Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) in 4. člena Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (Uradni list RS, št. 184/21) izdaja guverner Banke Slovenije
za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij
To navodilo določa podrobnejšo vsebino, obliko, način, pogostost in roke za posredovanje poročil monetarnih finančnih institucij na posamični podlagi, ki jih ureja Sklep o poročanju monetarnih finančnih institucij (Uradni list RS, št. 184/21).
(obseg poročevalskih zahtev posameznih obveznikov)
(1) Banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, podružnice bank tretjih držav, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev, in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev (v nadaljnjem besedilu: banka), poročajo vse podatke iz prejšnjega člena.
(2) Družbe za izdajo elektronskega denarja iz prvega odstavka 2. člena Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij poročajo podatke iz 14. poglavja tega navodila.
1.2 Uporaba kratic in skrajšanih naslovov predpisov
(uporaba kratic in skrajšanih naslovov predpisov)
(1) V tem navodilu so uporabljene naslednje kratice zakonov:
1. ZBan-3 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP);
2. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21);
3. ZTFI-1 je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr., 66/19 in 123/21).
(2) V tem navodilu so za akte Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), Evropskega bančnega organa (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB), Evropskega odbora za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) in Banke Slovenije uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:
1. MSRP in MRS so mednarodni standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska Komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62), in Uredbe Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju določenih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 320 z dne 29. 11. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/1421 z dne 30. avgusta 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Mednarodnim standardom računovodskega poročanja 16 (UL L št. 305 z dne 31. 8. 2021, str. 17);
2. Uredba 575/2013/EU ali CRR je Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1043 z dne 24. junija 2021 o podaljšanju prehodnih določb iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kapitalskimi zahtevami za izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank (UL L št. 225 z dne 25. 6. 2021, str. 52);
3. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/451 je Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/451 z dne 17. decembra 2020 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 (UL L št. 97 z dne 19. 3. 2021, str. 1);
4. Uredba 549/2013/EU je Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESA 2010; UL L št. 174 z dne 26. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1342 z dne 22. aprila 2015 o spremembi metodologije za klasifikacijo proizvodov po dejavnosti iz Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 207 z dne 4. 8. 2015, str. 35);
5. Uredba AnaCredit je Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13; UL L št. 144 z dne 1. 6. 2016, str. 44);
6. Priročnik AnaCredit je AnaCredit Reporting Manual v vsakokrat veljavnem besedilu, ki je objavljen na spletni strani Evropske centralne banke;
7. Uredba (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) je Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2021/2; UL L št. 73 z dne 3. 3. 2021, str. 1);
8. Smernice o zakonskih in zasebnih moratorijih so Smernice o zakonskih in zasebnih moratorijih na odplačevanje posojil, uporabljenih zaradi pandemije COVID-19 (EBA/GL/2020/02), z dne 2. aprila 2020, zadnjič spremenjene s Smernicami o spremembi Smernic EBA/GL/2020/02 o zakonskih in zasebnih moratorijih na odplačevanje posojil, uporabljenih zaradi pandemije COVID-19 (EBA/GL/2020/15), z dne 2. decembra 2020, ter objavljene na spletni strani EBA, ki sta jih za uporabo v bankah določili Banka Slovenije in Evropska centralna banka;
9. Smernice za upravljanje kreditnega tveganja in obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub so Smernice za upravljanje kreditnega tveganja in obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub v kreditnih institucijah (EBA/GL/2017/06) z dne 20. septembra 2017, objavljene na spletni strani EBA, ki sta jih za uporabo v bankah določili Banka Slovenije in Evropska centralna banka;
10. Smernice o ocenjevanju verjetnosti neplačila in izgube ob neplačilu ter o obravnavi neplačanih izpostavljenosti so Smernice o ocenjevanju verjetnosti neplačila in izgube ob neplačilu ter o obravnavi neplačanih izpostavljenosti (EBA/GL/2017/16) z dne 23. aprila 2018, objavljene na spletni strani EBA, ki sta jih za uporabo v bankah določili Banka Slovenije in Evropska centralna banka;
11. Smernice o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti so Smernice o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti (EBA/GL/2018/06) z dne 31. oktobra 2018, objavljene na spletni strani EBA, ki sta jih za uporabo v bankah določili Banka Slovenije in Evropska centralna banka;
12. Priporočilo ESRB o odpravljanju vrzeli v podatkih o nepremičninah je Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 31. oktobra 2016 o odpravljanju vrzeli v podatkih o nepremičninah (ESRB/2016/14; UL C št. 31 z dne 31. 1. 2017, str. 1), zadnjič spremenjeno s Priporočilom o spremembi Priporočila ESRB/2016/14 o odpravljanju vrzeli v podatkih o nepremičninah z dne 21. marca 2019 (ESRB/2019/3; UL C št. 271 z dne 13. 8. 2019, str. 1);
13. Usmeritve poročevalskim enotam o predpisih SHS – za statistiko imetij vrednostnih papirjev poročevalskih bančnih skupin so »Guidance notes to reporting agents on SHS regulation – for statistics on holdings of securities by reporting banking groups« iz maja 2017, ki so dosegljive na spletni strani Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB);
14. Sklep o poročanju MFI je Sklep o poročanju monetarnih finančnih institucij (Uradni list RS, št. 184/21).
(3) RTPS v tem navodilu pomeni Register tujih poslovnih subjektov, ki ga vodi Banka Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja centralni kreditni register.
1.3 Poročila in pogostost njihovega posredovanja
(poročila in pogostost njihovega posredovanja)
(1) Banka posreduje informacije iz 1. člena tega navodila s poročili, ki jih določa prvi odstavek 3. člena Sklepa o poročanju MFI:
1. Knjigovodske postavke z obrestnimi merami (v nadaljnjem besedilu: poročilo BS1S), ki vključujejo finančne informacije v zvezi z računovodskimi izkazi in podrobnejše podatke iz pogodb o sklenjenih poslih po stanju konec vsakega meseca;
2. Parametri v zvezi s kreditnim tveganjem in zneski poplačil (v nadaljnjem besedilu: poročilo BS1K), ki se nanašajo na naložbe v dolžniške finančne instrumente ter prevzete in pogojne (zunajbilančne) obveznosti ter na dolžnike po teh instrumentih, po stanju konec vsakega četrtletja;
3. Dogodki v zvezi z dolžniki iz finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: poročilo BDOG) na ravni posameznega posla, nastali v referenčnem mesecu, ki niso vključeni v poročilo BS1S;
4. Poročilo o prevrednotenju finančnih instrumentov in o transakcijah s finančnimi instrumenti (v nadaljnjem besedilu: poročilo BS1V), ki vključuje podatke o prevrednotenju finančnih instrumentov in o transakcijah s finančnimi instrumenti, izvršenih v referenčnem mesecu;
5. Kreditni posli, ki jih banka servisira za račun tretjih oseb (v nadaljnjem besedilu: poročilo BS1KP), po stanju konec vsakega meseca;
6. Relacijska tabela solidarnih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: poročilo BSSOL), ki natančneje opredeljuje odgovornosti solidarnih obveznikov, po stanju konec vsakega meseca;
7. Tabela zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poročilo BSZAV), ki jih kreditodajalec prejme v zavarovanje izpostavljenosti, poročanih na ravni posamezne pogodbe, po stanju konec vsakega meseca;
8. Relacijska tabela alokacije vrednosti zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poročilo BSIVZ), ki posamezno pogodbo opremi s podatki o prejetih zavarovanjih, po stanju konec vsakega meseca;
9. Relacijska tabela povezanih oseb (v nadaljnjem besedilu: poročilo BSPOV), ki opredeljuje razmerja med pravnimi osebami, po stanju konec vsakega meseca;
10. Poročilo o karakteristikah novih kreditov fizičnim osebam (v nadaljnjem besedilu: poročilo BSMAP) za posle, sklenjene v referenčnem četrtletju;
11. Poročilo o odlogih plačila obveznosti in nedonosnih izpostavljenostih do fizičnih oseb (v nadaljnjem besedilu: poročilo BSZAM) po stanju konec vsakega četrtletja;
12. Poročilo o imetjih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: poročilo SHSG) za izbrane bančne skupine, po stanju konec vsakega četrtletja.
(2) Banka v skladu z drugim odstavkom 3. člena Sklepa o poročanju MFI zagotovi Banki Slovenije na zahtevo tudi podatke o tujih poslovnih subjektih, ki so rezidenti druge države članice, zavezane k poročanju na podlagi Uredbe AnaCredit, z vnosom v aplikacijo RTPS v skladu z določbami iz 12. poglavja tega navodila.
1.4 Oblika in način posredovanja poročil
(oblika in način posredovanja poročil)
(1) Banka poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena opremi z naslednjimi podatki:
– matično številko poročevalca,
– datumom, na katerega se poročilo nanaša (tj. referenčnim datumom poročila),
– oznako po šifrantu 1. Šifra poročila in
– oznako po šifrantu 3. Tip poročila.
(2) Banka poroča zneske v eurih, stopnje izgub in stopnje neplačila v odstotkih ter obrestne mere v odstotkih na letni ravni. Zneske poroča zaokrožene brez decimalk, vrednost delte pri opcijah, stopnje izgube in stopnje neplačila poroča zaokrožene na dve decimalki, obrestne mere, izračunane v skladu s priporočilom Banke Slovenije glede načina obračuna obresti za posle s prebivalstvom, pa zaokrožene na štiri decimalke.
(3) Banka posreduje poročila iz prejšnjega člena Banki Slovenije v elektronski obliki tako, kot je podrobneje opisano s tehničnim navodilom, objavljenim na spletni strani Banke Slovenije.
1.5 Roki za posredovanje poročil in njihova hramba
(roki za posredovanje rednih poročil)
(1) Banka posreduje Banki Slovenije:
1. redna mesečna poročila BS1S, BDOG in BS1V (šifra 1 po šifrantu 3. Tip poročila) najpozneje deseti delovni dan v naslednjem mesecu;
2. redna mesečna poročila BS1KP, BSSOL, BSPOV, BSZAV in BS1VZ najpozneje petnajsti delovni dan v naslednjem mesecu;
3. redno četrtletno poročilo BS1K (šifra 1 po šifrantu 3. Tip poročila) in poročilo SHSG v rokih iz točke (b) prvega in drugega odstavka 3. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/451;
4. redni četrtletni poročili BSMAP in BSZAM najpozneje 15. delovni dan po zaključku četrtletja.
(2) Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka banka poročili BSSOL in BSPOV v produkcijsko okolje Banke Slovenije posreduje po tem, ko Banka Slovenije potrdi pravilnost poročil BS1S in BS1KP. Poročilo BS1VZ banka posreduje po tem, ko Banka Slovenije potrdi pravilnost poročila BSZAV, in poročilo BSZAM po tem, ko Banka Slovenije potrdi poročilo BSMAP.
(roki za posredovanje zaključnih poročil)
(1) Za stanje na dan 31. decembra banka posreduje Banki Slovenije posebna poročila BS1S, BS1V, BS1VZ in BS1K po opravljenih zaključnih knjiženjih (šifra 2 po šifrantu 3. Tip poročila), in sicer najpozneje do 5. februarja po koncu prejšnjega poslovnega leta. Za redno četrtletno poročilo BS1K banka za stanje na dan 31. decembra pošlje le posebno poročilo BS1K po opravljenih zaključnih knjiženjih (šifra 2 po šifrantu 3. Tip poročila).
(2) Če banka zaradi revidiranja letnega poročila izvede popravke v knjigovodskih postavkah, posreduje Banki Slovenije v roku petih delovnih dni po izvedenih popravkih zaradi revidiranja, najpozneje pa do 30. aprila tekočega leta za preteklo poslovno leto, tudi posebna poročila BS1S, BS1K, BS1VZ in BS1V, sestavljena na podlagi revidiranega letnega poročila (šifra 6 po šifrantu 3. Tip poročila).
(3) Banka pred posredovanjem posebnih poročil iz prejšnjega odstavka v Oddelek finančne statistike Banke Slovenije posreduje pisno obrazložitev revizorjevih popravkov, ki vplivajo na postavke rekapitulacije iz 13. poglavja in Priloge REKAPITULACIJA, ki je sestavni del tega navodila in mora vsebovati:
– oznako dopisa;
– razloge za revizorjeve popravke;
– opis poslovnih dogodkov, na katere se revizorjevi popravki nanašajo;
– podpis dveh odgovornih oseb;
– datum.
(4) Če so podatki po stanju na dan 31. decembra po reviziji enaki že posredovanim podatkom po stanju na dan 31. decembra po zaključnih knjiženjih iz prvega odstavka tega člena, lahko banka Banki Slovenije namesto posebnih poročil iz drugega odstavka tega člena posreduje pisno izjavo o enakosti podatkov. Izjava, ki jo banka naslovi na Oddelek finančne statistike, mora vsebovati:
– oznako dopisa;
– vsebinsko obrazložitev, na katere podatke se izjava nanaša;
– podpis dveh odgovornih oseb;
– datum.
(5) Banka, nad katero se uvede likvidacijski ali stečajni postopek, postopek reševanja ali postopek prisilnega prenehanja, posreduje Banki Slovenije poročilo BS1S po stanju na dan pred začetkom postopka iz tega odstavka (šifra 5 po šifrantu 3. Tip poročila) najpozneje do desetega delovnega dneva po začetku postopka.
(6) Če banka zaradi združitve ali delitve preneha obstajati, mora njen pravni naslednik za to banko Banki Slovenije posredovati poročilo BS1S po stanju na zadnji dan meseca pred vpisom združitve ali delitve v sodni register in poročilo BS1K po stanju na zadnji dan četrtletja pred vpisom združitve ali delitve v sodni register (obe poročili posebej za banko in podružnico v tujini; šifri 5 in 12 po šifrantu 3. Tip poročila) v rokih, določenih v 6. členu tega navodila. Pravni naslednik za to banko posreduje tudi vsa druga poročila iz poglavja 1.3 v rokih iz 6. člena tega navodila, če tega ni storila že prejšnja obveznica poročanja. Ne glede na prejšnji stavek obveznost za posredovanje poročila SHSG preneha z obvestilom Banke Slovenije.
(roki za posredovanje poročil za banke s podružnicami v tujini)
(1) Banka s podružnico v tujini predloži Banki Slovenije poročila BS1S, BDOG, BS1K in BS1V za banko brez podružnice v tujini ter ločena poročila BS1S, BDOG in BS1K za podružnico v tujini.
(2) Banka pošlje vsa redna poročila za banko brez podružnice v tujini (šifra 1 po šifrantu 3. Tip poročila) ter redna poročila BS1S, BDOG in BS1K za podružnico v tujini (šifra 8 po šifrantu 3. Tip poročila) v rokih, določenih v 6. členu tega navodila. Posebni poročili BS1S in BS1K po zaključnih knjiženjih, posebej za banko in posebej za podružnico v tujini (šifri 2 in 10 po šifrantu 3. Tip poročila), ter posebni poročili BS1S in BS1K, ki sta sestavljeni na podlagi revidiranega izkaza finančnega položaja, posebej za banko in posebej za podružnico v tujini (šifri 6 in 11 po šifrantu 3. Tip poročila), ali pisno izjavo o enakosti podatkov banka predloži v rokih, določenih v prvem in drugem odstavku 7. člena tega navodila.
(ponovno posredovanje poročil zaradi ugotovljenih napak)
Banka, ki v že posredovanih poročilih Banki Slovenije (za obdobja tekočega in preteklega leta) ugotovi napako, ponovno pošlje poročilo v roku petih delovnih dni od ugotovljene napake.
Banka poročila, posredovana Banki Slovenije v skladu s tem navodilom, hrani pet let.
2. VSEBINSKA OPREDELITEV POSTAVK POROČILA
2.1 Splošno o postavkah poročila
2.1.1 Označevanje postavk v poročilih
(označevanje postavk v poročilih)
(1) Postavke so v poročilih BS1S, BS1V, BS1K, SHSG, BSMAP in BDOG označene s petmestno šifro.
(2) Prvi znaki šifre v poročilu BS1S ločujejo postavke poročila na naslednje vsebinsko ločene sklope poročila:
1. izkaz finančnega položaja:
Axxxx Aktivne bilančne postavke,
Pxxxx Pasivne bilančne postavke,
MPxxx Pojasnjevalne postavke izkaza finančnega položaja (pasiva);
2. poslovanje za račun strank (komisijsko poslovanje):
a) posredovanje, izvrševanje naročil in gospodarjenje s finančnimi instrumenti za račun strank:
KA1xx Aktivne postavke komisijskega poslovanja,
KP1xx Pasivne postavke komisijskega poslovanja;
b) skrbniško poslovanje za račun strank:
KA2xx Aktivne postavke komisijskega poslovanja,
KP2xx Pasivne postavke komisijskega poslovanja;
c) poravnalno poslovanje:
KA3xx Aktivne postavke komisijskega poslovanja,
KP3xx Pasivne postavke komisijskega poslovanja;
d) drugo poslovanje za račun strank:
KA4xx Aktivne postavke komisijskega poslovanja,
KP4xx Pasivne postavke komisijskega poslovanja;
3. izkaz vseobsegajočega donosa (v nadaljnjem besedilu tudi IVD):
a) postavke izkaza poslovnega izida:
UPxxx Prihodki ali dobički izkaza poslovnega izida,
UOxxx Odhodki ali izgube izkaza poslovnega izida,
VN0xx Neto (pobotani) dobički ali izgube izkaza poslovnega izida,
UMxxx Pojasnjevalne postavke izkaza poslovnega izida;
b) druge postavke izkaza vseobsegajočega donosa:
VN1xx Neto (pobotani) dobički ali izgube drugega vseobsegajočega donosa (v nadaljnjem besedilu tudi DVD).
(3) Aktivne in pasivne postavke izkaza finančnega položaja so po navedenem pravilu iz 1. točke prejšnjega odstavka označene tudi v poročilu BS1V, nekatere aktivne postavke izkaza finančnega položaja pa tudi v poročilih BS1K, SHSG, BSMAP in BDOG. Ne glede na prejšnji stavek so v poročilu BS1K vsi posli, ki jih banka servisira za račun strank (iz poročila BS1KP), kot postavka poročila označeni »BS1KP«.
(4) V poročilih, ki vključujejo podatke o izpostavljenostih na ravni posameznega instrumenta in prejetih zavarovanjih za te izpostavljenosti (poročila BS1KP, BSSOL, BS1VZ v povezavi z BSZAV, BSZAM) ali na ravni posameznega dolžnika (poročilo BSPOV), se navedeno pravilo glede označevanja postavk ne uporablja.
2.1.2 Splošna pravila o izkazovanju postavk v poročilu BS1S
(splošna pravila za vključevanje zahtevanih podatkov v poročilo BS1S)
(1) Banka pripravi poročilo BS1S po stanju na zadnji dan v mesecu na podlagi matrike iz Priloge BS1S, ki je sestavni del tega navodila, in sicer po postavkah poročila, opisanih v nadaljevanju tega poglavja, ki morajo biti označene s šiframi po šifrantih in opremljene z vrednostnimi podatki, opredeljenimi v 3. poglavju tega navodila.
(2) Banka aktivne bilančne postavke in pasivne bilančne postavke izvedenih finančnih instrumentov, označene po šifrantih 108. Oznaka partije,135. Oznaka partije_nova in 121. Oznaka posla, ki nima oznake partije iz Priloge BS1S, ki vključujejo tudi zunajbilančno evidenco in ki se nanašajo na sklenjene posle s poslovnimi subjekti (pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki ali drugimi fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost, iz Poslovnega registra Slovenije ali RTPS), poroča na ravni posameznega posla oziroma instrumenta v enem zapisu (z izjemami, kot so odobreni krediti z več originalnimi valutami hkrati, delno odpoklicane prejete vloge, valutni promptni (spot) posli in izvedeni finančni instrumenti). Pri poročanju istih postavk, ki se nanašajo na sklenjene posle s fizičnimi osebami, se posli z enakimi vrednostmi šifrantov združijo v en zapis z relevantnimi oznakami po šifrantu 26. Oznaka komitenta.
(3) Za namen poročanja izpostavljenosti iz sklenjenih poslov s tujimi poslovnimi subjekti, ki so v vlogi dolžnika vključeni v katero koli poročilo po tem navodilu, mora banka predhodno pridobiti šifro tujega poslovnega subjekta iz RTPS, ki ga vodi Banka Slovenije. O dodelitvi šifre mora banka v skladu z zakonom, ki ureja centralni kreditni register, obvestiti le dolžnike, s katerimi je sklenila kreditne posle.
(4) Banka v poročilo BS1S vključi le tiste postavke poročila z možnimi kombinacijami šifer iz Priloge BS1S, ki dejansko opredeljujejo pojav poslovnih dogodkov. Pri tem se za pojav poslovnega dogodka šteje obstoj katerega koli zahtevanega vrednostnega podatka v zvezi s postavkami iz podpoglavja 3.2 tega navodila, ki se ne nanaša le na obrestne mere, vrednost zavarovanj in parametre kreditnega tveganja. Z zahtevanimi vrednostnimi podatki niso mišljeni vsi podatki, ki so v Prilogi BS1S pri posameznih postavkah označeni s kljukico, saj se po navodilu za določene postavke, označene z nekaterimi šiframi po šifrantih, kljub označenim kljukicam v Prilogi BS1S določeni vrednostni podatki ne zahtevajo.
(5) Če s tem navodilom ni določeno drugače, banka za posamezen posel (v enem zapisu) poroča samo s tem navodilom zahtevane vrednostne podatke, drugih vrednostnih podatkov pa ne poroča (prazno polje). To pomeni, da banka na primer za poslovni dogodek, pri katerem obstaja le en zahtevani vrednostni podatek, različen od vrednosti nič, ki se ne nanaša na obrestne mere, vrednost zavarovanj in parametre kreditnega tveganja, razen tega vrednostnega podatka vse druge zahtevane vrednostne podatke poroča z vrednostjo nič (in ne kot prazno polje).
