorazmerno zmanjšajo.
(2) Delodajalec je dolžan na vsake tri koledarske mesece narediti analizo stanja presežka ur delavcev, ki nastanejo zaradi neenakomerne in začasne prerazporeditve delovnega časa.
(3) Delodajalec je dolžan delavcu v okviru 12-mesečnega obdobja omogočiti, da presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa, kompenzira s prostimi urami. Če kompenzacija s prostimi urami, zaradi narave delovnega procesa, v okviru 12-mesečnega obdobja ni možna, je delodajalec dolžan pri obračunu plače v naslednjem mesecu po izteku 12-mesečnega obdobja, izplačati delavcu presežek do vključno 170 opravljenih ur v višini, kot je določena za nadure, vsako opravljeno dodatno uro pa v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, in sicer do vključno 28. 2. 2018 povečane za 45% od vključno 1. 3. 2018 pa povečane za 60 %.
(4) V primeru, da delodajalec ne odredi začasne prerazporeditve delovnega časa v primerih in po postopku kot določata zakon in ta kolektivna pogodba se opravljene ure plačajo v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za 100%.
Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
(1) Delo na nedelje delodajalec ne sme naložiti:
– delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti,
– delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
– enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.
(2) Delodajalec mora, za delavce, za katere ne veljajo omejitve ali prepoved iz prejšnjega odstavka, z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec ne bo razporejen na delovno obveznost več kot na dve (2) nedelji v mesecu, vendar ne več kot petnajst (15) nedelj v letu.
Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
Delo na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi
(1) Delo na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi delodajalec ne sme naložiti:
– delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti,
– delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
– enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.
(2) Delodajalec ne sme razporediti delavca na delo na naslednje praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na naslednje dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi:
– 1. januar – novo leto,
– 8. februar – slovenski kulturni praznik,
– velikonočna nedelja,
– velikonočni ponedeljek,
– 1. maj – praznik dela,
– binkoštna nedelja,
– 25. junij – dan državnosti,
– 15. avgust – Marijino vnebovzetje,
– 1. november – dan spomina na mrtve,
– 25. december – božič.
(3) Delodajalec lahko razporedi delavca na delo na naslednje praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na naslednje dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi:
– 2. januar – novo leto,
– 27. april – dan upora proti okupatorju,
– 2. maj – praznik dela,
– 31. oktober – dan reformacije,
– 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.
Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:
V primeru kršitev omejitev iz 40. in 41. člena je delodajalec dolžan delavcu v naslednjem mesecu obračunati in izplačati znesek v višini 500% od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke za vsako dopolnjeno uro kršitve.
Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
(1) Omejitve iz 40. in 41. člena ne veljajo za nosilca dejavnosti in njegove družinske člane, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2) Omejitve iz drugega odstavka 40. in drugega odstavka 41. člena ne veljajo za:
– delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti,
– delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona,
– delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane (npr. pekarna, slaščičarna), transport, distribucija, skladiščenje, lekarne ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.
Besedilo 68. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden
(1) Delavec je upravičen do dodatka za delo v delovnem času, ki je zanj manj ugoden, najmanj v naslednjem nominalnem znesku ali odstotku od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke:
– za čas dela v popoldanski ali nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni – 10 %;
– za delo v deljenem delovnem času – 20 %;
– za pripravljenost na domu – 10 %;
– za nočno delo – 75 %;
– za nadurno delo – 30 %;
– za delo na nedelje 100 %, vendar ne manj kot 5,40 EUR/uro;
– za delo na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi – 250%.
(2) Delavec je upravičen do dodatka za delo v deljenem delovnem času za vsako začeto uro prekinitve dela.
(3) Delavec je upravičen do dodatka za čas pripravljenosti na domu na delo za vsako uro pripravljenosti.
(4) Dodatek za delo na nedeljo in dodatek za delo na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, se med seboj izključujeta.
(5) Delavec je upravičen do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času le za čas, ko je delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Vse ostale določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 24/14, s spremembami in dopolnitvami) ostanejo nespremenjene.
(1) Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se od 1. januarja 2018.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena veljajo določbe tega aneksa pod pogojem, da se z drugimi predpisi neposredno ali posredno ne poseže v materijo, ki jo ureja ta aneks (npr. predpis, ki bi podrobno uredil obratovalni čas prodajaln).
Ljubljana, dne 30. novembra 2017
Podpisniki: | |
Sindikat delavcev trgovine Slovenije – ZSSS | Trgovinska zbornica Slovenije mag. Marija Lah l.r. predsednica |
Vesna Stojanovič l.r. |
predsednica |
Svet gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar l.r. predsednica | Združenje delodajalcev Slovenije g.i.z. |
Gregor Rajšp l.r. |
predsednik Sekcije za trgovino |
| |
| Gospodarska zbornica Slovenije |
| mag. Brane Lotrič l.r. |
| predsednik UO GZS – |
| Podjetniško trgovske zbornice |
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 4. 12. 2017 izdalo potrdilo št. 02047-4/2006-63 o tem, da je Aneks številka 3 h Kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine Slovenije vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 1/15.