(referenčni datum in referenčno obdobje)
(1) Če v tem navodilu ni določeno drugače, banka poročilo BS1S pripravi na podlagi podatkov, ki jih v poslovnih knjigah izkazuje po stanju na zadnji koledarski dan v mesecu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka postavke izkaza vseobsegajočega donosa poroča za obdobje od 1. januarja do zadnjega dneva v mesecu, na katerega se poročilo nanaša (v nadaljnjem besedilu: poslovno leto), z ustreznimi predznaki, odvisno od šifre postavke, kot je natančneje določeno v opisu vrednostnega podatka 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke podpoglavja 3.2 tega navodila.
(posebnosti pri vključevanju zahtevanih podatkov v poročilo BS1S)
(1) Banka pri vključevanju poslov v postavke poročila, razčlenjenih in označenih z ustreznimi šiframi, upošteva načelo vsebine pred obliko po MSRP. To pomeni, da posle ne glede na pravnoformalno obliko obravnava po vsebini in ekonomski realnosti. V nekaterih primerih vsebino posla opredeljuje več pogodb, sklenjenih istočasno. Na primer banka v skladu z določbami o pripoznanju in odpravi pripoznanja finančnih sredstev po MSRP 9 pogodbo o promptni (spot) prodaji vrednostnih papirjev in pogodbo o terminskem nakupu teh vrednostnih papirjev po vnaprej dogovorjeni terminski ceni, ki sta sklenjeni z istim komitentom, zaradi tveganja spremembe cene po vsebini obravnava kot najeti kredit na podlagi zastave vrednostnih papirjev (kot repo posel). Enako banka ravna tudi pri terminski prodaji vrednostnih papirjev in ponovnem terminskem nakupu teh vrednostnih papirjev, sklenjenih z istim komitentom, kadar je terminska cena že določena v pogodbi.
(2) Banka v poročilo ne vključi internih razmerij, to je poslov, sklenjenih med organizacijskimi enotami (podružnicami) banke poročevalke (pred poročanjem te posle izloči oziroma konsolidira). Banka v poročilo BS1S brez podružnice v tujini ter v navedeno poročilo za podružnico v tujini vključi tudi sklenjene posle banke s to podružnico. Pri poročanju sklenjenih poslov s podružnico v postavke poročila, označene z ustreznimi šiframi, upošteva vsa pravila, ki veljajo za poročanje sklenjenih poslov s tretjimi osebami.
(3) Banka v aktivne bilančne postavke finančnih instrumentov vključi tudi prevzete in pogojne (zunajbilančne) obveznosti (vrednostni podatek 90), ki se po vsebini nanašajo na posamezne finančne instrumente (npr. odobrene nečrpane kredite iz zunajbilančne evidence vključi v postavko A0408 ali A0419, izdana neunovčena jamstva (garancije) in nekrite akreditive v postavko A0416). V pasivne bilančne postavke najetih kreditov vključi tudi znesek odobrenih nečrpanih kreditov iz zunajbilančne evidence, v pasivne bilančne postavke izdanih delnic, kapitalskih instrumentov in dolžniških vrednostnih papirjev pa emisijo nevplačanih (neprodanih) izdanih vrednostnih papirjev iz zunajbilančne evidence. Če v tem navodilu ni določeno drugače, banka tudi prevzete in pogojne (zunajbilančne) postavke označi po šifrantih in vrednostnih podatkih, ki se nanašajo na aktivno ali pasivno postavko, na kateri se poročajo.
(4) Banka izdane delnice, sestavljene finančne instrumente in dolžniške finančne instrumente iz zunajbilančne evidence (postavke P0802, P0803, P0901, P1301, P1302, P3301, P3302 in P3303 z izpolnjenim vrednostnim podatkom 90), katerih imetniki še niso znani, po šifrantih označi glede na parametre banke poročevalke. Prav tako označi tudi morebitna nepomembna stanja na prehodnih računih banke zaradi reklamacij po plačilnem prometu, neizvršenih nakazil po položnicah ali drugih utemeljenih razlogov, zaradi katerih stanj ni mogoče locirati na posameznega komitenta (del postavk P2930, A0417 in P0403 z izpolnjenim vrednostnim podatkom 80). Izdane dolžniške vrednostne papirje in potrdila o vlogah iz izkaza finančnega položaja (z izpolnjenim vrednostnim podatkom 80), ki se glasijo na prinosnika (postavka P0802, P0803 ali P0804), banka označi po šifrantu 27. Šifra deponenta s šifro PRINOSVP, po drugih zahtevanih šifrantih pa s šiframi glede na zadnjega znanega imetnika.
(poročanje finančnih sredstev po datumu sklenitve posla ali datumu poravnave)
(1) Banka poroča finančna sredstva v skladu z izbrano računovodsko usmeritvijo glede pripoznanja in odprave pripoznanja finančnih sredstev iz izkaza finančnega položaja po datumu sklenitve posla ali datumu poravnave.
(2) Če je banka sprejela računovodsko usmeritev po datumu sklenitve posla o nakupu ali prodaji finančnih sredstev, se finančno sredstvo od dneva sklenitve dogovora o nakupu do dneva sklenitve dogovora o prodaji v poročilu na postavkah naložb v zadevne finančne instrumente v celoti odrazi v vrednostnih podatkih izkaza finančnega položaja od 80 do 86 in 164, ki se nanašajo na knjigovodsko vrednost teh instrumentov.
(3) Če je banka sprejela računovodsko usmeritev po datumu poravnave, se ob pridobitvi finančnega instrumenta od dneva sklenitve do dneva poravnave na postavkah naložb v vrednostnih podatkih izkaza finančnega položaja odrazijo le učinki iz vrednotenja pridobljenih, še neporavnanih finančnih instrumentov, medtem ko se znesek nakupne cene do poravnave teh instrumentov s pozitivnim predznakom vključi v vrednostni podatek 90. Ob odtujitvi finančnega instrumenta banka do dneva poravnave obdrži knjigovodsko vrednost naložbe v vrednostnih podatkih izkaza finančnega položaja od 80 do 86 in 164, poleg tega pa od dneva sklenitve dogovora o odtujitvi do dneva poravnave v vrednostnem podatku 90 z negativnim predznakom poroča dogovorjeno prodajno vrednost.
(1) Banka za kreditne izpostavljenosti v okviru aktivnih bilančnih postavk, ki se ne poročajo na ravni posameznega posla (postavke A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419), navede knjigovodske vrednosti (praviloma poštene vrednosti) za posamezne vrste prejetih zavarovanj in predvideni vrstni red unovčljivosti (po šifrantu 25) za pet vrst prejetih zavarovanj. Prav tako navede tudi znesek knjigovodske vrednosti bilančnih izpostavljenosti ali dela bilančnih izpostavljenosti (po oslabitvi), ki so nezavarovane, znesek nezavarovane prevzete ali pogojne (zunajbilančne) obveznosti, zmanjšane za pripadajoči znesek oblikovanih rezervacij, ter znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo bilančne izpostavljenosti (po oslabitvi) in znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo prevzete ali pogojne (zunajbilančne) obveznosti. Prejeta zavarovanja za kreditne izpostavljenosti do poslovnih subjektov, ki se poročajo na ravni posameznega posla, niso predmet poročanja v poročilu BS1S, saj so podatki o zavarovanjih teh izpostavljenosti sestavni del poročil BSZAV in BS1VZ.
(2) Banka pri poročanju pasivnih bilančnih postavk, za katere se zahteva poročanje prejetih zavarovanj v obliki nepreklicnega jamstva Republike Slovenije (postavke P0321, P0401, P0512, od P0802 do P0804), navede tudi knjigovodske vrednosti prejetih zavarovanj.
(poročanje izvedenih finančnih instrumentov in promptnih (spot) poslov)
(1) Banka izvedene finančne instrumente in valutne promptne (spot) posle vključi v postavke poročila na ravni posameznega posla glede na predznak njihove poštene vrednosti (knjigovodske vrednosti) v izkazu finančnega položaja (če je njihova poštena vrednost pozitivna ali enaka nič, v postavkah od A2405 do A2408; če je njihova poštena vrednost negativna, v postavkah od P2605 do P2608). Pravilo vključevanja poštene vrednosti, enake nič, v postavke, namenjene poročanju pozitivne poštene vrednosti, velja ne glede na to, ali je to dejstvo v navodilu posebej izpostavljeno ali ne. Pri tem je vsak valutni promptni posel in izvedeni finančni instrument, z izjemo obrestne opcije, vključen v dve postavki poročila glede na predznak poštene vrednosti. Za ta namen banka te finančne instrumente razstavi na nazivni vrednosti, ki sta osnova za poravnavo v obdobju trajanja oziroma ob zapadlosti teh instrumentov, in vsako od teh vrednosti z ustreznimi parametri vključi v svojo postavko, njihovo pošteno vrednost in druge zahtevane vrednosti v zvezi s posameznim izvedenim finančnim instrumentom pa vključi le v eno izmed teh postavk poročila (npr. če gre za terminski nakup tuje valute, v postavko A2405 ali P2605, in obratno, če gre za terminsko prodajo tuje valute, v postavko A2406 ali P2606). Način razstavljanja in poročanja valutnih promptnih (spot) poslov je natančneje določen v postavki A2407, način razstavljanja in poročanja izvedenih finančnih instrumentov pa v postavki A2405.
(2) Banka sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji finančnih sredstev (z izjemo promptnih poslov za nakup ali prodajo tuje valute)vključi v postavke finančnih sredstev, ki so v teh poslih predmet nakupa ali prodaje.
(1) Banka v poročilo BS1S v okviru aktivnih bilančnih postavk finančnih sredstev vključi tudi znesek odpisanega dolga ali dela dolga iz naložb v dolžniške finančne instrumente, pri katerih pogodbeno dogovorjene pravice iz denarnih tokov še niso potekle, postopek njihove izterjave v banki pa še ni zaključen (vrednostna podatka 130 in 156). Postopek izterjave banka zaključi v primerih, navedenih v sklepu, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja.
(2) Dokončni odpisi, ki vključujejo pogodbeno dogovorjene odpuste dolga komitentom ali dolgove, za katere so pogodbeno dogovorjene pravice iz denarnih tokov že potekle, niso predmet poročila BS1S, ampak poročila BDOG.
(preverjanje pravilnosti zapisov pred posredovanjem poročila BS1S)
(1) Banka stanja postavk poročila BS1S predhodno uskladi s knjigovodskimi postavkami glavne knjige, najmanj na ravni postavk rekapitulacije izkaza finančnega položaja in postavk rekapitulacije izkaza vseobsegajočega donosa, ki ju za ta namen izdela v skladu s 13. poglavjem tega navodila.
(2) Banka predhodno uskladi:
1. aktivne in pasivne postavke izkaza finančnega položaja ter aktivne in pasivne postavke iz poslovanja za račun strank (komisijsko poslovanje) po vrednostnih podatkih od 80 do 86 in 164;
2. seštevek aktivnih postavk poročila po znesku izkazanih rezervacij po MSRP (vrednostnem podatku 129) z zneskom knjigovodske vrednosti (vrednostnim podatkom 80) pasivne postavke P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti;
3. seštevek postavk izkaza poslovnega izida s čistim dobičkom poslovnega leta iz izkaza finančnega položaja (pred eventualno prerazporeditvijo v druge rezerve iz dobička v skladu s tretjim odstavkom 230. člena ZGD-1);
4. seštevek drugih postavk izkaza vseobsegajočega donosa (postavk drugega vseobsegajočega donosa) s povečanji ali zmanjšanji akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v poslovnem letu ali obdobju, na katerega se poročilo BS1S nanaša;
5. seštevek postavk denarnih sredstev strank iz poslovanja za račun strank KA100, KA101, KA106, KA111, KA201, KA301 in KA401 ter postavke A0201 Poravnalni račun pri centralni banki po vrednostnem podatku 80. Znesekknjigovodske vrednosti postavke z izpiskom oziroma dejanskim stanjem na poravnalnem računu pri centralni banki, če je banka neposredna udeleženka v plačilnem sistemu TARGET 2.
(3) Če ima banka podružnico v tujini, pred označevanjem relevantnih bilančnih postavk in postavk izkaza vseobsegajočega donosa po šifrantu 107. Interni odnosi znotraj družbe (v razmerju do kreditodajalca) uskladi izkazana medsebojna razmerja s podružnico med poročilom BS1S brez podružnice v tujini in poročilom BS1S za podružnico v tujini.
2.2 Aktivne bilančne postavke poročila
Postavka A0101 Gotovina zajema posest bankovcev in kovancev v domači ali tuji valuti, ki so v obtoku in v splošni rabi za izvrševanje plačil (npr. gotovina v blagajni, gotovina na poti).
(A0201 Poravnalni račun pri centralni banki)
(1) Postavka A0201 Poravnalni račun pri centralni banki zajema sredstva pri centralni banki za poravnavo transakcij v plačilnem sistemu, vključno z namenskimi sredstvi za namen izvrševanja takojšnjih plačil v plačilnem sistemu Target Instant Payment Settlement (TIPS) in poravnalnem sistemu Target2 Securities (T2S) ter sredstvi obveznih rezerv, če je banka neposredna udeleženka v plačilnem sistemu TARGET 2. Banka v to postavko ne vključi stanj na poravnalnem računu, ki izhajajo iz sklenjenih poslov za račun strank, prav tako ne vključi obveznosti za še neizvršena plačila v plačilnem prometu, zajeta v postavko P2930 Obveznosti za neizvršena izplačila.
(2) Banka stanja, ki jih poroča v postavki iz prejšnjega odstavka, in stanja postavk, ki vključujejo denarna sredstva strank na poravnalnem računu pri centralni banki iz sklenjenih poslov za račun strank (postavke KA100, KA101, KA106, KA111, KA201, KA301 in KA401), po vrednostnem podatku 80. Znesekknjigovodske vrednosti postavke pred poročanjem uskladi z izpiskom oziroma dejanskim stanjem na poravnalnem računu pri centralni banki.
(3) Banka postavko iz prvega odstavka tega člena označi po šifrantu 38. Obrestna občutljivost le s šifro 1 – da, ne glede na to, da se dejansko obrestuje samo del te postavke, ki se nanaša na sredstva, vključena v izpolnjevanje obveznih rezerv.
(A0301 Obvezna rezerva pri centralni banki)
Postavka A0301 Obvezna rezerva pri centralni banki zajema sredstva obveznih rezerv pri centralni banki, če banka ni neposredna udeleženka v plačilnem sistemu TARGET 2 in poravnavo transakcij v plačilnem sistemu izvaja prek transakcijskega računa, ki ga ima za ta namen odprtega pri drugi poslovni banki.
(A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov)
(1) Postavka A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov zajema sklenjene in izvršene posle na podlagi kreditne pogodbe ali druge pogodbe ali več pogodb skupaj, ki po vsebini predstavljajo podlago za izvedbo kreditnega posla za svoj račun (račun banke poročevalke), vključno s prevzetimi (zunajbilančnimi) obveznostmi iz odobrenih nečrpanih kreditov (tudi za namen kritja akreditivov), kreditnih linij ter limitov po kreditnih in plačilnih karticah, če niso zajeti v postavki A0410 Odkupljene terjatve, A0418 Terjatve iz finančnega najema ali A0419 Sindicirani krediti. Krediti so natančneje specificirani s šifrantom 16. Vrsta kredita, ki zajema tudi povratne repo posle.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek postavka, zato da bi se izognili poročanju dvojne izpostavljenosti, ne vključuje prevzetih (zunajbilančnih) obveznosti banke za odobrene nečrpane kredite za namen poplačila obstoječih kreditov s strani istih komitentov. Banka do črpanja teh kreditov v poročilo vključi le začetne stroške ob odobritvi teh kreditov.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08, 09, 17 ali 18 (praviloma šifro 09 – po odplačni vrednosti ali17 – obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).
(A0410 Odkupljene terjatve)
(1) Postavka A0410 Odkupljene terjatve zajema odkupljene terjatve brez regresne pravice in odkupljene terjatve z regresno pravico, vključno s prevzetimi (zunajbilančnimi) obveznostmi za odkup terjatev. Banka odkupljene terjatve brez regresne pravice vključi v postavko kot izpostavljenosti do osnovnega dolžnika, odkupljene terjatve z regresno pravico pa kot izpostavljenosti do odstopnika terjatve s prejetim zavarovanjem, tj. zavarovanjem s terjatvijo do osnovnega dolžnika.
(2) V postavki iz prejšnjega odstavka se poročajo tudi odkupi sindiciranih kreditov.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08, 09, 17 ali 18 (praviloma šifro 09 – po odplačni vrednosti ali17 – obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).
(A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah)
(1) Postavka A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah zajema vložena sredstva pri centralni banki (mejni depozit, vloge poravnalno jamstvenih shem, izločena sredstva za namen izvedbe rubeža iz sredstev poravnalnega računa banke na podlagi sklepa o izvršbi in druge vloge) ter sredstva za poravnavo domačih kreditnih in takojšnjih kreditnih plačil v plačilnem sistemu Bankart Instant Payments System (BIPS) (prek fiduciarnega računa v upravljanju pri podjetju Bankart d. o. o.), ki jih po šifrantu 26. Oznaka komitenta označi kot izpostavljenost do centralne banke, ter vložena sredstva pri bankah in drugih finančnih institucijah v obliki podrejenih vlog ali drugih vlog, kot so transakcijski računi in vezane vloge, vključno s prevzetimi (zunajbilančnimi) obveznostmi iz predhodno navedenih vlog. Banka v to postavko ne vključi potrdil o vlogah, ki so zajeta v postavko A0603 Potrdila o vlogah.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02, 07, 08, 09, 17 ali 18 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti ali17 – obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).
(A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti)
(1) Postavka A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti zajema terjatve za izvršena plačila na osnovi danih jamstev, kot so garancije, nekriti akreditivi, menični avali, patronatske izjave in druge pogojne (zunajbilančne) obveznosti ter pogodbeno dogovorjeni limiti za te pogojne (zunajbilančne) obveznosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek postavka ne zajema pogojnih (zunajbilančnih) obveznosti iz akreditivov, kritih s sredstvi komitentov (ker so ta sredstva komitentov zajeta med prejete vloge v postavko P0321) ali kritih z odobrenimi krediti banke komitentom, izključno za namen kritja teh akreditivov (ker so ti krediti zajeti v postavki A0408).
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02, 07, 08, 09, 17 ali 18 (praviloma šifro 09 – po odplačni vrednosti).
(A0417 Druga finančna sredstva)
(1) Postavka A0417 Druga finančna sredstva zajema druga neizvedena finančna sredstva, kot so terjatve za provizije iz izdanih garancij, oddajanja sefov v najem, hrambe vrednostnih papirjev, opravljanja plačilnih storitev ipd., vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi, terjatve za prodana finančna sredstva (nastale zaradi odprave pripoznanja finančnih sredstev iz izkaza finančnega položaja na dan sklenitve posla o prodaji), terjatve za dane predujme za nakup finančnih instrumentov, terjatve za še neizplačane dividende od naložb v delnice, terjatve za dane varščine, terjatve za dano začetno kritje borzi, terjatve za (prodano) gotovino oziroma efektivni tuji denar, terjatve v obračunu iz poslovnih razmerij (če izhajajo iz prehodnih računov, praviloma na datum poročanja ne izkazujejo stanj po vrednostnem podatku 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke) in morebitne prevzete (zunajbilančne) obveznosti za navedene terjatve, ter vključuje tudi prevzete obveznosti za vplačila v sklade, kot so sklad denarnega trga, sklad tveganega kapitala ipd. (če ne gre po vsebini za promptne (spot) posle ali izvedene finančne instrumente). Postavka ne zajema finančnih sredstev ter pogojnih in prevzetih (zunajbilančnih) obveznosti, ki jih je banka vključila v postavke od A0408 do A0416, A0418, A0419, od A0603 do A1205, A2601, A2901 ali A3001 ali v postavke poslovnih terjatev A2928, A2932 ali A2943.
(2) V postavko iz prejšnjega odstavka banka poroča tudi terjatve za obračunane in razmejene subvencionirane obresti do poslovnega subjekta, ki subvencionira obrestno mero v vrednostnem podatku 82. Znesek obračunanih obresti oziroma 83. Znesek razmejenih obresti, označene po šifrantih glede na pravno osebo, ki subvencionira obrestno mero. Subvencionirano obrestno mero (vrednostni podatek 32) banka poroča v postavki A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov k osnovnemu dolžniku.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08, 09, 17 ali 18 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti ali17 – obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).
(A0418 Terjatve iz finančnega najema)
(1) Postavka A0418 Terjatve iz finančnega najema zajema terjatve in prevzete (zunajbilančne) obveznosti iz danih opredmetenih osnovnih sredstev v finančni najem (lizing), pri katerem je banka prenesla vsa pomembna tveganja in koristi, povezana z lastništvom, na najemnika. Pri tem ni nujno, da lastninska pravica sredstva, danega v finančni najem, že preide na najemnika.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02, 07, 08, 09, 17 ali 18 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti ali17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).
(A0419 Sindicirani krediti)
(1) Postavka A0419 Sindicirani krediti zajema lastno udeležbo banke v sindiciranem kreditiranju, vključno z nečrpanim delom, pri katerem več bank skupaj v okviru sindikata kreditodajalcev zbere večji znesek in ga dodeli posameznemu komitentu. Postavka v višini lastne udeležbe zajema tudi odobrene nečrpane sindicirane kredite iz zunajbilančne evidence. Če banka prevzema tudi vlogo posrednika pri dodeljevanju in odplačevanju tako zbranih sredstev za posameznega komitenta, udeležbo drugih bank v financiranju sindiciranih kreditov poroča v postavki KA402 Terjatve iz drugih poslov za račun strank.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema prevzetih (zunajbilančnih) obveznosti banke za odobrene nečrpane sindicirane kredite za namen poplačila obstoječih sindiciranih kreditov s strani istih komitentov (razen začetnih stroškov ob odobritvi teh kreditov), saj jih banka do črpanja teh kreditov, zato da bi se izognila poročanju dvojne izpostavljenosti do istih komitentov, v poročilo sploh ne vključi.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08, 09, 17 ali 18 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti ali17 – obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).
(A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev)
(1) Postavka A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev zajema dolžniške vrednostne papirje, kot so obveznice, državne (zakladne) menice, komercialni zapisi, blagajniški zapisi in podobni dolžniški vrednostni papirji, ki ne predstavljajo poslovnega deleža v kapitalu izdajatelja, ter sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih instrumentov. Dolžniški vrednostni papirji so natančneje specificirani v šifrantu 101. Vrsta dolžniškega vrednostnega papirja.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, zajetih v postavki A0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, ter začasno kupljenih dolžniških vrednostnih papirjev, ki po določbah o pripoznanju in odpravi pripoznanja iz poglavja 3.2 MSRP 9 pri prenosniku ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja iz izkaza finančnega položaja in posledično pri prevzemniku ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje v izkazu finančnega položaja. Ti posli se obravnavajo kot posli kreditiranja pod postavko A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, s prejetimi zavarovanji v obliki (začasno kupljenih) dolžniških vrednostnih papirjev, poročanih po vrednostnem podatku 60. Znesek zavarovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08, 09, 17 ali 18.
(4) Dolžniške vrednostne papirje, ki nimajo določene zapadlosti (npr. perpetual bonds), v postavki iz prvega odstavka tega člena banka označi po šifrantu 14. Originalna zapadlost in po šifrantu 15. Preostala zapadlost s šifro 99 – brez zapadlosti.
(A0603 Potrdila o vlogah)
(1) Postavka A0603 Potrdila o vlogah zajema naložbe v potrdila o vlogah, ki so praviloma izdane v poslovnih bankah kot potrdilo za prejem denarja in so ustrezno obrestovane do zapadlosti v plačilo, ter sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih instrumentov.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08, 09, 17 ali 18.
(A0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji)
(1) Postavka A0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji zajema podrejene dolžniške vrednostne papirje, ki imajo značilnosti finančnih obveznosti (in ne kapitala) po določbah 15. do 27. člena MRS 32 in značilnosti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 51. člena ali instrumentov dodatnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 62. člena Uredbe 575/2013/EU, ter sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih instrumentov. Postavka zajema tudi podrejene dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale tuje osebe, in sklenjene promptne posle o nakupu ali prodaji teh finančnih instrumentov.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08, 09, 17 ali 18.
(A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga)
(1) Postavka A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga zajema točke in delnice, ki jih izda sklad denarnega trga (v nadaljnjem besedilu: SDT), ter sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih instrumentov. SDT so odprti ali zaprti vzajemni skladi in investicijske družbe, ki investirajo predvsem v bančne vloge, instrumente denarnega trga, v točke ali delnice drugih SDT ali v druge prenosne vrednostne papirje s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta, ki dosegajo stopnjo donosa, približno enako obrestnim meram instrumentov denarnega trga.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 07, 08, 17 ali 18.
(A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga)
(1) Postavka A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga zajema delnice investicijskih družb in enote (točke) vzajemnih skladov ter sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih instrumentov.
(2) Pri investicijskih skladih gre za premoženje, ločeno od premoženja družbe za upravljanje (upravljavca sklada), ki je v lasti imetnikov investicijskih kuponov investicijskega sklada. Vlagatelji v sklad svoja denarna sredstva investirajo v skupen portfelj z drugimi investitorji, ki imajo podobne naložbene cilje. Upravljavec sklada sredstva investitorjev naložbi v delnice, obveznice ali instrumente denarnega trga, od katerih pričakuje najboljše donose glede na tržne razmere.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 07, 08, 17 ali 18.
(A1103 Delnice neodvisnih družb)
(1) Postavka A1103 Delnice neodvisnih družb zajema naložbe v delnice neodvisnih družb in sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih naložb, če ima banka neposredno ali posredno prek odvisnih družb praviloma manj kot 20 odstotkov glasovalnih pravic v teh družbah in če na podlagi sodil po določbah 5. do 9. člena MRS 28 oceni, da banka v teh družbah nima pomembnega vpliva.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 07, 08, 17 ali 18.
(A1104 Delnice odvisnih družb)
(1) Postavka A1104 Delnice odvisnih družb zajema naložbe v delnice odvisnih družb in sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih naložb, če je banka neposredno ali posredno prek drugih odvisnih družb v razmerju do teh družb v nadrejenem položaju s praviloma več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic in če so izpolnjena ustrezna druga sodila glede obvladovanja teh družb po določbah 5. do 18. člena MSRP 10.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08, 16, 17 ali 18.
(A1105 Delnice pridruženih družb)
(1) Postavka A1105 Delnice pridruženih družb zajema naložbe v delnice pridruženih družb in sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih naložb, če ima banka neposredno ali posredno prek odvisnih družb praviloma 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic v teh družbah in če izpolnjuje druga sodila glede pomembnega vpliva teh družb po določbah 5. do 9. člena MRS 28. Postavka zajema tudi dobro ime po določbah 32. člena MRS 28, če matični banki po MSRP 10 ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov in posledično za metodo konsolidiranja pridruženih družb uporabi kapitalsko metodo v računovodskih izkazih na posamični osnovi.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08, 16, 17 ali 18.
(A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb)
(1) Postavka A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb zajema naložbe v delnice skupaj obvladovanih družb (skupnih podvigov) in sklenjene promptne (spot) posle o nakupu ali prodaji teh finančnih naložb, če banka skupaj z drugimi delničarji na podlagi pogodbenega sporazuma obvladuje gospodarsko delovanje posameznih delniških družb in če so izpolnjena ustrezna sodila glede skupnega obvladovanja teh družb, ob upoštevanju določb 5. do 9. člena MRS 28. Postavka zajema tudi dobro ime, če matični banki po MSRP 10 ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov in posledično za metodo konsolidiranja skupaj obvladovanih družb uporabi kapitalsko metodo v računovodskih izkazih na posamični osnovi.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08, 16, 17 ali 18.
(A1202 Poslovni deleži v neodvisne družbe)
(1) Postavka A1202 Poslovni deleži v neodvisne družbe zajema naložbe v poslovne deleže neodvisnih družb, če ima banka neposredno ali posredno prek odvisnih družb praviloma manj kot 20 odstotkov glasovalnih pravic v teh družbah in če na podlagi sodil po določbah 5. do 9. člena MRS 28 oceni, da banka v teh družbah nima pomembnega vpliva.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08, 16, 17 ali 18.
(A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe)
(1) Postavka A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe zajema naložbe v poslovne deleže odvisnih družb, če je banka neposredno ali posredno prek drugih odvisnih družb v razmerju do teh družb v nadrejenem položaju s praviloma več kot 50 odstotki glasovalnih pravic in so izpolnjena ustrezna druga sodila glede obvladovanja teh družb po določbah 5. do 18. člena MSRP 10.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08, 16, 17 ali 18.
(A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe)
(1) Postavka A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe zajema naložbe v poslovne deleže pridruženih družb, če ima banka neposredno ali posredno prek odvisnih družb praviloma 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic v teh družbah in če izpolnjuje druga sodila glede pomembnega vpliva teh družb po določbah 5. do 9. člena MRS 28. Postavka zajema tudi dobro ime po določbah 32. člena MRS 28, če matični banki po MSRP 10 ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov in posledično za metodo konsolidiranja pridruženih družb uporabi kapitalsko metodo v računovodskih izkazih na posamični osnovi.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08, 16, 17 ali 18.
(A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe)
(1) Postavka A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe zajema naložbe v poslovne deleže skupaj obvladovanih družb (skupnih podvigov), če banka skupaj z drugimi družbeniki na podlagi pogodbenega sporazuma obvladuje gospodarsko delovanje posameznih družb in če so izpolnjena ustrezna sodila glede skupnega obvladovanja teh družb, ob upoštevanju določb 5. do 9. člena MRS 28. Postavka zajema tudi dobro ime, če matični banki, ki je zavezana k poročanju po tem navodilu, po MSRP 10 ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov in posledično za metodo konsolidiranja skupaj obvladovanih družb uporabi kapitalsko metodo v računovodskih izkazih na posamični osnovi.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08, 16, 17 ali 18.
(1) Postavka A1401 Zemljišča zajema zemljišča v lasti banke, ki se (v sklopu nepremičnin) uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev, pri dajanju v najem ali za pisarniške namene in ki se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju ali so namenjena prodaji po MSRP 5. Med zemljišča, namenjena prodaji po MSRP 5, banka praviloma vključi tudi zemljišča, pridobljena za poplačilo kreditov.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16.
(1) Postavka A1402 Zgradbe zajema zgradbe v lasti banke, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev, pri dajanju v najem ali za pisarniške namene in ki se bodo po pričakovanjih uporabljale v več kot enem obračunskem obdobju ali so namenjene prodaji po MSRP 5. Med zgradbe, namenjene prodaji po MSRP 5, banka praviloma vključi tudi zgradbe, pridobljene za poplačilo kreditov.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi zgradbe, ki se še gradijo in zato še niso v uporabi. Postavka ne zajema zgradb, pridobljenih v finančni ali operativni najem, ki so zajete v postavki A1403 Nepremičnine v najemu, in ne zajema zgradb, danih v finančni najem, ki se v skladu z MRS 17 pripoznajo v izkazu finančnega položaja najemnika, izpostavljenost iz naslova finančnega najema teh zgradb pa se vključi v postavko A0418 Terjatve iz finančnega najema.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16.
(4) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(A1403 Nepremičnine v najemu)
(1) Postavka A1403 Nepremičnine v najemu zajema nepremičnine (zemljišča in (del) zgradb) v finančnem ali operativnem najemu, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev, pri dajanju v najem ali za pisarniške namene in ki se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju ali so v okviru skupine za odtujitev namenjene prodaji po MSRP 5.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16, po šifrantu 158. Vrsta najema pa le šifro 1 ali 2.
(3) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(1) Postavka A1405 Drobni inventar zajema drobni inventar, kot so priročno orodje in naprave, predmeti za okraševanje poslovnih prostorov in drugi predmeti opreme, ki imajo dobo koristnosti daljšo od enega leta in katerih posamična vrednost ne presega vrednosti, ki jo banka opredeli v internih aktih.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(1) Postavka A1406 Oprema v najemu zajema opremo v finančnem ali operativnem najemu (računalniško opremo, pisarniško opremo ipd.), ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev, pri dajanju v najem ali za pisarniške namene in ki se po oceni banke ob pridobitvi uporablja v več kot enem obračunskem obdobju.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16, po šifrantu 158. Vrsta najema pa le šifro 1 ali 2.
(3) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(A1407 Računalniška oprema)
(1) Postavka A1407 Računalniška oprema zajema računalniško opremo v lasti, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev, pri dajanju v najem ali za pisarniške namene in ki se po oceni banke ob pridobitvi uporablja v več kot enem obračunskem obdobju.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16.
(3) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(1) Postavka A1408 Druga oprema zajema drugo opremo v lasti, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev, pri dajanju v najem ali za pisarniške namene in ki se po oceni banke ob pridobitvi uporablja v več kot enem obračunskem obdobju.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema računalniške opreme, ki je zajeta v postavko A1406 Oprema, pridobljena v finančni najem ali A1407 Računalniška oprema.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16.
(4) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(A1502 Premoženjske pravice)
(1) Postavka A1502 Premoženjske pravice zajema premoženjske pravice, kot so koncesije, patenti, licence (npr. za računalniške programe), blagovne znamke in podobne pravice, ki izpolnjujejo sodila glede njihove razpoznavnosti in obvladovanja po MRS 38.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema računalniških programov, če računalniška strojna oprema brez njih ne more delovati, saj se v tem primeru ti obravnavajo kot sestavni del računalniške strojne opreme in jih zato banka poroča v postavki A1407 Računalniška oprema.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16.
(4) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(A1503 Odloženi stroški lastnega razvijanja)
(1) Postavka A1503 Odloženi stroški lastnega razvijanja zajema odložene stroške lastnega razvijanja, če lahko banka dokaže strokovno izvedljivost in svoj namen dokončati in uporabiti ali prodati neopredmeteno sredstvo ter če izpolnjuje druga sodila oziroma določila 57. do 64. člena MRS 38.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16 (praviloma šifro 16 – drugo).
(3) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(A1505 Druga neopredmetena sredstva)
(1) Postavka A1505 Druga neopredmetena sredstva zajema druga neopredmetena sredstva, ki izpolnjujejo sodila glede njihove razpoznavnosti in obvladovanja po MRS 38, če niso zajeta v postavki A1502, A1503 ali A1506.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16 (praviloma šifro 16 – drugo).
(3) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(1) Postavka A1506 Dobro ime zajema presežek nabavne vrednosti prevzete družbe ali njenega dela nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njene dolgove ter prevzete in pogojne obveznosti. Postavka zajema tudi neopredmetena sredstva prevzete družbe, ki so po določbah 10. člena MRS 38 sestavni del dobrega imena.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema dobrega imena, ki izhaja iz nakupa delnic ali poslovnega deleža v pridruženi družbi ali skupaj obvladovani družbi, če matični banki, zavezani k poročanju po tem navodilu, po MSRP 10 ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov in če banka kot metodo konsolidiranja za te družbe uporabi kapitalsko metodo v računovodskih izkazih na posamični osnovi, saj se ta v tem primeru pripozna kot sestavni del naložbe v pridruženo družbo v postavki A1105 ali A1204 ali naložbe v skupaj obvladovano družbo v postavki A1106 ali A1205.
(3) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi oslabitev.
(A2206 Vnaprej plačani in odloženi stroški oziroma odhodki, razen vnaprej plačanih zavarovalnih premij)
Postavka A2206 Vnaprej plačani in odloženi stroški oziroma odhodki, razen vnaprej plačanih zavarovalnih premij zajema vnaprej plačane in odložene stroške in odhodke za storitve, ki jih izvajalec storitev še ni opravil in ki se zato ne nanašajo na poslovni izid obdobja, za katero banka poroča, kot so stroški letne najemnine, za katere banka uporabi izvzetje iz 5. člena MSRP 16, stroški enoletne naročnine za strokovne revije, odhodki za provizije od prejetih garancij ali drugih storitev, ki se ne nanašajo na finančne obveznosti, zajete v pasivnih bilančnih postavkah.
(A2207 Odloženi odhodki iz vnaprej plačanih zavarovalnih premij)
Postavka A2207 Odloženi odhodki iz vnaprej plačanih zavarovalnih premij zajema odložene odhodke iz vnaprej plačanih premij za zavarovanje premičnega ali nepremičnega premoženja banke, ki se ne nanašajo na obdobje, za katero banka poroča.
(A2405 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev)
(1) Postavka A2405 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev zajema izvedene finančne instrumente z vsemi značilnostmi v skladu z opredelitvijo iz Priloge A k MSRP 9 in pojasnili pojmov iz te priloge v BA.1 do BA.5 členu, pri katerih je poštena vrednost pozitivna ali enaka nič. Pri izvedenih finančnih instrumentih, pri katerih banka plača ali prejme premijo ter se ta poravna po datumu sklenitve posla, se poročana poštena vrednost iz prejšnjega stavka do dneva poravnave premije poveča ali zmanjša tudi za morebitno terjatev ali obveznost za plačilo premije.
(2) Izvedene finančne instrumente, ki so vgrajeni v osnovno (gostiteljsko) pogodbo in ki se knjigovodsko evidentirajo ločeno od osnovne gostiteljske pogodbe, banka poroča po šifrantu 116. Strukturiranifinančni instrumenti le s šifro 01 – da s 100-odstotnim in več odstotnim zajamčenim izplačilom ali 02 – da z manj kot 100-odstotnim zajamčenim izplačilom. Druge izvedene finančne instrumente (ki niso vgrajeni v osnovno pogodbo) banka po tem šifrantu poroča s šifro 03 – finančni instrument ni strukturiran.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01 – zatrgovanje, 15 – izvedeni finančni instrumenti za ekonomsko varovanje postavk bančne knjige ali eno izmed šifer od 10 do 14 – izvedeni finančni instrumenti za varovanje, pri katerih se uporabljajo posebna pravila obračunavanja varovanja pred tveganji, opredeljena v poglavju 6 MSRP 9.
(4) Z izjemo obrestne opcije banka za namen poročanja vsak izvedeni finančni instrument razstavi na nazivni vrednosti, ki sta osnova za poravnavo v obdobju trajanja in ob zapadlosti teh instrumentov, ter vsako od teh vrednosti vključi v svojo postavko v vrednostni podatek 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti (potencialno terjatev za eno vrsto sredstva, tj. »terminski nakup sredstva ali navidezni terminski nakup sredstva« v postavko A2405, potencialno obveznost za drugo vrsto sredstva, tj. »terminsko prodajo sredstva ali navidezno terminsko prodajo sredstva« pa v postavko A2406), pošteno vrednost izvedenega finančnega instrumenta pa vključi le v eno izmed teh postavk v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke (in vrednostni podatek 52. Znesek po tržni vrednosti za statistiko finančnih računov), prav tako tudi druge vrednostne podatke, odvisno od vrste izvedenega finančnega instrumenta, in sicer:
1. v oba zapisa, ki se nanašata na posamezni izvedeni finančni instrument, se vključijo naslednje enake oznake po naslednjih šifrantih:
– 26. Oznaka komitenta,
– 107. Interni odnosi znotraj družbe,
– 108. Oznaka partije,
– 135. Oznaka partije_nova,
– 121. Oznaka posla, ki nima oznake partije,
– 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov,
– 46. Vrste tveganja,
– 38. Obrestna občutljivost;
2. v zapis, ki se nanaša izključno na podatke o sklenjenem izvedenem finančnem instrumentu in ki je po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti označen s šifro 1 – da, se obvezno vključijo še vsi podatki, označeni v Prilogi BS1S na postavkah izvedenih finančnih instrumentov;
3. v zapis, ki se nanaša predvsem na podatke o osnovnem instrumentu, ki je osnova za vrednotenje sklenjenega izvedenega finančnega instrumenta in je po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti označen s šifro 2 – ne, se vključijo še vsi relevantni podatki o osnovnem instrumentu, označeni v Prilogi BS1S na postavkah izvedenih finančnih instrumentov, in lahko tudi drugi podatki, ki jih banka sicer poroča za postavke neizvedenih finančnih instrumentov, ki jim ustreza osnovni instrument, ki je osnova za vrednotenje sklenjenega izvedenega finančnega instrumenta. Ne glede na prejšnji stavek banka v zapisu, ki vključuje podatke o osnovnem instrumentu, ne poroča podatkov, vključenih v zapis, ki se nanaša na podatke o sklenjenem izvedenem finančnem instrumentu:
– 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke,
– 52. Znesek po tržni vrednosti za statistiko finančnih računov,
– 57. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – glavnica,
– 125. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – obresti,
– 159. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – drugo,
– 124. Kreditna nadomestitvena vrednost,
– 130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence,
– 132. Znesek neodplačanega dolga.
(5) Kadar je osnovni instrument neizvedeni finančni instrument (npr. dolžniški ali lastniški vrednostni papir), banki v zapisu, ki vključuje podatke o osnovnem instrumentu, poleg naštetih podatkov iz prejšnjega odstavka ni treba poročati tudi naslednjih podatkov:
– 110. Portfelj po CRR,
– 112. Datum sklenitve posla (ki je v tem primeru enak datumu sklenitve izvedenega finančnega instrumenta),
– 113. Datum zapadlosti posla (ki je enak datumu, na katerega osnovni instrument zapade v plačilo),
– in drugih podatkov, ki za postavke izvedenih finančnih instrumentov niso zahtevani, pa jih banka sicer poroča za postavko neizvedenih finančnih instrumentov, ki jim ustreza osnovni instrument, ki je osnova za vrednotenje sklenjenega izvedenega finančnega instrumenta.
(6) Kadar je nazivna vrednost izvedenega finančnega instrumenta izražena v tuji valuti, jo banka poroča v vrednostnem podatku 90 v eurih.
(7) Valutne izvedene finančne instrumente za namen poročanja banka razstavi na nazivni vrednosti, ki sta osnova za poravnavo v obdobju trajanja in ob zapadlosti teh instrumentov, ter tiste s pozitivno pošteno vrednostjo vključi v poročilo po naslednjem pravilu glede na vrsto instrumenta:
1. valutne terminske posle (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 2 – terminski posel (forward) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 3 – valutno tveganje) banka vključi v poročilo, kot sledi:
– valutne terminske posle, pri katerih gre za terminski nakup določene tuje valute, banka razstavi na pogodbeno dogovorjeni znesek terminskega nakupa tuje valute in na znesek (nakupno ceno) v domači ali tuji valuti za terminsko kupljeno tujo valuto. V postavko A2405 v vrednostni podatek 90 vključi dogovorjeno nazivno vrednost terminsko kupljene tuje valute in v vrednostni podatek 80 pozitivno pošteno vrednost teh valutnih terminskih poslov. V postavko A2406 v vrednostni podatek 90 vključi pogodbeno dogovorjeni znesek nakupne cene v domači ali tuji valuti za terminsko kupljeno tujo valuto, ne vključi pa poštene vrednosti (vrednostnega podatka 80) in drugih relevantnih vrednostnih podatkov iz 3. točke četrtega odstavka tega člena;
– obratno, kot je določeno v prejšnji alineji, banka ravna pri valutnih terminskih poslih, pri katerih gre za terminsko prodajo določene tuje valute. Te terminske posle razstavi na pogodbeno dogovorjeni znesek terminske prodaje tuje valute in na znesek (prodajno ceno) v domači ali tuji valuti za terminsko prodano tujo valuto. V postavko A2406 v vrednostni podatek 90 vključi dogovorjeno nazivno vrednost terminsko prodane tuje valute in v vrednostni podatek 80 pozitivno pošteno vrednost teh valutnih terminskih poslov. V postavko A2405 v vrednostni podatek 90 vključi pogodbeno dogovorjeni znesek prodajne cene v domači ali tuji valuti za terminsko prodano tujo valuto, ne vključi pa poštene vrednosti (vrednostnega podatka 80) in drugih relevantnih vrednostnih podatkov iz 3. točke četrtega odstavka tega člena;
2. valutne terminske pogodbe (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 1 – terminska pogodba (futures) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 3 – valutno tveganje), valutne opcije (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 3 – nakupna opcija (call option) ali 4 – prodajna opcija (put option) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 3 – valutno tveganje) banka poroča po pravilu iz prejšnje točke;
3. valutne zamenjave (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 5 – zamenjava (swap) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 3 – valutno tveganje) banka za namen poročanja razstavi na promptni (spot) posel in terminski posel. V postavki A2405 in A2406 po pravilu iz 1. točke tega odstavka vključi samo terminski del valutne zamenjave s pozitivno pošteno vrednostjo, medtem ko promptni del valutne zamenjave vključi v postavki A2407 in A2408 (če je poštena vrednost promptnega dela valutne zamenjave pozitivna) ali v postavki P2607 in P2608 (če je poštena vrednost promptnega dela valutne zamenjave negativna);
4. medvalutne zamenjave (angl. cross currency swaps) banka poroča po pravilu iz prejšnje točke, pri čemer promptni del označi tudi po šifrantih in navede vrednostne podatke, ki se nanašajo na obrestno občutljive postavke, smiselno tako, kot je opredeljeno v nadaljevanju pri klasični zamenjavi obrestnih mer v 3. točki osmega odstavka tega člena.
(8) Obrestne izvedene finančne instrumente z izjemo obrestne opcije, ki se poravnavajo na podlagi dveh različnih obrestnih mer, banka razstavi na nazivni vrednosti z različnimi parametri obrestne mere, ki sta osnova za poravnavo obresti v obdobju trajanja in ob zapadlosti teh instrumentov, ter tiste s pozitivno pošteno vrednostjo vključi v poročilo po naslednjem pravilu:
1. dogovor o terminski obrestni meri (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označen s šifro 2 – terminski posel (forward) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere) banka razstavi na nazivno vrednost (navidezno glavnico) s parametri za spremenljivo obrestno mero in nazivno vrednost s parametri dogovorjene obrestne mere (praviloma fiksne obrestne mere), ki sta osnova za izračun obresti ob poravnavi tega instrumenta. Kadar je banka v vlogi kupca instrumenta, v postavko A2405 vključi nazivno vrednost (vrednostni podatek 90) s parametri dogovorjene obrestne mere (praviloma fiksne obrestne mere) in z originalno zapadlostjo glede na obdobje od sklenitve do poravnave instrumenta ter pošteno vrednost (vrednostni podatek 80), v postavko A2406 pa nazivno vrednost (vrednostni podatek 90) s parametri za spremenljivo obrestno mero in z originalno zapadlostjo glede na obdobje od sklenitve do zapadlosti instrumenta, brez poštene vrednosti (vrednostni podatek 80 ni izpolnjen). Obratno ravna, kadar je v vlogi prodajalca tega instrumenta;
2. opcijo na obrestno zamenjavo (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označeno s šifro 7 – opcija na zamenjavo (swaption) do realizacije in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere) banka obravnava po pravilu iz prejšnje točke, pri čemer po morebitni realizaciji te opcijske pogodbe, na podlagi katere banka s komitentom sklene tudi pogodbo o obrestni zamenjavi po vnaprej dogovorjenih pogojih s to opcijsko pogodbo, ta posel po šifrantu 114 preštevilči s šifre 7 – opcija na zamenjavo (swaption) do realizacije na šifro 5 – zamenjava (swap) v skladu z določili šifranta, navedenega v opisu šifre 7, ter ga poroča tako, kot se zahteva za poročanje obrestnih zamenjav;
3. klasično zamenjavo obrestne mere banka vključi v poročilo, kot sledi:
– klasično zamenjavo spremenljive obrestne mere v nespremenljivo obrestno mero (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 5 – zamenjava (swap) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere), pri kateri gre za zamenjavo obresti po spremenljivi obrestni meri za obresti po nespremenljivi obrestni meri, banka razstavi na nazivno vrednost (navidezno glavnico) s parametri za nespremenljivo obrestno mero in na nazivno vrednost s parametri za spremenljivo obrestno mero. Nato v postavko A2405 v vrednostni podatek 90 vključi dogovorjeno nazivno vrednost (osnovo za izračun obresti po nespremenljivi obrestni meri), označeno po šifrantih z ustreznimi parametri za nespremenljivo obrestno mero, ter v vrednostni podatek 34 anualizirano obrestno mero in v vrednostni podatek 80 pošteno vrednost. V postavko A2406 v vrednostni podatek 90 pa vključi nazivno vrednost (osnovo za izračun obresti po spremenljivi obrestni meri), označeno po šifrantih z ustreznimi parametri za spremenljivo obrestno mero, in v vrednostni podatek 34 anualizirano obrestno mero, ne vključi pa poštene vrednosti (vrednostnega podatka 80) in drugih relevantnih vrednostnih podatkov iz 3. točke petega odstavka tega člena. Enako banka ravna pri klasični zamenjavi spremenljive obrestne mere v drugo spremenljivo obrestno mero, le da v postavko A2405, kjer v vrednostni podatek 80 vnese pošteno vrednost, namesto parametrov za nespremenljivo obrestno mero vnese parametre za spremenljivo obrestno mero;
– klasično zamenjavo nespremenljive obrestne mere v spremenljivo obrestno mero (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 5 – zamenjava (swap) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere), pri kateri gre za zamenjavo obresti po nespremenljivi obrestni meri za obresti po spremenljivi obrestni meri, banka za namen poročanja opredeli obratno, kot je določeno v prejšnji alineji te točke. Banka v postavko A2406 v vrednostni podatek 90 vključi dogovorjeno nazivno vrednost (osnovo za izračun obresti po nespremenljivi obrestni meri), označeno po šifrantih z ustreznimi parametri za nespremenljivo obrestno mero, ter v vrednostni podatek 34 anualizirano obrestno mero in v vrednostni podatek 80 pošteno vrednost. V postavko A2405 v vrednostni podatek 90 pa na enak način vključi nazivno vrednost (osnovo za izračun obresti po spremenljivi obrestni meri), označeno po šifrantih z ustreznimi parametri za spremenljivo obrestno mero, in v vrednostni podatek 34 anualizirano obrestno mero, ne vključi pa poštene vrednosti (vrednostnega podatka 80) in drugih relevantnih vrednostnih podatkov iz 3. točke četrtega odstavka tega člena;
4. obrestno kapico (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označeno s šifro 3 – nakupna opcija (call option) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere) banka poroča po nazivni vrednosti s parametri za obrestno mero, ki so osnova za izračun obresti ob morebitni poravnavi tega instrumenta in pošteno vrednost tega instrumenta. Za razliko od drugih izvedenih finančnih instrumentov banka tega instrumenta in obrestnega dna ne razstavi. Banka pri izračunu anualizirane obrestne mere (vrednostni podatek 34) upošteva tudi dogovorjeno fiksno obrestno mero, nad katero mora biti spremenljiva obrestna mera na dan poročanja, da se opcija izvrši.
Kadar je banka v vlogi kupca obrestne kapice, vključi nazivno vrednost (vrednostni podatek 90) s parametri dogovorjene obrestne mere in pošteno vrednost (vrednostni podatek 80) v postavko A2405. Kadar je banka v vlogi prodajalca tega instrumenta, navedene informacije o tem instrumentu vnese v postavko A2406. Pri tem v obeh primerih pri izračunu anualizirane obrestne mere (vrednostni podatek 34) kot skupno obrestno mero upošteva razliko med spremenljivo obrestno mero in dogovorjeno fiksno obrestno mero (če je ta pozitivna, je opcija trenutno izvršljiva);
5. obrestno dno (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označeno s šifro 4 – prodajna opcija (put option) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere) poroča po nazivni vrednosti s parametri za obrestno mero, ki so osnova za izračun obresti ob morebitni poravnavi tega instrumenta in pošteno vrednost tega instrumenta. Za razliko od drugih izvedenih finančnih instrumentov banka tega instrumenta in obrestne kapice ne razstavi. Banka pri izračunu anualizirane obrestne mere (vrednostni podatek 34) upošteva tudi dogovorjeno fiksno obrestno mero, pod katero mora biti spremenljiva obrestna mera na dan poročanja, da se opcija izvrši.
Kadar je banka v vlogi prodajalca obrestnega dna, vključi nazivno vrednost (vrednostni podatek 90) s parametri dogovorjene obrestne mere in pošteno vrednost (vrednostni podatek 80) v postavko A2406. Kadar je banka v vlogi kupca tega instrumenta, navedene informacije o tem instrumentu vnese v postavko A2405. Pri tem v obeh primerih pri izračunu anualizirane obrestne mere (vrednostni podatek 34) kot skupno obrestno mero upošteva razliko med dogovorjeno fiksno obrestno mero in spremenljivo obrestno mero (če je ta pozitivna, je opcija trenutno izvršljiva);
6. obrestno ovratnico banka za namen poročanja razstavi na dve opciji, in sicer obrestno kapico in obrestno dno.
(9) Izvedene finančne instrumente, ki se nanašajo na dolžniške vrednostne papirje ali druge dolžniške finančne instrumente, za namen poročanja banka razstavi na nazivno vrednost (praviloma poštena vrednost) s parametri obrestne mere in drugimi parametri dolžniškega finančnega instrumenta in na nazivno vrednost (pogodbeno dogovorjena terminska cena dolžniškega finančnega instrumenta) s parametri izvedenega finančnega instrumenta ter tiste s pozitivno pošteno vrednostjo vključi v poročilo po naslednjem pravilu:
1. terminske posle, ki se nanašajo na dolžniške finančne instrumente, banka vključi v poročilo, kot sledi:
– terminski posel, pri katerem gre za terminski nakup določenega dolžniškega finančnega instrumenta, banka razstavi na nazivno vrednost – potencialno terjatev za dolžniški finančni instrument in nazivno vrednost – potencialno obveznost za denarna sredstva, ki jih bo banka ob poravnavi izvedenega finančnega instrumenta izročila nasprotni stranki v zameno za dolžniški finančni instrument. V postavko A2405 (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označeno s šifro 2 – terminski posel (forward), šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 − tveganje spremembe obrestne mere in šifrantu 38. Obrestna občutljivost s šifro 2 − ne) v vrednostni podatek 90 vključi pošteno vrednost terminsko kupljenega finančnega instrumenta z ustreznimi parametri po zahtevanih šifrantih za poročanje bilančne postavke tovrstnih finančnih instrumentov (npr. postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev,če se izvedeni finančni instrument nanaša na nepodrejene obveznice ali druge nepodrejene dolžniške vrednostne papirje), ki se sicer zahtevajo tudi pri poročanju postavk izvedenih finančnih instrumentov, z izjemo parametra obrestne občutljivosti (ki se nanaša na izvedeni finančni instrument in ga označi s šifro 2), brez poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta (vrednostni podatek 80 ni izpolnjen). V postavko A2406 v vrednostni podatek 90 pa vključi pogodbeno dogovorjeni znesek nakupne cene za terminsko kupljeni dolžniški finančni instrument, označen s parametri po šifrantih, ki se zahtevajo pri poročanju izvedenih finančnih instrumentov te vrste, vključno s pošteno vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta v vrednostnem podatku 80. Glede na to velja, da banka v obeh postavkah poroča enake parametre po šifrantih iz prve točke četrtega odstavka tega člena;
– terminski posel, pri katerem gre za terminsko prodajo določenega dolžniškega finančnega instrumenta, banka za namen poročanja opredeli obratno, kot je določeno v prejšnji alineji te točke. Banka ga razstavi na nazivno vrednost – potencialno obveznost za izročitev dolžniškega finančnega instrumenta in nazivno vrednost – potencialno terjatev za denarna sredstva, ki jih bo banka prejela ob poravnavi izvedenega finančnega instrumenta v zameno za dolžniški finančni instrument. V postavko A2406 (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označeno s šifro 2 – terminski posel (forward), šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere in šifrantu 38. Obrestna občutljivost s šifro 2 − ne) v vrednostni podatek 90 vključi pošteno vrednost terminsko prodanega finančnega instrumenta z ustreznimi parametri po zahtevanih šifrantih za poročanje bilančne postavke tovrstnih finančnih instrumentov, ki se zahtevajo tudi pri poročanju postavk izvedenih finančnih instrumentov, z izjemo parametra obrestne občutljivosti (ki se nanaša na izvedeni finančni instrument in ki ga označi s šifro 2), brez poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta (vrednostni podatek 80 ni izpolnjen). V postavko A2405 v vrednostni podatek 90 pa vključi pogodbeno dogovorjeni znesek prodajne cene za terminsko prodani dolžniški finančni instrument, označen s parametri po šifrantih, ki se zahtevajo pri poročanju izvedenih finančnih instrumentov te vrste, vključno s pošteno vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta v vrednostnem podatku 80. Glede na to velja, da banka v navedenem primeru v obeh postavkah poroča enake parametre po šifrantih iz prve točke četrtega odstavka tega člena;
2. terminsko pogodbo, ki se nanaša na dolžniške finančne instrumente (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 1 – terminska pogodba (futures) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere), banka poroča po pravilu iz prejšnje točke. Če banka ne razpolaga s podatki o osnovnem finančnem instrumentu, na katerega se terminska pogodba nanaša, lahko v postavki s parametri osnovnega finančnega instrumenta ponovi parametre, ki jih navede v postavki s parametri za terminsko pogodbo, za pošteno vrednost osnovnega finančnega instrumenta pa navede tržno vrednost, ki je osnova za izračun gibljivega kritja glede na pogodbeno vrednost terminske pogodbe;
3. opcijo, ki se nanaša na dolžniške finančne instrumente (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 3 – nakupna opcija (call option) ali 4 − prodajna opcija (put option) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere), banka poroča po pravilu iz prejšnje točke.
(10) Izvedene finančne instrumente, ki se nanašajo na lastniške instrumente ali blago, banka za namen poročanja razstavi na nazivno vrednost (praviloma poštena vrednost) s parametri lastniškega finančnega instrumenta ali blaga in na nazivno vrednost (pogodbeno dogovorjena terminska cena lastniškega instrumenta) s parametri izvedenega finančnega instrumenta ter tiste s pozitivno pošteno vrednostjo vključi v poročilo po naslednjem pravilu:
1. terminske posle, ki se nanašajo na lastniške instrumente, banka vključi v poročilo, kot sledi:
– terminski posel, pri katerem gre za terminski nakup določenega lastniškega instrumenta ali blaga, razstavi na nazivno vrednost – potencialno terjatev za lastniški instrument ali blago in nazivno vrednost – potencialno obveznost za denarna sredstva, ki jih bo banka ob poravnavi izvedenega finančnega instrumenta izročila nasprotni stranki v zameno za lastniški instrument ali blago. V postavko A2405 (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označeno s šifro 2 – terminski posel (forward), šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 2 − tveganje spremembe cene delnic in deležev ali 5 − tveganje spremembe cene blaga in šifrantu 38. Obrestna občutljivost s šifro2 − ne) v vrednostni podatek 90 vključi pošteno vrednost terminsko kupljenega finančnega instrumenta ali blaga z ustreznimi parametri po zahtevanih šifrantih za poročanje bilančne postavke tovrstnih finančnih instrumentov ali blaga (npr. postavke A1103 Delnice neodvisnih družb,če se izvedeni finančni instrument nanaša na delnice neodvisnih družb), ki se sicer zahtevajo tudi pri poročanju postavk izvedenih finančnih instrumentov, brez poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta (vrednostni podatek 80 ni izpolnjen). V postavko A2406 v vrednostni podatek 90 pa vključi pogodbeno dogovorjeni znesek nakupne cene v domači ali tuji valuti za terminsko kupljeni lastniški instrument ali blago, označen s parametri po šifrantih, ki se zahtevajo pri poročanju izvedenih finančnih instrumentov te vrste, vključno s pošteno vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta v vrednostnem podatku 80. Glede na to velja, da banka v navedenem primeru v obeh postavkah poroča enake parametre po šifrantih iz prve točke četrtega odstavka tega člena;
– terminski posel, pri katerem gre za terminsko prodajo določenega lastniškega instrumenta ali blaga, banka za namen poročanja opredeli obratno, kot je določeno v prejšnji alineji te točke. Razstavi ga na nazivno vrednost – potencialno obveznost za izročitev lastniškega instrumenta ali blaga in nazivno vrednost – potencialno terjatev za denarna sredstva, ki jih bo banka prejela ob poravnavi izvedenega finančnega instrumenta v zameno za lastniški instrument ali blago. V postavko A2406 (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označeno s šifro 2 – terminski posel (forward), šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 2 − tveganje spremembe cene delnic in deležev ali 5 − tveganje spremembe cene blaga in šifrantu 38. Obrestna občutljivost s šifro 2 − ne) v vrednostni podatek 90 vključi pošteno vrednost terminsko prodanega lastniškega instrumenta ali blaga z ustreznimi parametri po zahtevanih šifrantih za poročanje bilančne postavke tovrstnih finančnih instrumentov ali blaga, ki se sicer zahtevajo tudi pri poročanju postavk izvedenih finančnih instrumentov, brez poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta (vrednostni podatek 80 ni izpolnjen). V postavko A2405 v vrednostni podatek 90 pa vključi pogodbeno dogovorjeni znesek prodajne cene v domači ali tuji valuti za terminsko prodani lastniški instrument, označen s parametri po šifrantih, ki se zahtevajo pri poročanju izvedenih finančnih instrumentov te vrste, vključno s pošteno vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta v vrednostnem podatku 80. Glede na to velja, da banka v navedenem primeru v obeh postavkah poroča enake parametre po šifrantih iz prve točke četrtega odstavka tega člena;
2. terminsko pogodbo, ki se nanaša na lastniške finančne instrumente (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šifro 1 – terminska pogodba (futures) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 2 – tveganje spremembe cene delnic in deležev ali 5 −tveganje spremembe cene blaga), banka poroča po pravilu iz prejšnje točke. Če banka ne razpolaga s podatki o osnovnem finančnem instrumentu ali blagu, na katerega se terminska pogodba nanaša, lahko v postavki s parametri osnovnega finančnega instrumenta ali blaga ponovi parametre, ki jih navede v postavki s parametri za terminsko pogodbo, za pošteno vrednost osnovnega finančnega instrumenta ali blaga pa navede tržno vrednost, ki je osnova za izračun gibljivega kritja glede na pogodbeno vrednost terminske pogodbe;
3. opcijo, ki se nanaša na lastniške finančne instrumente (po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označeno s šifro 3 – nakupna opcija (call option) ali 4 − prodajna opcija (put option) in po šifrantu 46. Vrste tveganja s šifro 2 − tveganje spremembe cene delnic in deležev ali 5 − tveganje spremembe cene blaga), banka poroča po pravilu iz prejšnje točke.
(11) Banka pri opcijah, sklenjenih za namen varovanja pozicij bančne knjige, pri katerih nastopa v vlogi kupca, poleg navedenih vrednostnih podatkov poroča tudi vrednost delte (vrednostni podatek 94). Vrednost delte poroča v zapisu, kjer se poroča tudi poštena vrednost opcije, tj. v zapisu, ki je po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti označen s šifro 1 − da.
(A2406 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev)
Postavka A2406 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev zajema informacije o sklenjenih poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih banka poroča v skladu z določbami iz prejšnjega člena.
(A2407 Promptni posli z nakupom tujih valut)
(1) Postavka A2407 Promptni posli z nakupom tujih valut zajema promptne (spot) posle z obveznostjo za nakup tuje valute v kratkem roku (do dveh delovnih dni), pri katerih je poštena vrednost pozitivna ali je enaka nič in so po določbah BA.4 člena v Prilogi B k MSRP 9 blizu definiciji izvedenih finančnih instrumentov (valutnih terminskih poslov), vendar se zaradi kratkega trajanja obveze ne pripoznajo kot izvedeni finančni instrumenti. Pri tem je vsak tak promptni posel vključen tudi v postavko A2408, vendar z različno nazivno vrednostjo glede na valuto (z vrednostnim podatkom 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti) brez poštene vrednosti (vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke ni izpolnjen).
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi promptne (spot) posle z obveznostjo za prodajo tuje valute v kratkem roku (do dveh delovnih dni), ki so vključeni tudi v postavko A2408. Te promptne posle banka vključi v postavko A2407 le z nazivno vrednostjo glede na valuto (različno od nazivne vrednosti v vrednostnem podatku 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti postavke A2408) brez poštene vrednosti (vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke ni izpolnjen).
(3) Kadar je nazivna vrednost promptnega posla izražena v tuji valuti, jo banka poroča v vrednostnem podatku 90 v eurih.
(4) Za namen poročanja banka valutne promptne posle razstavi na nazivni vrednosti, ki sta osnova za poravnavo ob zapadlosti teh instrumentov. Valutne promptne posle, pri katerih gre za nakup določene tuje valute v kratkem roku, razstavi na pogodbeno dogovorjeni znesek promptnega nakupa tuje valute in na znesek (nakupno ceno) v domači ali tuji valuti za promptno kupljeno tujo valuto. Nato v postavko A2407 v vrednostni podatek 90 vključi dogovorjeno nazivno vrednost promptno kupljene tuje valute in v vrednostni podatek 80 pozitivno pošteno vrednost teh valutnih promptnih poslov (s šifro 1 − da po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI)). V postavko A2408 v vrednostni podatek 90 pa vključi pogodbeno dogovorjeni znesek nakupne cene v domači ali tuji valuti za promptno kupljeno tujo valuto, označi ga s šifro 2 − ne po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI) in v to postavko ne vključi poštene vrednosti (vrednostnega podatka 80).
(5) Obratno, kot je določeno v prejšnjem odstavku, banka ravna pri valutnih promptnih poslih, pri katerih gre za prodajo določene tuje valute v kratkem roku. Te promptne posle razstavi na pogodbeno dogovorjeni znesek promptne prodaje tuje valute in na znesek (prodajno ceno) v domači ali tuji valuti za promptno prodano tujo valuto. Nato v postavko A2408 v vrednostni podatek 90 vključi dogovorjeno nazivno vrednost promptno prodane tuje valute in v vrednostni podatek 80 celotno pozitivno pošteno vrednost teh valutnih promptnih poslov (s šifro 1 − da po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI)). V postavko A2407 v vrednostni podatek 90 pa vključi pogodbeno dogovorjeni znesek prodajne cene v domači ali tuji valuti za promptno prodano tujo valuto, označi ga s šifro 2 − ne po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI) in v to postavko ne vključi poštene vrednosti (vrednostnega podatka 80).
(6) Če banka na dan poročanja v izkazu finančnega položaja izkazuje stanja iz valutnih promptnih poslov, terjatve iz teh poslov vključi v postavko A2407, obveznosti pa v postavko P2608 (v vrednostni podatek 80 in s šifro 1 − da po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI)).
(A2408 Promptni posli s prodajo tujih valut)
Postavka A2408 Promptni posli s prodajo tujih valut zajema informacije o sklenjenih promptnih (spot) poslih z obveznostjo za prodajo tuje valute v kratkem roku (do dveh delovnih dni), ki jih banka poroča v skladu z določbami iz prejšnjega člena.
(A2601 Čeki, poslani na unovčenje)
(1) Postavka A2601 Čeki, poslani na unovčenje zajema terjatve do izdajateljev čekov, poslanih na unovčenje, vključno s terjatvami, ki jih ima banka do izdajateljev čekov za že izvršena izplačila strankam iz predloženih čekov v unovčenje.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema čekov komitentov, poslanih izdajatelju čekov v inkaso (unovčenje) za račun strank, kjer je banka v vlogi posrednika med izdajateljem čekov in komitenti ter kjer so vsa tveganja morebitnega neplačila izdajatelja čekov na komitentih. Ti so zajeti v postavkah KA402 Terjatve iz drugih poslov za račun strank in KP401 Obveznosti iz drugih poslov za račun strank.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 09 (praviloma šifro 09 – po odplačni vrednosti).
(A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe)
(1) Postavka A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe zajema nepremičnine (zemljišča in (del) zgradb) v lasti ali finančnem najemu z namenom, da bi prinašala najemnino (v poslovnem najemu) ali povečala vrednost dolgoročne naložbe ali pa oboje.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema nepremičnin, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev ali za pisarniške namene, zajetih v postavko A1401 ali postavko A1402, ter nepremičnin, ki so namenjene prodaji v rednem poslovanju ali so v gradnji za tako prodajo, zajetih pod postavko A2939 Druge zaloge. Postavka ne zajema nepremičnin, danih v finančni najem, ki so zajete pod postavko A0418.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16 (praviloma šifro 16 − drugo).
(4) Banka pri postavki iz prvega odstavka tega člena v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja in popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
(1) Postavka A2901 Čeki zajema terjatve do izdajateljev čekov, ki še niso bili poslani na unovčenje, vključno s terjatvami, ki jih ima banka do izdajateljev čekov za že izvršena izplačila komitentom iz čekov, predloženih v unovčenje.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema čekov komitentov, poslanih izdajatelju čekov v inkaso (unovčenje), kjer je banka v vlogi posrednika med izdajateljem čekov in komitenti ter kjer so vsa tveganja morebitnega neplačila izdajatelja čekov na komitentih. Ti so zajeti v postavkah KA402 Terjatve iz drugih poslov za račun strank in KP401 Obveznosti iz drugih poslov za račun strank.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 09 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti).
(A2913 Predujmi za neopredmetena sredstva)
Postavka A2913 Predujmi za neopredmetena sredstva zajema predplačila dobaviteljem za naročena neopredmetena sredstva, ki vsebinsko ustrezajo postavki A1502 Premoženjske pravice ali A1505 Druga neopredmetena sredstva in ki jih dobavitelji banki še niso dostavili.
(A2917 Terjatve za plačane davke od dohodkov pravnih oseb)
Postavka A2917 Terjatve za plačane davke od dohodkov pravnih oseb zajema terjatve do davčne uprave za med letom plačane akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, med letom zmanjšane za obveznosti do iste davčne uprave za ocenjeni davek od dohodka pravnih oseb, ob koncu poslovnega leta pa za dejansko obračunani davek na podlagi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (neto terjatev za med letom preplačani davek). Postavka vključuje tudi terjatve do davčne uprave, ki morebiti med letom izhajajo iz ocenjene, ob koncu poslovnega leta pa iz obračunane davčne izgube.
(A2919 Terjatve za plačane davke, prispevke in druge dajatve)
Postavka A2919 Terjatve za plačane davke, prispevke in druge dajatve zajema terjatve za vračilo razlike med vstopnim in obračunanim davkom na dodano vrednost ter druge terjatve za plačane davke, prispevke in dajatve, ki izvirajo predvsem iz zahtevkov za vračilo že plačanih dajatev. Postavka ne zajema terjatev za plačani davek od dohodkov pravnih oseb; te so zajete v postavko A2917 Terjatve za plačane davke od dohodkov pravnih oseb.
(A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta)
(1) Postavka A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta zajema terjatve do delavcev za ugotovljene blagajniške primanjkljaje in druge odškodninske obremenitve, terjatve do drugih oseb (razen do zavarovalnic) za odškodninske obremenitve, terjatve do zavarovalnice ali drugih institucij za povračilo izplačanega osebnega dohodka zaposlenim zaradi bolniške odsotnosti ali odsotnosti iz drugih razlogov ter druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta po MRS 32, če niso zajete v postavki A2932 ali A2943.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02, 07, 08, 09 ali 17 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti ali17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).
(A2932 Terjatve do kupcev)
(1) Postavka A2932 Terjatve do kupcev zajema terjatve do kupcev, ki se nanašajo predvsem na prodana opredmetena osnovna sredstva in najemnine, vključno s terjatvami do kupcev z odloženim plačilom ali plačilom na obroke.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02, 07, 08, 09 ali 17 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti ali17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).
(A2937 Odložene terjatve za davke)
Postavka A2937 Odložene terjatve za davke zajema odložene terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb, ki bodo poračunane v davčnih obračunih prihodnjih obdobij, zmanjšane za odložene obveznosti za davek iz dohodka pravnih oseb, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih (neto odložene terjatve). Odložene terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb se nanašajo na vse odbitne začasne razlike, neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne olajšave, kot izhaja iz MRS 12 in zakona, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, izmerijo pa se po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale, ko bodo odložene terjatve do davčne uprave poračunane v davčnem obračunu.
(A2938 Zaloge materiala in drobnega inventarja)
(1) Postavka A2938 Zaloge materiala in drobnega inventarja zajema zaloge materiala in drobnega inventarja, kot so priročno orodje in naprave, predmeti za okraševanje poslovnih prostorov in drugi predmeti opreme, ki imajo dobo koristnosti, krajšo od enega leta, in katerih posamična vrednost ne presega vrednosti, ki jo banka opredeli v svojih internih aktih.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 07, 08 ali 16 (praviloma šifro 16 − drugo).
(1) Postavka A2939 Druge zaloge zajema zaloge plemenitih kovin, razen zlata, zaloge kovancev za prodajo, numizmatične zbirke, premičnine, prejete za poplačilo kreditov, in druge zaloge, če niso zajete v postavkah A2938 Zaloge materiala in drobnega inventarja in A2940 Zlato. Postavka zajema tudi nepremičnine, prejete za poplačilo terjatev, če jih banka zaradi utemeljenih razlogov ni vključila v postavko A1401 Zemljišča, A1402 Zgradbe ali A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe, odvisno od namena ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja, ki ga ima banka s temi nepremičninami (za opravljanje poslovne dejavnosti, za oddajo v poslovni najem ali za prodajo).
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 07, 08 ali 16 (praviloma šifro 16 − drugo).
(1) Postavka A2940 Zlato zajema zalogo zlata.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 07, 08 ali 16 (praviloma šifro 16 − drugo).
(A2941 Predujmi za opredmetena osnovna sredstva)
Postavka A2941 Predujmi za opredmetena osnovna sredstva zajema predplačila dobaviteljem za naročena opredmetena osnovna sredstva, ki vsebinsko ustrezajo postavki A1401, A1402, A1405, A1407 ali A1408 in jih dobavitelji banki še niso dostavili.
(A2942 Predujmi za druge namene)
Postavka A2942 Predujmi za druge namene zajema predplačila dobaviteljem za naročeni material ali drobni inventar, ki vsebinsko ustrezajo postavki A2938, A2939 ali A2940 in ki ga dobavitelji banki še niso dostavili, ter terjatve do delavcev za izplačane akontacije za službeno pot.
(A2943 Terjatve do zavarovalnic iz naslova škodnih zahtevkov)
Postavka A2943 Terjatve do zavarovalnic iz naslova škodnih zahtevkov zajema terjatve do zavarovalnice iz škodnih dogodkov, ki jih banka uveljavlja na podlagi zavarovalne police iz premoženjskega zavarovanja.
(A3001 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem)
Postavka A3001 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem zajema prilagoditev vrednosti iz naslova spremembe poštene vrednosti varovane skupine finančnih sredstev pred tveganjem spremembe obrestne mere, ki jih po določbah o varovanju pred tveganjem v 71. do 102. členu MRS 39 ali 6.4 in 6.5 členu MSRP 9 ni mogoče pripisati posameznim varovanim finančnim sredstvom ter se razkrivajo v eni sami vrstični postavki med sredstvi izkaza finančnega položaja.
2.3 Pasivne bilančne postavke
(P0201 Odpoklicane vloge)
(1) Postavka P0201 Odpoklicane vloge zajema neprenosne vloge brez dogovorjene zapadlosti, katerih dvig so komitenti že najavili na podlagi pogodbeno dogovorjene opcije oziroma klavzule z možnostjo odpoklica. Te vloge lahko komitenti dvignejo brez predhodne najave le ob plačilu pogodbene kazni. Postavka zajema tudi vezane vloge z dogovorjeno zapadlostjo z vgrajeno klavzulo o možnem predčasnem odpoklicu, katerih dvig so komitenti že najavili. Postavka ne zajema vlog z vgrajeno klavzulo z možnostjo odpoklica, pri katerih komitenti dviga še niso najavili, ker so te vloge zajete v postavko P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja.
(2) V primeru, ko je možnost predčasnega odpoklica prejetih vlog izvršena le deloma (komitent ne odpokliče celotnega zneska, temveč le njegov del), banka prejeto vlogo poroča v dveh delih, tj. v postavkah P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja in P0201 Odpoklicane vloge.
(3) Banka pri vlogah, ki so bile dejansko že odpoklicane, upošteva kot originalno zapadlost (po šifrantu 14. Originalna zapadlost) dogovorjeno obdobje možnega odpoklica v pogodbi, ne glede na to, da je lahko v pogodbi s komitentom dogovorjen tudi rok zapadlosti osnovnega posla. Kot preostalo zapadlost (po šifrantu 15. Preostala zapadlost) pri teh vlogah upošteva obdobje od datuma, za katerega banka izdela poročilo, do datuma, ko vloga dejansko zapade v plačilo.
(4) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08 ali 09 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti).
(P0316 Varstveni depoziti podružnice tuje banke)
Postavka P0316 Varstveni depoziti podružnice tuje banke zajema vložena denarna sredstva bank tretjih držav v ustanovljene podružnice na območju Republike Slovenije kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji, na podlagi določbe četrtega odstavka 137. člena ZBan-3.
(P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje)
(1) Postavka P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje zajema prejete vloge fizičnih oseb za stanovanjsko varčevanje, kot so na primer vloge po Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02, 07, 08 ali 09 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti).
(P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja)
(1) Postavka P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja zajema prejete vloge komitentov, kot so na primer denarna sredstva na transakcijskih računih, hranilne vloge, sredstva za kritje akreditivov, garancij, kreditov in čekov, sodne in carinske vloge, vezane vloge, vezane vloge za zavarovanje bančnih poslov in druge vloge, ki niso vključene v postavko P0201 Odpoklicane vloge, P0316 Varstveni depoziti podružnice tuje banke, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje ali P0601 Podrejene obveznosti – vloge.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi vloge z vgrajeno opcijo (klavzulo) z možnostjo odpoklica, pri katerih komitenti dviga še niso najavili (opcije še niso izkoristili). Banka pri teh vlogah kot originalno zapadlost (po šifrantu 14) upošteva pogodbeno dogovorjeno trajanje vloge in kot preostalo zapadlost (po šifrantu 15) obdobje od datuma, za katerega banka izdela poročilo, do prvega možnega datuma po pogodbi, s katerim lahko komitent (vlagatelj) vlogo dvigne. Postavka ne zajema vlog, katerih dvig so komitenti že najavili, saj so te vloge zajete v postavko P0201 Odpoklicane vloge.
(3) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08 ali 09.
(P0322 Prejete vloge – elektronski denar)
(1) Postavka P0322 Prejete vloge – elektronski denar zajema elektronski denar, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.
(2) Banka postavko iz prejšnjega odstavka poroča, kadar je v vlogi izdajateljice elektronskega denarja.
(1) Postavka P0401 Najeti krediti zajema obveznosti banke za prejete kredite, vključno z nečrpanimi odobrenimi najetimi krediti, kreditnimi linijami in limiti, ki niso zajeti v postavki P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov, P0602 Podrejene obveznosti – krediti, P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) ali P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja. Postavka zajema tudi obveznosti iz najetih kreditov pri Banki Slovenije, kot so mejno posojilo in obveznosti iz prejetih sredstev drugih bank za morebitno izplačilo zajamčenih vlog.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02, 07, 08 ali 09 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti).
(P0402 Obveznosti iz kartičnega poslovanja)
Postavka P0402 Obveznosti iz kartičnega poslovanja zajema obveznosti banke iz kartičnega poslovanja, kot so obveznosti do izdajateljev plačilnih kartic, prodajnih mest ali plačilnih sistemov iz porabe sredstev komitentov po plačilnih karticah.
(P0403 Druge finančne obveznosti)
(1) Postavka P0403 Druge finančne obveznosti zajema druge neizvedene finančne obveznosti, kot so obveznosti do prodajalcev, borze ali poravnalnih sistemov za kupljena finančna sredstva (nastale zaradi pripoznanja finančnih sredstev v izkazu finančnega položaja na dan sklenitve posla o nakupu), obveznosti iz danih plačilnih instrumentov (čekov, kreditnih pisem, menic in plačilnih instrumentov, ki jih ureja zakon, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme), obveznosti za prejete varščine in predujmi za nakup finančnih sredstev, obveznosti za gibljivo kritje pri sintetičnih poslih (futures), obveznosti za odkupljeno gotovino (efektivni tuji denar), sredstva komitentov za nakup tuje valute, obveznosti iz zavarovalnih premij za finančna sredstva, obveznosti v obračunu iz poslovnih razmerij (če izhajajo iz prehodnih računov, praviloma na datum poročanja ne izkazujejo stanj po vrednostnem podatku 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke), obveznosti do komitentov iz ugotovljenih blagajniških viškov, obveznosti za provizije (opravnine) iz plačilnega prometa in druge provizije, ki se po vsebini ne nanašajo na finančne obveznosti, izkazane v drugih postavkah tega poročila.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi morebitne negativne učinke iz merjenja odobrenih nečrpanih kreditov iz postavk A0408, A0418, A0419 in A0410, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tj. znesek, ki ga banka pri navedenih aktivnih postavkah vključi tudi v vrednostni podatek 129. Znesek izkazanih rezervacij po MSRP.
(3) Postavka iz prvega odstavka tega člena ne zajema finančnih obveznosti, ki jih je banka vključila v eno izmed postavk finančnih obveznosti od P0201 do P0402, od P0512 do P0901, P2930, P2933, P3001, P3101, P3102, P3701 ali P3702 oziroma v eno izmed postavk poslovnih obveznosti P2511, P2912, P2925, P2931 ali P2932, prav tako ne zajema obveznosti iz provizij, ki se nanašajo na naštete postavke finančnih obveznosti.
(4) Banka pri poročanju postavke iz prvega odstavka tega člena po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08 ali 09 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti).
(P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov)
(1) Postavka P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov zajema obveznosti iz prejetih sindiciranih kreditov, vključno z načrpanim delom, to je kreditov, ki jih banka prejme prek agenta na podlagi skupne pogodbe o kreditiranju od več kreditodajalcev hkrati, organiziranih v okviru sindikata.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02, 07, 08 ali 09 (praviloma šifro 09 − po odplačni vrednosti).
(P0601 Podrejene obveznosti – vloge)
(1) Postavka P0601 Podrejene obveznosti – vloge zajema podrejene obveznosti iz prejetih vlog, ki imajo značilnosti finančnih obveznosti po določbah 15. do 27. člena MRS 32 in značilnosti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 51. člena ali instrumentov dodatnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 62. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02 ali 09.
(P0602 Podrejene obveznosti – krediti)
(1) Postavka P0602 Podrejene obveznosti – krediti zajema podrejene obveznosti iz najetih kreditov, vključno z načrpanim delom, ki imajo značilnosti finančnih obveznosti po določbah 15. do 27. člena MRS 32 in značilnosti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 51. člena ali instrumentov dodatnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 62. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 02 ali 09.
(P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic)
(1) Postavka P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic zajema obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, vključno z emisijo še neprodanih instrumentov, kot so zakladne menice, blagajniški zapisi, komercialni zapisi in drugi dolžniški vrednostni papirji, ki niso vključeni v postavke P0803 Obveznosti za izdane obveznice, P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah in P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08 ali 09.
(P0803 Obveznosti za izdane obveznice)
(1) Postavka P0803 Obveznosti za izdane obveznice zajema obveznosti za izdane obveznice, vključno z emisijo še neprodanih obveznic, razen izdanih obveznic, ki imajo značilnosti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 51. člena ali instrumentov dodatnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 62. člena Uredbe 575/2013/EU, ker so te zajete v postavko P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08 ali 09.
(P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah)
(1) Postavka P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah zajema obveznosti za izdana potrdila o vlogah kot vrsto prenosljivih instrumentov trga denarja, ki jih izda banka komitentom kot potrdilo o prejemu denarja. Postavka ne zajema izdanih potrdil o vlogah, ki imajo značilnosti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 51. člena ali instrumentov dodatnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 62. člena Uredbe 575/2013/EU, ker so ta zajeta v postavko P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08 ali 09.
(P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji)
(1) Postavka P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji zajema izdane podrejene dolžniške vrednostne papirje, vključno z emisijo še neprodanih instrumentov, ki imajo značilnosti finančnih obveznosti po določbah 15. do 27. člena MRS 32 in značilnosti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 51. člena ali instrumentov dodatnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 62. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi šifro 02 ali 09.
(P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti)
(1) Postavka P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti zajema rezervacije, ki jih je banka oblikovala za zunajbilančne obveznosti, kot so izdane finančne garancije, avali, nekriti akreditivi in podobni posli, izpostavljeni kreditnemu tveganju, ter jih vključila tudi v vrednostni podatek 129. Znesek izkazanih rezervacij po MSRP v okviru aktivnih bilančnih postavk z zunajbilančnimi izpostavljenostmi kreditnemu tveganju.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi šifro 08 ali 16 ter izjemoma šifro 09, 18 ali 07, če to postavko označuje, odvisno od uporabljene šifre po tem šifrantu, na postavkah, na katere se po vsebini te rezervacije nanašajo.
(P1201 Rezervacije za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke)
(1) Postavka P1201 Rezervacije za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke zajema rezervacije, ki jih je banka oblikovala za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke v skladu z določbami MSRP. Postavka zajema obveznosti iz zaslužkov zaposlencev po pokojninskih načrtih v skladu z določbo točke (d) 78. člena MRS 1 in določbo 63. člena MRS 19.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 08 ali 16.
(P1202 Druge rezervacije)
(1) Postavka P1202 Druge rezervacije zajema rezervacije za kočljive pogodbe in druge rezervacije, ki jih je banka oblikovala v skladu z določbami MRS 37, ki niso zajete v postavko P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti, P1201 Rezervacije za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke, P1203 Rezervacije za reorganizacijo, P1204 Rezervacije za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe ali P1205 Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 08 ali 16.
(P1203 Rezervacije za reorganizacijo)
(1) Postavka P1203 Rezervacije za reorganizacijo zajema rezervacije, ki jih je banka oblikovala za reorganizacijo banke v skladu z določbami od 70. do 83. člena in točko a) 84. člena MRS 37.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 08 ali 16.
(P1204 Rezervacije za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe)
(1) Postavka P1204 Rezervacije za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe zajema rezervacije, ki jih je banka oblikovala za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe v skladu z določbami MRS 37.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 08 ali 16.
(P1205 Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev)
(1) Postavka P1205 Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev zajema rezervacije, ki jih je banka oblikovala za druge dolgoročne zaslužke zaposlencev v skladu z določbo točke (d) 78. člena MRS 1 in določbo 153. člena MRS 19 (kot so plačila za dopust za dolgo službovanje ali študijski dopust in druge dolgotrajne odsotnosti, jubilejne nagrade ali nagrade za dolgo službovanje, nadomestila za čas dolgotrajne delovne nezmožnosti, udeležba v dobičku in premije ter odloženi prejemki).
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 08 ali 16.
Postavka P1301 Navadne delnice zajema v vrednostnem podatku 80 nominalno vrednost izdanih navadnih delnic banke, ki morajo biti predhodno v celoti vplačane in kot osnovni kapital vpisane v sodni register. Do vpisa v sodni register se celotna vrednost emisije v tej postavki vključi v vrednostni podatek 90. Vplačani del emisije se do vpisa v sodni register poroča tudi v vrednostnem podatku 80 v postavki P2902 Prejeti predujmi.
(P1302 Prednostne delnice)
Postavka P1302 Prednostne delnice zajema v vrednostnem podatku 80 nominalno vrednost izdanih prednostnih delnic banke, ki morajo biti predhodno v celoti vplačane in kot osnovni kapital vpisane v sodni register ter morajo imeti značilnosti kapitala po določbah 15. do 27. člena MRS 32. Do vpisa v sodni register se celotna vrednost emisije v tej postavki vključi v vrednostni podatek 90. Vplačani del emisije se do vpisa v sodni register poroča tudi v vrednostnem podatku 80 v postavki P2902 Prejeti predujmi.
(P1401 Vplačila, ki presegajo nominalne zneske vplačanih delnic (vplačani presežek kapitala))
Postavka P1401 Vplačila, ki presegajo nominalne zneske vplačanih delnic (vplačani presežek kapitala) zajema vplačani presežek kapitala banke po določbi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZGD-1, ki je razlika med vplačanimi vložki delničarjev v osnovni kapital banke in nominalno vrednostjo delnic, pridobljenih z vplačilom vložkov, oziroma razlika med prodajno ceno lastnih delnic in njihovo nabavno vrednostjo.
(P1402 Vplačila nad nominalnim zneskom, pridobljena pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo)
Postavka P1402 Vplačila nad nominalnim zneskom, pridobljena pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo zajema kapitalske rezerve banke po določbi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZGD-1, ki so razlika med vplačili imetnikov za zamenljive obveznice oziroma obveznice z delniško nakupno opcijo in nominalno vrednostjo (glavnico) obveznic. Poleg tega postavka zajema tudi oblikovane kapitalske rezerve v višini celotnega zneska, ki ga je imetnik opcije plačal za pridobitev delniške nakupne opcije, kadar banka izda delniške nakupne opcije kot samostojne pravice oziroma vrednostne papirje.
(P1403 Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic)
Postavka P1403 Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic zajema kapitalske rezerve banke po določbi 5. točke prvega odstavka 64. člena ZGD-1, ki jih je banka oblikovala v višini nominalnega zneska zmanjšanega osnovnega kapitala oziroma zneska, ki je enak seštevku nominalnih zneskov umaknjenih delnic.
(P1404 Kapitalske rezerve, nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala)
Postavka P1404 Kapitalske rezerve, nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala zajema kapitalske rezerve banke po določbi 6. točke prvega odstavka 64. člena ZGD-1, oblikovane ob odpravi splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, nastalega z revalorizacijo osnovnega kapitala med letoma 1994 in 2001.
Postavka P1501 Zakonske rezerve zajema zakonske rezerve banke po določbi tretjega odstavka 64. člena ZGD-1, katerih oblikovanje je obvezno, če banka ne dosega ustrezne ravni zakonskih in kapitalskih rezerv.
(P1502 Rezerve za lastne delnice)
(1) Postavka P1502 Rezerve za lastne delnice zajema rezerve za lastne delnice banke po določbi petega odstavka 64. člena ZGD-1, oblikovane v višini nabavne vrednosti odplačno pridobljenih lastnih delnic.
(2) Po stanju na zadnji dan poslovnega leta mora biti stanje postavke iz prejšnjega odstavka predhodno usklajeno s stanjem odkupljenih lastnih delnic v postavkah P3201 Odkupljene lastne delnice – prednostne in P3202 Odkupljene lastne delnice – navadne.
(P1503 Statutarne rezerve)
Postavka P1503 Statutarne rezerve zajema statutarne rezerve banke po določbi sedmega odstavka 64. člena ZGD-1, oblikovane v absolutnem znesku ali relativni višini v skladu s statutom banke.
(P1504 Druge rezerve iz dobička)
Postavka P1504 Druge rezerve iz dobička zajema druge rezerve banke iz dobička, oblikovane v skladu z določbo 230. člena ZGD-1, ki niso vključene v postavko P1501 Rezerve za lastne delnice, P1502 Rezerve za lastne delnice ali P1503 Statutarne rezerve.
(P1601 Zadržani dobiček/izguba)
(1) Postavka P1601 Zadržani dobiček/izguba zajema neto zadržani dobiček ali zadržano izgubo, ki je sestavljena iz naslednjih kategorij:
1. del čistega dobička prejšnjega poslovnega leta in prejšnjih poslovnih let, o uporabi katerega bo skupščina ponovno odločala v naslednjem poslovnem letu;
2. čista izguba prejšnjega poslovnega leta in prejšnjih poslovnih let, ki ni bila pokrita v breme čistega ali prenesenega dobička ali v breme drugih rezerv, ki jih je dovoljeno uporabiti za ta namen;
3. del prenesenega dobička ali izgube, nastale(ga) na podlagi MRS 8 zaradi spremenjenih računovodskih usmeritev in ugotovljenih računovodskih napak iz prejšnjih poslovnih let;
4. realizirani dobički in izgube, preneseni iz postavk akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa, ki se v skladu z MRS 1 ne prerazvrstijo v poslovni izid.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka je zmanjšana ali povečana za morebitni odmerjeni ali odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12.
(3) Banka v postavki iz prvega odstavka tega člena poroča vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke v primeru netozadržanega dobička s pozitivnim predznakom, v primeru neto zadržane izgube pa z negativnim predznakom.
(P1603 Prehodno nerazporejeni čisti dobiček/izguba prejšnjega leta)
(1) Postavka P1603 Prehodno nerazporejeni čisti dobiček/izguba prejšnjega leta zajema čisti dobiček ali izgubo prejšnjega poslovnega leta, o uporabi katere(ga) uprava banke in nadzorni svet oziroma upravni odbor in skupščina še niso odločali.
(2) Banka v postavki iz prejšnjega odstavka poroča vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke v primeruprehodnonerazporejenega čistega dobička s pozitivnim predznakom, v primeru prehodno nerazporejene čiste izgube pa z negativnim predznakom.
(3) Banka poroča postavko iz prvega odstavka tega člena v prvih mesecih poslovnega leta do sprejetja sklepa o uporabi čistega oziroma bilančnega dobička ali čiste izgube oziroma bilančne izgube prejšnjega poslovnega leta oziroma do seje skupščine banke, na kateri se odloča o uporabi bilančnega dobička ali bilančne izgube prejšnjega poslovnega leta.
(P1701 Čisti dobiček poslovnega leta)
Postavka P1701 Čisti dobiček poslovnega leta zajema čisti dobiček poslovnega leta oziroma obdobja, za katerega banka poroča. Banka v rednem mesečnem poročilu BS1S (šifra 1 ali 8 po šifrantu 3. Tip poročila) oziroma med letom poroča presežek prihodkov nad odhodki po obdavčitvi, v posebnem poročilu po opravljenih zaključnih knjiženjih (šifra 2 ali 10 po šifrantu 3. Tip poročila) oziroma po stanju na zadnji dan poslovnega leta pa čisti dobiček poslovnega leta (po obdavčitvi), ugotovljen ob izdelavi letnih računovodskih izkazov oziroma letnega poročila in zmanjšan za del čistega dobička, ki je bil že prerazporejen v druge sestavine kapitala na podlagi 230. člena ZGD-1.
(P1702 Čista izguba poslovnega leta)
(1) Postavka P1702 Čista izguba poslovnega leta zajema čisto izgubo poslovnega leta oziroma obdobja, za katerega banka poroča. Banka v rednem mesečnem poročilu BS1S (šifra 1 ali 8 po šifrantu 3. Tip poročila) oziroma med letom poroča presežek odhodkov nad prihodki po ocenjeni obdavčitvi, v posebnem poročilu po opravljenih zaključnih knjiženjih (šifra 2 ali 10 po šifrantu 3. Tip poročila) oziroma po stanju na zadnji dan poslovnega leta pa čisto izgubo poslovnega leta (po obdavčitvi), ugotovljeno ob izdelavi letnih računovodskih izkazov oziroma letnega poročila.
(2) Banka v postavki iz prejšnjega odstavka poroča vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke z negativnim predznakom.
(P1818 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1818 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi(postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirani drugi vseobsegajoči donosv zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi po določbah 39. in 40. člena MRS 16, če je banka za merjenje teh sredstev izbrala model prevrednotenja. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN100.
(P1819 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z neopredmetenimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1819 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z neopredmetenimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z neopredmetenimi sredstvi po določbah 85. in 86. člena MRS 38, če je banka za merjenje teh sredstev izbrala model prevrednotenja. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa je zmanjšana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN101.
(P1821 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z varovanjem denarnih tokov – uspešni del varovanja (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1821 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z varovanjem denarnih tokov – uspešni del varovanja(postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z varovanjem denarnih tokov, ki bo lahko prerazvrščen v poslovni izid, in sicer v delu, ki se v skladu z določbami točke (a) 95. člena MRS 39 oziroma točke (b) 6.5.11 člena MSRP 9 nanaša na uspešni del varovanja. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavk drugega vseobsegajočega donosa VN110, VN111, VN112 in VN113.
(P1822 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi, v posesti za prodajo (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1822 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi, v posesti za prodajo(postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi (ali skupinami za odtujitev), v posesti za prodajo, pripoznan v skladu z določbami 18., 19. in 38. člena MSRP 5, ki bo lahko prerazvrščen v poslovni izid. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa je zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavk drugega vseobsegajočega donosa VN150, VN151 in VN153.
(P1824 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s pripadajočimi dobički/izgubami iz naložb v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1824 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s pripadajočimi dobički/izgubami iz naložb v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema kumulativne dobičke in izgube iz pripadajočega deleža v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu pridruženih in skupaj obvladovanih družb po obdavčitvi, ki ne bo prerazvrščen v poslovni izid teh družb, in ki se nanašajo na naložbe v kapital, obračunane po kapitalski metodi v skladu z 10. in 11. členom MRS 28 (če banki ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov). Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN171.
(P1825 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z aktuarskimi dobički/izgubami iz naslova pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1825 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z aktuarskimi dobički/izgubami iz naslova pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki(postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z aktuarskimi dobički ali izgubami iz naslova pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki v skladu z MRS 19, ki ne bo prerazvrščen v poslovni izid. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa je zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN160.
(P1826 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1826 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z nekratk. sredstvi v posesti za prodajo (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirani drugi vseobsegajoči donosv zvezi z nekratkoročnimi sredstvi (ali skupinami za odtujitev), v posesti za prodajo, pripoznan v skladu z določbami 18., 19. in 38. člena MSRP 5, ki ne bo prerazvrščen v poslovni izid. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN152.
(P1827 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s pripadajočimi dobički/izgubami iz naložb v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1827 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s pripadajočimi dobički/izgubami iz naložb v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema kumulativne dobičke in izgube iz pripadajočega deleža v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu pridruženih in skupaj obvladovanih družb po obdavčitvi, ki bo lahko prerazvrščen v poslovni izid teh družb,in ki se nanašajo na naložbe v kapital, obračunane po kapitalski metodi v skladu z 10. in 11. členom MRS 28 (če banki ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov). Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN170.
(P1828 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1828 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirane dobičke ali izgube iz merjenja naložb v lastniške instrumente (delnice in deleže v kapitalu družb) ter naložb v kapital družb v skupini, izmerjene po modelu poštene vrednosti, nastale v obdobju od začetnega pripoznanja instrumentov do datuma, za katerega banka poroča. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN102.
(P1829 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z instrumenti, sklenjenimi za namen varovanja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1829 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z instrumenti, sklenjenimi za namen varovanja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirane dobičke in izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja poštene vrednosti lastniških instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pripoznane v skladu z določbami točke (a) 6.8.8 člena MSRP 9. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN104.
(P1830 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z varovanimi instrumenti (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1830 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z varovanimi instrumenti (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirane dobičke ali izgube iz spremembe poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in v razmerju varovanja označenih kot varovana postavka, ki so bili pripoznani v skladu z določbami točke (b) 6.8.8 člena MSRP 9. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN103.
(P1831 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na spremembe njihovega kreditnega tveganja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1831 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na spremembe njihovega kreditnega tveganja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirane dobičke ali izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, ki se nanašajo na lastno kreditno tveganje in so nastale v obdobju od začetnega pripoznanja teh finančnih obveznosti do datuma, za katerega banka poroča. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavke drugega vseobsegajočega donosa VN105.
(P1832 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1832 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirane dobičke ali izgube iz spremembe poštene vrednosti naložb v dolžniške finančne instrumente (kredite, dolžniške vrednostne papirje in druga finančna sredstva), pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v obdobju od začetnega pripoznanja teh finančnih instrumentov do datuma, za katerega banka poroča. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavk drugega vseobsegajočega donosa VN122, VN123 in VN124.
(P1833 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti – neoznačeni del (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka P1833 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti – neoznačeni del (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema akumulirane dobičke ali izgube iz merjenja neoznačenega dela finančnih instrumentov v razmerju varovanja poštene vrednosti (bodisi časovne vrednosti opcije v povezavi z določbami 6.5.15 člena MSRP 9 bodisi terminskega elementa terminske pogodbe ali valutnega tečajnega razmika finančnega instrumenta v bazičnih točkah v povezavi z določbami 6.5.16 člena MSRP 9), nastale v obdobju od začetnega pripoznanja instrumentov do datuma, za katerega banka poroča. Postavka akumuliranega drugega vseobsegajočega donosaje zmanjšana ali povečana za morebitni odloženi davek v skladu z določbami o pripoznanju odmerjenega in odloženega davka iz MRS 12. Opredelitev dobičkov in izgub, ki se vključujejo v to postavko, je podana v opisu postavk drugega vseobsegajočega donosa VN114, VN115 in VN116.
(P2511 Vnaprej vračunani odhodki)
Postavka P2511 Vnaprej vračunani odhodki zajema vnaprej vračunane odhodke in stroške, ki se nanašajo na poslovni izid obdobja, za katerega banka poroča, ter dejansko še niso bili obračunani (banka zanje še ni prejela fakture), kot so stroški elektrike, stroški telefona ipd. Postavka ne zajema razmejenih odhodkov iz obresti in provizij, ki se nanašajo na finančne obveznosti, zajete v pasivnih bilančnih postavkah.
(P2512 Vnaprej plačani in odloženi prihodki)
(1) Postavka P2512 Vnaprej plačani in odloženi prihodki zajema vnaprej plačane in odložene prihodke za storitve, ki jih banka še ni opravila in se zato ne nanašajo na poslovni izid obdobja, za katerega banka poroča (npr. prejete provizije za izdane garancije ali od drugih storitev, ki se ne nanašajo na finančna sredstva, zajeta v aktivnih bilančnih postavkah).
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema morebitnih vnaprej plačanih subvencioniranih obresti kreditojemalcem s strani trgovskih podjetij ali države, saj se te poročajo v postavki A0408 Krediti v okviru vrednostnega podatka 84. Znesek stroškov ob začetnem pripoznanju finančnih instrumentov.
(P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev)
(1) Postavka P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev zajema izvedene finančne instrumente z vsemi značilnostmi v skladu z opredelitvijo iz Priloge A k MSRP 9 ter pojasnili pojmov iz te priloge v BA.1 do BA.5 členu, pri katerih je poštena vrednost negativna. Pri izvedenih finančnih instrumentih, pri katerih banka plača ali prejme premijo ter se ta poravna po datumu sklenitve posla, se poročana poštena vrednost iz prejšnjega stavka do dneva poravnave premije poveča ali zmanjša tudi za morebitno terjatev ali obveznost za plačilo premije.
(2) Banka pri poročanju izvedenih finančnih instrumentov iz prejšnjega odstavka vključi oznake po šifrantih in vrednostne podatke iz Priloge BS1S, pri čemer upošteva relevantne določbe za poročanje izvedenih finančnih instrumentov s pozitivno pošteno vrednostjo iz 56. člena tega navodila. Pri tem namesto postavke A2405 uporabi postavko P2605 in namesto postavke A2406 postavko P2606.
(P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev)
Postavka P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev zajema informacije o sklenjenih poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih banka poroča v skladu z določbami iz prejšnjega člena.
(P2607 Promptni posli z nakupom tujih valut)
(1) Postavka P2607 Promptni posli z nakupom tujih valut zajema promptne (spot) posle z obveznostjo za nakup tuje valute v kratkem roku (do dveh delovnih dni), pri katerih je poštena vrednost negativna in so po določbah BA.4 člena v Prilogi B k MSRP 9 blizu definiciji izvedenih finančnih instrumentov (valutnih terminskih poslov), vendar se zaradi kratkega trajanja obveze ne pripoznajo kot izvedeni finančni instrumenti. Pri tem je vsak tak promptni posel vključen tudi v postavko P2608, vendar z različno nazivno vrednostjo glede na valuto (z različnim vrednostnim podatkom 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti) brez poštene vrednosti (vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke ni izpolnjen).
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi promptne posle z obveznostjo za prodajo tuje valute v kratkem roku (do dveh delovnih dni) z negativno pošteno vrednostjo, ki so sicer vključeni tudi v postavko P2608. Te promptne posle banka vključi v postavko P2607 le z nazivno vrednostjo glede na valuto (različno od nazivne vrednosti v vrednostnem podatku 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti postavke P2608) in v to postavko ne vključi poštene vrednosti (ne izpolni vrednostnega podatka 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke).
(3) Banka pri poročanju valutnih promptnih poslov iz tega člena upošteva tudi določbe za poročanje valutnih promptnih poslov s pozitivno pošteno vrednostjo iz tretjega do petega odstavka 58. člena tega navodila, pri čemer namesto postavke A2407 uporabi postavko P2607 in namesto postavke A2408 postavko P2608.
130. člen
(P2608 Promptni posli s prodajo tujih valut)
(1) Postavka P2608 Promptni posli s prodajo tujih valut zajema informacije o sklenjenih promptnih (spot) poslih o kupoprodaji tujih valut, ki jih banka poroča v skladu z določbami iz prejšnjega člena.
(2) Če banka na dan poročanja v izkazu finančnega položaja izkazuje stanja iz valutnih promptnih poslov, obveznosti iz teh poslov vključi v postavko P2608, terjatve pa v postavko A2407 (v vrednostni podatek 80 in s šifro 1 – da po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI)).
131. člen
Postavka P2902 Prejeti predujmi zajema prejete predujme za nefinančne instrumente, kot so prejete varščine in predujmi ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev banke, prejeta denarna vplačila do vpisa ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala banke v sodni register ipd.
132. člen
(P2912 Obveznosti do dobaviteljev)
Postavka P2912 Obveznosti do dobaviteljev zajema obveznosti do dobaviteljev, ki izhajajo iz nabav opredmetenih osnovnih sredstev, obratnih sredstev (materiala) in opravljenih storitev.
133. člen
(P2916 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb)
Postavka P2916 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb zajema obveznosti do davčne uprave za med letom ocenjeni davek od dohodkov pravnih oseb, konec poslovnega leta pa na podlagi davčnega obračuna odmerjeni davek od dohodkov pravnih oseb, zmanjšane za med letom plačane akontacije davka od dohodkov pravnih oseb isti davčni upravi. V postavko se vključijo tudi morebitne obveznosti za odmerjeni davek iz preteklih let, ki še niso bile poravnane.
134. člen
(P2917 Obveznosti za obračunane davke, prispevke in druge dajatve)
Postavka P2917 Obveznosti za obračunane davke, prispevke in druge dajatve zajema obveznosti iz obračunanih davkov, prispevkov in drugih dajatev, kot so obveznosti za doplačilo razlike med obračunanim in vstopnim davkom na dodano vrednost, obveznosti za davek na promet nepremičnin, davek na motorna vozila, carine, takse in druge dajatve, ki niso zajete v postavki P2916, P2925, P2929, P2931 ali P2932.
135. člen
(P2925 Druge poslovne obveznosti, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta)
(1) Postavka P2925 Druge poslovne obveznosti, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta zajema druge poslovne obveznosti, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta po MRS 32, če niso zajete v postavki P2511, P2912, P2931 ali P2932, kot so na primer obveznosti iz finančnega in operativnega najema, obveznosti za potne stroške, pogodbe o delu in avtorske pogodbe ter za nadomestila nadzornemu svetu (skupaj z dajatvami), ki ne izhajajo iz delovnega razmerja.
(2) Banka postavko, ki se nanaša na finančne obveznosti iz naslova finančnega najema, po šifrantu 158. Vrsta najema označi s šifro 1 − finančni najem; postavko, ki se nanaša na finančne obveznosti iz operativnega najema, po tem šifrantu označi s šifro 2 − operativni najem, druge poslovne obveznosti pa s šifro 3 − ni najema.
136. člen
(P2929 Odložene obveznosti za davke iz dohodka pravnih oseb)
Postavka P2929 Odložene obveznosti za davke iz dohodka pravnih oseb zajema odložene obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike, zmanjšane za odložene terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb, ki bodo poračunane v davčnih obračunih prihodnjih obdobij (neto odložene obveznosti). Odložena obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb se pripozna za vse obdavčljive začasne razlike, kot izhaja iz MRS 12 in zakona, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, izmerijo pa se po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale, ko bo obveznost poravnana.
137. člen
(P2930 Obveznosti za neizvršena izplačila)
Postavka P2930 Obveznosti za neizvršena izplačila zajema obveznosti za neizvršena izplačila v plačilnem prometu v državi in v tujini, neporavnane obveznosti do komitentov iz predloženih čekov v unovčenje ipd.
138. člen
(P2931 Obveznosti za plače, nadomestila plač ter prispevke in davke iz plač)
Postavka P2931 Obveznosti za plače, nadomestila plač ter prispevke in davke iz plač zajema obveznosti za obračunane in še ne izplačane neto plače zaposlencem, prispevke in davke iz bruto plač, ki bremenijo zaposlence, prispevke in davke iz bruto plač, ki bremenijo delodajalca, sodne izvršbe in administrativne prepovedi, ki bremenijo zaposlence, ter druge prejemke zaposlencev (npr. prevoz na delo, regres za prehrano, regres za letni dopust, članarina sindikata, jubilejne nagrade).
139. člen
(P2932 Obveznosti za nagrade zaposlenim iz dobička (bruto, vključno z davki in prispevki))
Postavka P2932 Obveznosti za nagrade zaposlenim iz dobička (bruto, vključno z davki in prispevki) zajema obveznosti za izplačilo nagrad iz dobička članom nadzornega sveta in upravi oziroma upravnemu odboru v bruto znesku (vključno z davki in prispevki) ter obveznosti do zaposlencev za izplačilo pripadajočega zneska dobička v denarju po zakonu, ki ureja udeležbo delavcev pri dobičku.
(P2933 Obveznosti iz udeležbe v dobičku – bruto dividenda (vključno z davki in prispevki))
(1) Postavka P2933 Obveznosti iz udeležbe v dobičku – bruto dividenda (vključno z davki in prispevki) zajema finančne obveznosti iz še neizplačanih dividend, ki jih banka po sklepu skupščine nameni delničarjem. Izkazane so v bruto znesku.
(2) Banka poroča postavko iz prejšnjega odstavka po šifrantu 9. Sektor s šiframi glede na sektorizacijo delničarjev.
(P3001 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem)
Postavka P3001 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem zajema prilagoditev vrednosti iz spremembe poštene vrednosti varovane skupine finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere, ki jih po določbah o varovanju pred tveganjem v 71. do 102. členu MRS 39 oziroma 6.4 in 6.5 členu MSRP 9 ni mogoče pripisati posameznim varovanim finančnim instrumentom ter se razkrivajo v eni sami vrstični postavki med finančnimi obveznostmi izkaza finančnega položaja.
(P3101 Obveznosti za izročitev izposojenih lastniških finančnih instrumentov)
(1) Postavka P3101 Obveznosti za izročitev izposojenih lastniških finančnih instrumentov zajema obveznosti, ki jih banka v obdobju od dneva prodaje izposojenih lastniških finančnih instrumentov do dneva ponovnega nakupa teh instrumentov v skladu z opredelitvijo iz točke (b) BA.7 člena Priloge B k MSRP 9 izkazuje v izkazu finančnega položaja med finančnimi obveznostmi v posesti za trgovanje po pošteni vrednosti. Postavka zajema tudi (zunajbilančne) obveznosti za izročitev (vračilo) izposojenih lastniških finančnih instrumentov.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 07 ali 08.
(P3102 Obveznosti za izročitev izposojenih dolžniških finančnih instrumentov)
(1) Postavka P3102 Obveznosti za izročitev izposojenih dolžniških finančnih instrumentov zajema obveznosti, ki jih banka v obdobju od dneva prodaje izposojenih dolžniških finančnih instrumentov do dneva ponovnega nakupa teh instrumentov v skladu z opredelitvijo iz točke (b) BA.7 člena Priloge B k MSRP 9 izkazuje v izkazu finančnega položaja med finančnimi obveznostmi v posesti za trgovanje po pošteni vrednosti. Postavka zajema tudi (zunajbilančne) obveznosti za izročitev (vračilo) izposojenih dolžniških finančnih instrumentov.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 07 ali 08.
(P3201 Odkupljene lastne delnice – prednostne)
(1) Postavka P3201 Odkupljene lastne delnice – prednostne zajema naložbo v odkupljene lastne prednostne delnice, ki predstavljajo odbitno postavko od kapitala.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke z negativnim predznakom vključi nakupno ceno, ki jo je banka plačala za pridobitev teh delnic.
(P3202 Odkupljene lastne delnice – navadne)
(1) Postavka P3202 Odkupljene lastne delnice – navadne zajema naložbo v odkupljene lastne navadne delnice, ki predstavljajo odbitno postavko od kapitala.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke z negativnim predznakom vključi odkupno ceno lastnih delnic.
(P3301 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti)
Postavka P3301 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti zajema kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti, ki ustreza definiciji iz 11., 28. in 29. člena MRS 32, tj. vsaka pogodba, ki dokazuje preostali delež v sredstvih družbe, po odštetju vseh obveznosti. To pomeni, da banka ob začetnem pripoznanju izmeri, kolikšni del instrumenta predstavlja finančno obveznost in ga posledično vključi v eno izmed postavk, ki se nanašajo na finančne obveznosti (npr. pri zamenljivih obveznicah to finančno obveznost pripozna v postavki P0803 Obveznosti za izdane obveznice), preostalo vrednost pa pripozna kot kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti. Postavka zajema tudi emisijo nevplačanih navedenih izdanih kapitalskih instrumentov iz zunajbilančne evidence v višini, ki se pozneje pripozna v kapitalu.
(P3302 Drugi izdani kapitalski instrumenti)
Postavka P3302 Drugi izdani kapitalski instrumenti zajema druge izdane kapitalske instrumente, ki niso delnice ali kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti in ustrezajo definiciji kapitalskega instrumenta iz 11. člena MRS 32.
(P3303 Osnovni kapital, ki se nanaša na delnice zaposlencev (po MSRP 2))
(1) Postavka P3303 Osnovni kapital, ki se nanaša na delnice zaposlencev (po MSRP 2) zajema izdane delnice banke, pogojno dodeljene zaposlencem v skladu z 10. členom MSRP 2.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka vključi v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke nominalno vrednost navadnih delnic.
(P3304 Vplačani presežek kapitala, ki se nanaša na delnice zaposlencev (po MSRP 2))
Postavka P3304 Vplačani presežek kapitala, ki se nanaša na delnice zaposlencev (po MSRP 2) zajema vplačani presežek kapitala, ki se nanaša na izdane delnice banke, pogojno dodeljene zaposlencem v skladu z 10. členom MSRP 2.
(P3401 Med letom izplačane dividende)
(1) Postavka P3401 Med letom izplačane dividende zajema vmesne dividende, izplačane med letom glede na predvideni bilančni dobiček v skladu z določbo 232. člena ZGD-1.
(2) Banka poroča pri postavki iz prejšnjega odstavka vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke z negativnim predznakom.
(P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo))
(1) Postavka P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) zajema finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja iz poglavja 3.2 MSRP 9, kot so t. i. repo posli, ki se po vsebini obravnavajo kot najeti krediti na podlagi zastave (»začasno prodanih«) vrednostnih papirjev in so natančneje opredeljeni v opisu šifre 12 – povratni repo posel (reverse repo) šifranta 16. Vrsta kredita v 519. členu tega navodila.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08 ali 09.
(P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja)
(1) Postavka P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja zajema finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja iz poglavja 3.2 MSRP 9 v povezavi z listinjenjem, tj. poslov, pri katerih se kreditno tveganje, povezano s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, razdeli na vsaj dva segmenta kreditnega tveganja, in ki imajo značilnosti, opredeljene v 61. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU. Postavka vključuje tudi zunajbilančno evidenco finančnih sredstev, ki jih je banka pri tradicionalnem listinjenju odpravila iz izkaza finančnega položaja.
(2) Banka pri poročanju postavke iz prejšnjega odstavka po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk uporabi le šifro 01, 02, 07, 08 ali 09.
2.4 Postavke iz poslovanja za račun strank
2.4.1 Postavke iz sprejemanja in posredovanja, izvrševanja naročil in gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank
2.4.1.0 Denarna sredstva strank in obveznosti iz denarnih sredstev do strank za namen sprejemanja in posredovanja ter izvrševanja naročil s finančnimi instrumenti
(KA100 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti)
Postavka KA100 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih banka skupaj s prosto razpoložljivimi denarnimi sredstvi iz naslova drugega poslovanja za račun strank in poslovanja za svoj račun izkazuje na poravnalnem računu pri Banki Slovenije. Banka to postavko uporabi, če v poslovnih knjigah v okviru teh denarnih sredstev ne zagotavlja posebne analitične evidence za denarna sredstva strank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti (postavka poročila KA101) in posebne analitične evidence za denarna sredstva strank iz izvrševanja naročil tovrstnih poslov s finančnimi instrumenti (postavka KA106).
(KP100 Računi strank – obveznosti do strank iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti)
Postavka KP100 Računi strank – obveznosti do strank iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti zajema obveznosti do strank iz denarnih sredstev iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti, kadar ob nakazilu teh sredstev stranke ni jasno razvidno, ali se te obveznosti do stranke za denarna sredstva nanašajo na posredovanje pri poslih s finančnimi instrumenti za račun strank (postavka KP101) ali na izvrševanje naročil tovrstnih poslov (postavka KP106).
2.4.1.1 Sprejemanje in posredovanje naročil s finančnimi instrumenti za račun strank
(KA101 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti)
(1) Postavka KA101 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva strank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih banka skupaj s prosto razpoložljivimi denarnimi sredstvi iz naslova drugega poslovanja za račun strank in poslovanja za svoj račun izkazuje na poravnalnem računu pri Banki Slovenije.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema denarnih sredstev strank, ki jih je banka vključila v postavko KA100 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti.
(KA102 Denarna sredstva strank na računih poslovnih bank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti)
Postavka KA102 Denarna sredstva strank na računih poslovnih bank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva strank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih banka izkazuje na transakcijskih računih pri poslovnih bankah.
(KA103 Terjatve do strank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti)
Postavka KA103 Terjatve do strank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti zajema naložbe v finančne instrumente, s katerimi razpolaga banka za račun strank ob posredovanju pri sklepanju poslov s temi finančnimi instrumenti, in terjatve do strank za morebitne opravnine iz opravljanja tovrstnih poslov.
(KA104 Terjatve do kupcev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz posredovanja za račun strank)
Postavka KA104 Terjatve do kupcev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz posredovanja za račun strank zajema terjatve do kupcev finančnih instrumentov ali poravnalnih sistemov, nastale pri posredovanju sklenjenih poslov prodaje teh finančnih instrumentov za račun strank.
(KP101 Računi strank – obveznosti do strank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti)
Postavka KP101 Računi strank – obveznosti do strank iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti zajema obveznosti do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti. Postavka ne zajema obveznosti do strank iz denarnih sredstev, ki jih je banka vključila v postavko KP100 Računi strank – obveznosti do strank iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti.
(KP102 Obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz posredovanja pri nakupu finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KP102 Obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz posredovanja pri nakupu finančnih instrumentov za račun strank zajema obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov, nastale pri posredovanju sklenjenih poslov nakupa teh finančnih instrumentov za račun strank.
(KP104 Obveznosti do banke za opravnine iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti za račun strank)
(1) Postavka KP104 Obveznosti do banke za opravnine iz posredovanja pri poslih s finančnimi instrumenti za račun strank zajema obveznosti strank do banke iz obračunanih in še ne plačanih opravnin (provizij) in stroškov, nastale pri posredovanju sklenjenih poslov s finančnimi instrumenti za račun strank.
(2) Banka poroča obračunane in še ne plačane opravnine (provizije) in stroške tudi v aktivni bilančni postavki A0417 Druga finančna sredstva.
(KP105 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri posredovanju poslov s finančnimi instrumenti za račun strank)
(1) Postavka KP105 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri posredovanju poslov s finančnimi instrumenti za račun strank zajema obveznosti strank do banke za morebitne najete kredite in založena finančna sredstva, nastale pri posredovanju sklenjenih poslov nakupa finančnih instrumentov za račun strank.
(2) Banka poroča morebitne dane kredite in založena sredstva za stranke tudi v aktivni bilančni postavki A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov ali A0417 Druga finančna sredstva.
2.4.1.2 Izvrševanje naročil s finančnimi instrumenti za račun strank
(KA106 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti)
Postavka KA106 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva strank iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih banka skupaj s prosto razpoložljivimi denarnimi sredstvi iz naslova drugega poslovanja za račun strank in poslovanja za svoj račun izkazuje na poravnalnem računu pri Banki Slovenije. Postavka ne zajema denarnih sredstev strank, ki jih je banka vključila v postavko KA100 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti.
(KA107 Denarna sredstva strank na računih poslovnih bank iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti)
Postavka KA107 Denarna sredstva strank na računih poslovnih bank iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva strank iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih banka izkazuje na transakcijskih računih pri poslovnih bankah.
(KA108 Terjatve do strank iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti)
Postavka KA108 Terjatve do strank iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti zajema naložbe v finančne instrumente, s katerimi razpolaga banka za račun strankob izvrševanju naročil poslov s temi finančnimi instrumenti, in terjatve do strank za morebitne opravnine iz opravljanja tovrstnih poslov.
(KA109 Terjatve do kupcev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz izvrševanja naročil prodaje finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KA109 Terjatve do kupcev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz izvrševanja naročil prodaje finančnih instrumentov za račun strank zajema terjatve do kupcev finančnih instrumentov ali poravnalnih sistemov, ki so nastale pri izvrševanju naročil poslov prodaje teh finančnih instrumentov za račun strank in ki niso zajete v postavki KA110 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz izvrševanja naročil prodaje finančnih instrumentov za račun strank.
(KA110 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz izvrševanja naročil prodaje finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KA110 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz izvrševanja naročil prodaje finančnih instrumentov za račun strank zajema terjatve do poravnalnega računa pri KDD Centralni klirinško depotni družbi d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: KDD), nastale pri izvrševanju naročil poslov prodaje finančnih instrumentov za račun strank.
(KP106 Računi strank – obveznosti do strank iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti)
Postavka KP106 Računi strank – obveznosti do strank iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti zajema obveznosti do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti, če jih ni banka vključila v postavko KP100 Računi strank – obveznosti do strank iz posredovanja in izvrševanja naročil pri poslih s finančnimi instrumenti.
(KP107 Obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz izvrševanja naročil nakupa finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KP107 Obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz izvrševanja naročil nakupa finančnih instrumentov za račun strank zajema obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov, ki so nastale pri izvrševanju naročil poslov nakupa teh finančnih instrumentov za račun strank in ki niso zajete v postavki KP108 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz izvrševanja naročil nakupa finančnih instrumentov za račun strank.
(KP108 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz izvrševanja naročil nakupa finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KP108 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz izvrševanja naročil nakupa finančnih instrumentov za račun strank zajema obveznosti do KDD, nastale pri izvrševanju naročil poslov nakupa finančnih instrumentov za račun strank.
(KP109 Obveznosti do banke za opravnine iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti za račun strank)
(1) Postavka KP109 Obveznosti do banke za opravnine iz izvrševanja naročil poslov s finančnimi instrumenti za račun strank zajema obveznosti strank do banke iz obračunanih in še ne plačanih opravnin (provizij) in stroškov, nastale pri izvrševanju naročil poslov s finančnimi instrumenti za račun strank.
(2) Banka poroča obračunane in še ne plačane opravnine (provizije) in stroške tudi v aktivni bilančni postavki A0417 Druga finančna sredstva.
(KP110 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri izvrševanju naročil poslov s finančnimi instrumenti za račun strank)
(1) Postavka KP110 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri izvrševanju naročil poslov s finančnimi instrumenti za račun strank zajema obveznosti strank do banke za morebitne najete kredite in založena finančna sredstva, nastale pri izvrševanju naročil poslov nakupa finančnih instrumentov za račun strank.
(2) Banka poroča morebitne dane kredite in založena sredstva za stranke tudi v aktivni bilančni postavki A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov ali A0417 Druga finančna sredstva.
2.4.1.3 Gospodarjenje s finančnimi instrumenti za račun strank
(KA111 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti)
Postavka KA111 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva strank iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih banka skupaj s prosto razpoložljivimi denarnimi sredstvi iz drugega poslovanja za račun strank in poslovanja za svoj račun izkazuje na poravnalnem računu pri Banki Slovenije.
(KA112 Denarna sredstva strank na računih poslovnih bank iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti)
Postavka KA112 Denarna sredstva strank na računih poslovnih bank iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva strank iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank, ki jih banka izkazuje na transakcijskih računih pri poslovnih bankah.
(KA113 Terjatve do strank iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti)
Postavka KA113 Terjatve do strank iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti zajema naložbe v finančne instrumente, s katerimi razpolaga banka za račun strankob gospodarjenju s temi finančnimi instrumenti, in terjatve do strank za morebitne opravnine iz opravljanja tovrstnih poslov.
(KA114 Terjatve do kupcev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz gospodarjenja za račun strank)
Postavka KA114 Terjatve do kupcev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz gospodarjenja za račun strank zajema terjatve do kupcev finančnih instrumentov ali poravnalnih sistemov, ki so nastale pri prodaji finančnih instrumentov iz gospodarjenja za račun strank in ki niso zajete v postavki KA115 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz gospodarjenja za prodane finančne instrumente za račun strank.
(KA115 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz gospodarjenja za prodane finančne instrumente za račun strank)
Postavka KA115 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz gospodarjenja za prodane finančne instrumente za račun strank zajema terjatve do poravnalnega računa KDD, nastale pri prodaji finančnih instrumentov iz gospodarjenja za račun strank.
(KP111 Računi strank – obveznosti do strank iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti)
Postavka KP111 Računi strank – obveznosti do strank iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti zajema obveznosti do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank.
(KP112 Obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank)
Postavka KP112 Obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank zajema obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov, ki so nastale pri nakupu finančnih instrumentov iz gospodarjenja za račun strank in ki niso zajete v postavki KP113 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz gospodarjenja pri nakupu finančnih instrumentov za račun strank.
(KP113 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz gospodarjenja pri nakupu finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KP113 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz gospodarjenja pri nakupu finančnih instrumentov za račun strank zajema obveznosti do poravnalnega računa KDD, nastale pri nakupu finančnih instrumentov iz gospodarjenja za račun strank.
(KP114 Obveznosti do banke za opravnine iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank)
(1) Postavka KP114 Obveznosti do banke za opravnine iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank zajema obveznosti strank do banke iz obračunanih in še ne plačanih opravnin (provizij) in stroškov, nastale pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti za račun strank.
(2) Banka poroča obračunane in še ne plačane opravnine (provizije) in stroške tudi v aktivni bilančni postavki A0417 Druga finančna sredstva.
(KP115 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti za račun strank)
(1) Postavka KP115 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti za račun strank zajema obveznosti strank do banke za morebitne najete kredite in založena finančna sredstva, nastale pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti za račun strank.
(2) Banka poroča morebitne dane kredite in založena sredstva za stranke tudi v aktivni bilančni postavki A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov ali A0417 Druga finančna sredstva.
2.4.2 Postavke iz skrbniških poslov
(KA201 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz skrbniških poslov)
Postavka KA201 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu Banke Slovenije iz skrbniških poslov zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva strank iz opravljanja skrbniških poslov za račun strank v vlogi skrbnika, ki jih banka skupaj s prosto razpoložljivimi denarnimi sredstvi iz drugega poslovanja za račun strank in poslovanja za svoj račun izkazuje na poravnalnem računu pri Banki Slovenije.
(KA202 Denarna sredstva strank na računih poslovnih bank iz skrbniških poslov)
Postavka KA202 Denarna sredstva strank na računih poslovnih bank iz skrbniških poslov zajema prosto razpoložljiva denarna sredstva strank iz opravljanja skrbniških poslov za račun strank v vlogi skrbnika, ki jih banka izkazuje na transakcijskih računih pri poslovnih bankah.
(KA203 Terjatve do izdajateljev lastniških finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun tujih oseb)
Postavka KA203 Terjatve do izdajateljev lastniških finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun tujih oseb zajema terjatve do izdajateljev lastniških finančnih instrumentov, s katerimi banka razpolaga pri izvajanju skrbniških poslov za račun tujih oseb.
(KA204 Terjatve do izdajateljev dolžniških finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun tujih oseb)
Postavka KA204 Terjatve do izdajateljev dolžniških finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun tujih oseb zajema terjatve do izdajateljev dolžniških finančnih instrumentov, s katerimi banka razpolaga pri izvajanju skrbniških poslov za račun tujih oseb.
(KA205 Terjatve do izdajateljev izvedenih finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun tujih oseb)
Postavka KA205 Terjatve do izdajateljev izvedenih finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun tujih oseb zajema terjatve do izdajateljev izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi banka razpolaga pri izvajanju skrbniških poslov za račun tujih oseb.
(KA206 Terjatve do izdajateljev lastniških finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun domačih oseb)
Postavka KA206 Terjatve do izdajateljev lastniških finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun domačih oseb zajema terjatve do izdajateljev lastniških finančnih instrumentov, s katerimi banka razpolaga pri izvajanju skrbniških poslov za račun domačih oseb.
(KA207 Terjatve do izdajateljev dolžniških finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun domačih oseb)
Postavka KA207 Terjatve do izdajateljev dolžniških finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun domačih oseb zajema terjatve do izdajateljev dolžniških finančnih instrumentov, s katerimi banka razpolaga pri izvajanju skrbniških poslov za račun domačih oseb.
(KA208 Terjatve do izdajateljev izvedenih finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun domačih oseb)
Postavka KA208 Terjatve do izdajateljev izvedenih finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun domačih oseb zajema terjatve do izdajateljev izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi banka razpolaga pri izvajanju skrbniških poslov za račun domačih oseb.
(KA209 Terjatve do kupcev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz skrbniških poslov za račun strank)
Postavka KA209 Terjatve do kupcev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz skrbniških poslov za račun strank zajema terjatve do kupcev finančnih instrumentov ali poravnalnih sistemov, ki so nastale pri prodaji finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun strank in ki niso zajete v postavki KA210 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz skrbniških poslov pri prodaji finančnih instrumentov za račun strank.
(KA210 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz skrbniških poslov pri prodaji finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KA210 Terjatve do poravnalnega računa KDD iz skrbniških poslov pri prodaji finančnih instrumentov za račun strank zajema terjatve do poravnalnega računa KDD, nastale pri prodaji finančnih instrumentov iz skrbniških poslov za račun strank.
(KP201 Skrbniški računi tujih oseb)
Postavka KP201 Skrbniški računi tujih oseb zajema obveznosti do tujih oseb v denarnih sredstvih (stanje skrbniškega denarnega računa) in finančnih instrumentih iz skrbniških poslov za račun strank (stanje računa finančnih instrumentov), nastale na podlagi skrbniške pogodbe.
(KP202 Skrbniški računi borznoposredniških družb za sredstva tujih oseb)
Postavka KP202 Skrbniški računi borznoposredniških družb za sredstva tujih oseb zajema obveznosti do borznoposredniških družb v denarnih sredstvih tujih oseb (stanje skrbniškega denarnega računa) in finančnih instrumentih tujih oseb iz skrbniških poslov za račun strank (stanje računa finančnih instrumentov), nastale na podlagi skrbniške pogodbe.
(KP203 Skrbniški računi domačih oseb)
Postavka KP203 Skrbniški računi domačih oseb zajema obveznosti do domačih oseb v denarnih sredstvih (stanje skrbniškega denarnega računa) in finančnih instrumentih iz skrbniških poslov za račun strank (stanje računa finančnih instrumentov), nastale na podlagi skrbniške pogodbe.
(KP204 Skrbniški računi borznoposredniških družb za sredstva domačih oseb)
Postavka KP204 Skrbniški računi borznoposredniških družb za sredstva domačih oseb zajema obveznosti do borznoposredniških družb v denarnih sredstvih domačih oseb (stanje skrbniškega denarnega računa) in finančnih instrumentih domačih oseb iz skrbniških poslov za račun strank (stanje računa finančnih instrumentov), nastale na podlagi skrbniške pogodbe.
(KP205 Obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz skrbniških poslov za račun strank)
Postavka KP205 Obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov oziroma drugih poravnalnih sistemov iz skrbniških poslov za račun strank zajema obveznosti do dobaviteljev finančnih instrumentov, ki so nastale pri nakupu finančnih instrumentov v okviru skrbniških poslov za račun strank in ki niso zajete v postavki KP206 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz skrbniških poslov za račun strank.
(KP206 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz skrbniških poslov za račun strank)
Postavka KP206 Obveznosti do poravnalnega računa KDD iz skrbniških poslov za račun strank zajema obveznosti do poravnalnega računa KDD, nastale pri nakupu finančnih instrumentov iz gospodarjenja za račun strank.
(KP207 Obveznosti do banke za opravnine iz skrbniških poslov za račun strank)
(1) Postavka KP207 Obveznosti do banke za opravnine iz skrbniških poslov za račun strank zajema obveznosti strank do banke iz obračunanih in še ne plačanih opravnin (provizij) in stroškov, ki so nastale pri skrbniških poslih za račun strank.
(2) Banka poroča obračunane in še ne plačane opravnine (provizije) in stroške tudi v aktivni bilančni postavki A0417 Druga finančna sredstva.
(KP208 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri skrbniških poslih za račun strank)
(1) Postavka KP208 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri skrbniških poslih za račun strank zajema obveznosti strank do banke za morebitne najete kredite in založena finančna sredstva, ki so nastale pri skrbniških poslih za račun strank.
(2) Banka poroča morebitne dane kredite in založena sredstva za stranke tudi v aktivni bilančni postavki A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov ali A0417 Druga finančna sredstva.
2.4.3 Postavke iz poravnalnega poslovanja s KDD
(KA301 Denarna sredstva strank in banke iz poravnalnega poslovanja s finančnimi instrumenti)
(1) Postavka KA301 Denarna sredstva strank in banke iz poravnalnega poslovanja s finančnimi instrumenti zajema sredstva strank in banke za poravnavo s KDD.
(2) Sredstva tega računa se praviloma konec dneva prenesejo na ustrezne poravnalne račune (se poravnajo isti dan, ko so na ta račun nakazana), zato ta postavka praviloma ne izkazuje stanj po vrednostnem podatku 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke.
(KA302 Terjatve do banke oziroma do poravnalnega računa za opravljene nakupe finančnih instrumentov za račun banke)
Postavka KA302 Terjatve do banke oziroma do poravnalnega računa za opravljene nakupe finančnih instrumentov za račun banke zajema terjatve obračunskega računa banke do poravnalnega računa banke za vrednost finančnih instrumentov, kupljenih na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji za račun banke, ki se po poravnavi s poravnalnega računa banke v neto znesku poravnavajo z obračunskega računa banke na klirinški poravnalni račun KDD pri Banki Slovenije (terjatve KDD do strank in banke so zmanjšane za obveznosti strank in banke do KDD).
(KA303 Terjatve do strank oziroma do poravnalnega računa za opravljene nakupe finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KA303 Terjatve do strank oziroma do poravnalnega računa za opravljene nakupe finančnih instrumentov za račun strank zajema terjatve obračunskega računa banke do poravnalnega računa banke za vrednost finančnih instrumentov, kupljenih na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji za račun strank, ki se po poravnavi s poravnalnega računa banke v neto znesku poravnavajo z obračunskega računa banke na klirinški poravnalni račun KDD pri Banki Slovenije (terjatve KDD do strank in banke so zmanjšane za obveznosti strank in banke do KDD).
(KA304 Neto terjatve do KDD iz opravljenih nakupov in prodaj finančnih instrumentov)
Postavka KA304 Neto terjatve do KDD iz opravljenih nakupov in prodaj finančnih instrumentov zajema neto terjatve obračunskega računa banke do klirinškega poravnalnega računa KDD pri Banki Slovenije, kadar je vsota vrednosti prodanih finančnih instrumentov strank in banke na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji večja od vsote vrednosti kupljenih finančnih instrumentov za stranke in banko na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji.
(KP301 Obveznosti do banke oziroma do poravnalnega računa za opravljene prodaje finančnih instrumentov za račun banke)
Postavka KP301 Obveznosti do banke oziroma do poravnalnega računa za opravljene prodaje finančnih instrumentov za račun banke zajema obveznosti obračunskega računa banke do poravnalnega računa banke za vrednost finančnih instrumentov, prodanih na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji za račun banke, ki se po poravnavi s KDD v neto znesku poravnajo z obračunskega računa banke na poravnalni račun banke.
(KP302 Obveznosti do strank oziroma do poravnalnega računa za opravljene prodaje finančnih instrumentov za račun strank)
Postavka KP302 Obveznosti do strank oziroma do poravnalnega računa za opravljene prodaje finančnih instrumentov za račun strank zajema obveznosti obračunskega računa banke do poravnalnega računa banke za vrednost finančnih instrumentov strank, prodanih na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji za račun strank, ki se po poravnavi s KDD v neto znesku poravnajo z obračunskega računa banke na posebni poravnalni račun strank.
(KP303 Neto obveznosti do KDD iz opravljenih prodaj in nakupov finančnih instrumentov)
Postavka KP303 Neto obveznosti do KDD iz opravljenih prodaj in nakupov finančnih instrumentov zajema neto obveznosti obračunskega računa banke do klirinškega poravnalnega računa KDD pri Banki Slovenije, kadar je vsota vrednosti finančnih instrumentov, kupljenih za stranke in za banko na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji, večja od vsote vrednosti finančnih instrumentov, prodanih za stranke in banko na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji.
2.4.4 Postavke iz drugih poslov za račun strank
(KA401 Denarna sredstva strank iz drugih poslov za račun strank)
Postavka KA401 Denarna sredstva strank iz drugih poslov za račun strank zajema denarna sredstva strank za opravljanje drugih poslov za račun strank, ki jih banka skupaj s prosto razpoložljivimi denarnimi sredstvi iz naslova drugega poslovanja za račun strank in poslovanja za svoj račun izkazuje na poravnalnem računu pri Banki Slovenije ter posledično niso vključena v postavke KA101, KA102, KA106, KA107, KA111, KA112, KA201, KA202 in KA301. Ti posli so na primer depozitno-kreditni posli v imenu in za račun strank.
(KA402 Terjatve iz drugih poslov za račun strank)
Postavka KA402 Terjatve iz drugih poslov za račun strank zajema kratkoročne in dolgoročne terjatve v domači ali tuji valuti iz drugih poslov, ki jih banka poročevalka opravlja v imenu in za račun stranke, kot so dani krediti zaposlenim v imenu in za račun delodajalca, sindicirani krediti, dani kreditojemalcu v imenu in za račun udeleženih kreditodajalcev v sindikatu, terjatve do izdajateljev čekov za poslane čeke v inkaso (unovčenje) za račun strank.
(KP401 Obveznosti iz drugih poslov za račun strank)
Postavka KP401 Obveznosti iz drugih poslov za račun strank zajema kratkoročne in dolgoročne obveznosti v domači ali tuji valuti iz drugih poslov, ki jih banka poročevalka opravlja v imenu in za račun strank, kot so obveznosti do kreditodajalcev v poslih, navedenih v postavki KA402 Terjatve iz drugih poslov za račun strank, obveznosti do izdajateljev potovalnih čekov in obveznosti do strank iz poslanih čekov v inkaso (unovčenje), pri katerih banka ni izpostavljena tveganjem.
(KP402 Obveznosti do banke za opravnine iz opravljanja drugih poslov za račun strank)
(1) Postavka KP402 Obveznosti do banke za opravnine iz opravljanja drugih poslov za račun strank zajema obveznosti strank do banke iz obračunanih in še ne plačanih opravnin (provizij) in stroškov, nastalih pri drugih poslih, sklenjenih v imenu in za račun strank.
(2) Banka poroča obračunane in še ne plačane opravnine (provizije) in stroške tudi v aktivni bilančni postavki A0417 Druga finančna sredstva.
(KP403 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri opravljanju drugih poslov za račun strank)
(1) Postavka KP403 Obveznosti do banke za najete kredite oziroma založena sredstva pri opravljanju drugih poslov za račun strank zajema obveznosti strank do banke za morebitne najete kredite ali založena finančna sredstva, nastale pri opravljanju drugih poslov za račun strank.
(2) Banka poroča morebitne dane kredite ali založena sredstva za stranke tudi v aktivni bilančni postavki A0408 Kredit, razen sindiciranih kreditov ali A0417 Druga finančna sredstva.
2.5 Postavke izkaza vseobsegajočega donosa
2.5.1 Postavke izkaza poslovnega izida
2.5.1.1 Prihodki od obresti
2.5.1.1.1 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje
(UP021 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja)
Postavka UP021 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz izvedenih finančnih instrumentov, ki so bili sicer sklenjeni za namen ekonomskega varovanja pred tveganjem, vendar pa ne izpolnjujejo vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Ti prihodki od obresti se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 15 – izvedeni finančni instrumenti za ekonomsko varovanje postavk bančne knjige. Banka lahko prihodke od obresti od teh izvedenih finančnih instrumentov vključi tudi v postavko VN014 Neto dobički/izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja,če jih v poslovnih knjigah ne izkazuje ločeno od učinkov iz merjenja poštene vrednosti teh izvedenih finančnih instrumentov.
(UP022 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti)
Postavka UP022 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz izvedenih finančnih instrumentov, ki niso bili sklenjeni za namen varovanja pred tveganjem in se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 – za trgovanje. Banka lahko prihodke od obresti od teh izvedenih finančnih instrumentov vključi tudi v postavko VN015 Neto dobički/izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti,če jih v poslovnih knjigah ne izkazuje ločeno od učinkov iz merjenja poštene vrednosti teh izvedenih finančnih instrumentov.
(UP002 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP002 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – dolžniški vrednostni papirji zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev v posesti za trgovanje, ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(UP003 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UP003 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – krediti in druga finančna sredstva zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz kreditov in drugih finančnih sredstev v posesti za trgovanje, ki se nanašajo na postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve, A0417 Druga finančna sredstva in A0419 Sindicirani krediti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
2.5.1.1.2 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
(UP023 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP023 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – dolžniški vrednostni papirji zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplačni vrednosti in se v skladu z MSRP 9 posledično merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Ti prihodki od obresti se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP024 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UP024 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – krediti in druga finančna sredstva zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz kreditov in drugih finančnih sredstev, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplačni vrednosti in se v skladu z MSRP 9 posledično merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Ti prihodki od obresti se nanašajo na postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah, A0417 Druga finančna sredstva,A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.1.3 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
(UP004 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP004 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – dolžniški vrednostni papirji zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka z namenom odprave računovodskega neskladja v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Ti prihodki od obresti se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP005 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UP005 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – krediti in druga finančna sredstva zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz kreditov in drugih finančnih sredstev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka z namenom odprave računovodskega neskladja v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Ti prihodki od obresti se nanašajo na postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah, A0417 Druga finančna sredstva,A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP006 Prihodki od obresti iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju)
(1) Postavka UP006 Prihodki od obresti iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz izvedenih finančnih instrumentov, ki so bili sklenjeni za namen varovanja pred tveganjem ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Ti prihodki od obresti se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šiframi od 10 do 14 (Izvedeni finančni instrumenti za varovanje v odvisnosti od vrste razmerij varovanja).
(2) Obrestni prihodki ali odhodki iz izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za varovanje obrestnega rizika, se uvrstijo med prihodke ali odhodke glede na skupni ekonomski učinek obresti varovane postavke. Če je ta pozitiven, obresti iz izvedenega finančnega instrumenta pa bi sicer predstavljale odhodek, jih banka vključi med prihodke v postavko UP006 z negativnim predznakom.
2.5.1.1.4 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(UP025 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP025 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(UP026 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UP026 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na postavke A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva,A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
2.5.1.1.5 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
(UP027 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP027 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UP028 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva)
(1) Postavka UP028 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva zajema prihodke od obresti iz kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavki A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta in A2932 Terjatve do kupcev ter postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah (razen v delu postavke, ki se nanaša na vpogledne vloge pri bankah),A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti, A0418 Terjatve iz finančnega najema,A0419 Sindicirani krediti, A0417 Druga finančna sredstva, A2601 Čeki, poslani na unovčenje in A2901 Čeki,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi prihodke od obresti, ki se nanašajo na postavki A0201 Poravnalni račun pri centralni banki in A0301 Obvezna rezerva pri centralni banki, ki se po metodologiji iz Priloge REKAPITULACIJA k temu navodilu in Prilogi V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 v okviru postavk izkaza poslovnega izida vključijo med prihodke od obresti iz drugih sredstev.
2.5.1.1.6 Prihodki od obresti iz drugih sredstev
(UP013 Prihodki od obresti iz vpoglednih vlog pri bankah)
Postavka UP013 Prihodki od obresti iz vpoglednih vlog pri bankah zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz vpoglednih vlog pri bankah, ki se nanašajo na del postavke A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah.
(UP019 Prihodki od obresti iz drugih sredstev)
Postavka UP019 Prihodki od obresti iz drugih sredstev zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz drugih sredstev, ki se nanašajo na postavki A2917 Terjatve za plačane davke od dohodkov pravnih oseb inA2919 Terjatve za plačane davke, prispevke in druge dajatve, ter prihodke od obresti aktivnih bilančnih postavk dolžniških finančnih sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 07 – nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti ali 08 − ustavljeno poslovanje. Postavka vključuje tudi neto prihodke od obresti iz neto sredstev v zvezi z določenimi zaslužki.
2.5.1.1.7 Prihodki od obresti iz finančnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere
(UP029 Prihodki od obresti iz finančnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP029 Prihodki od obresti iz finančnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere in se nanašajo na postavke P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice in P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah.
(UP030 Prihodki od obresti iz finančnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – vloge in krediti)
Postavka UP030 Prihodki od obresti iz finančnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – vloge in krediti zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz vlog in najetih kreditov, ki izhajajo iz negativne obrestne mere in se nanašajo na postavke P0201 Odpoklicane vloge, P0316 Varstveni depoziti podružnice tuje banke, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje, P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti, P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov, P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) in P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja.
(UP031 Prihodki od obresti iz finančnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – druge finančne obveznosti)
(1) Postavka UP031 Prihodki od obresti iz finančnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – druge finančne obveznosti zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz drugih finančnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere in se nanašajo na postavke P0403 Druge finančne obveznosti, P2925 Druge poslovne obveznosti, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta, P3101 Obveznosti za izročitev izposojenih lastniških finančnih instrumentov in P3102 Obveznosti za izročitev izposojenih dolžniških finančnih instrumentov.
(2) Banka označi postavko, ki se nanaša na negativne obresti iz finančnih obveznosti iz naslova finančnega najema, po šifrantu 158. Vrsta najema s šifro 1 – finančni najem; postavko, ki se nanaša na negativne obresti iz finančnih obveznosti iz naslova operativnega najema, po tem šifrantu označi s šifro 2 − operativni najem, negativne obresti iz drugih finančnih obveznosti pa s šifro 3 − ni najema.
2.5.1.2 Odhodki za obresti
2.5.1.2.1 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje
(UO021 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja)
Postavka UO021 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja zajema odhodke poslovnega leta za obresti od izvedenih finančnih instrumentov, ki so bili sicer sklenjeni za namen ekonomskega varovanja pred tveganjem, vendar pa ne izpolnjujejo vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Ti odhodki za obresti se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, ki so po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označene s šifro 15 – izvedeni finančni instrumenti za ekonomsko varovanje postavk bančne knjige. Banka lahko odhodke za obresti od teh izvedenih finančnih instrumentov vključi tudi v postavko VN014 Neto dobički/izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja,če jih v poslovnih knjigah ne izkazuje ločeno od učinkov iz merjenja poštene vrednosti teh izvedenih finančnih instrumentov.
(UO022 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti)
Postavka UO022 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti zajema odhodke poslovnega leta za obresti od izvedenih finančnih instrumentov, ki niso bili sklenjeni za namen varovanja pred tveganjem in se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje. Banka lahko odhodke za obresti od teh izvedenih finančnih instrumentov vključi tudi v postavko VN015 Neto dobički/izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti,če jih v poslovnih knjigah ne izkazuje ločeno od učinkov iz merjenja poštene vrednosti teh izvedenih finančnih instrumentov.
(UO023 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – vloge)
Postavka UO023 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – vloge zajema odhodke poslovnega leta za obresti od finančnih obveznosti iz vlog (in kreditov) v posesti za trgovanje, ki se nanašajo na postavko P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(UO024 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO024 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema odhodke poslovnega leta za obresti od izdanih dolžniških vrednostnih papirjev v posesti z trgovanje, ki se nanašajo na postavke P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice in P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(UO002 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – druge finančne obveznosti)
Postavka UO002 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – druge finančne obveznosti zajema odhodke poslovnega leta za obresti od drugih (neizvedenih) finančnih obveznosti v posesti z trgovanje, ki se nanašajo na postavke P0403 Druge finančne obveznosti, P3101 Obveznosti za izročitev izposojenih lastniških finančnih instrumentov in P3102 Obveznosti za izročitev izposojenih dolžniških finančnih instrumentov, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
2.5.1.2.2 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
(UO003 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO003 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema odhodke poslovnega leta za obresti od izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na postavke poročila P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice in P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah, označene po šifrantu 44 Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO004 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – vloge in krediti)
Postavka UO004 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – vloge in krediti zajema odhodke poslovnega leta za obresti od vlog in najetih kreditov, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na postavke P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje, P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti, P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov, P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) in P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO005 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO005 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji zajema odhodke poslovnega leta za obresti od izdanih podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na postavko P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO006 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – podrejene vloge in krediti)
Postavka UO006 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – podrejene vloge in krediti zajema odhodke poslovnega leta za obresti od prejetih podrejenih vlog in najetih podrejenih kreditov, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na postavki P0601 Podrejene obveznosti – vloge in P0602 Podrejene obveznosti – krediti, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.2.3 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti
(UO008 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO008 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema odhodke poslovnega leta za obresti od izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavke P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice in P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UO009 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – vloge in krediti)
Postavka UO009 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – vloge in krediti zajema odhodke poslovnega leta za obresti od prejetih vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavko P0316 Varstveni depoziti podružnice tuje banke ter postavke P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje, P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti, P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov, P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) in P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UO010 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO010 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji zajema odhodke poslovnega leta za obresti od izdanih podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavko P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UO011 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – podrejene vloge in krediti)
Postavka UO011 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – podrejene vloge in krediti zajema odhodke poslovnega leta za obresti od prejetih podrejenih vlog in najetih podrejenih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavki P0601 Podrejene obveznosti – vloge in P0602 Podrejene obveznosti – krediti, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UO025 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – druge finančne obveznosti)
(1) Postavka UO025 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – druge finančne obveznosti zajema odhodke poslovnega leta za obresti od drugih finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavke P2912 Obveznosti do dobaviteljev,P2925 Druge poslovne obveznosti, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta,P2930 Obveznosti za neizvršena izplačila,P0402 Obveznosti iz kartičnega poslovanja in P0403 Druge finančne obveznosti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(2) Banka del postavke iz prejšnjega odstavka, ki se nanaša na obresti od finančnih obveznosti iz naslova finančnega najema, po šifrantu 158. Vrsta najema označi s šifro 1 − finančni najem; del postavke, ki se nanaša na obresti od finančnih obveznosti iz naslova operativnega najema, po tem šifrantu označi s šifro 2 − operativni najem, obresti od drugih finančnih obveznosti pa s šifro 3 − ni najema.
2.5.1.2.4 Odhodki za obresti od izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju
(UO007 Odhodki za obresti od izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju)
(1) Postavka UO007 Odhodki za obresti od izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju zajema odhodke poslovnega leta za obresti od izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja pred tveganjem ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Ti odhodki od obresti se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šiframi od 10 do 14 (Izvedeni finančni instrumenti za varovanje v odvisnosti od vrste razmerij varovanja).
(2) Obrestni prihodki ali odhodki iz izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za varovanje obrestnega rizika, se uvrstijo med prihodke ali odhodke glede na skupni ekonomski učinek obresti varovane postavke. Če je ta negativen, obresti iz izvedenega finančnega instrumenta pa bi sicer predstavljale prihodek, jih banka vključi med odhodke v postavko UO007 s pozitivnim predznakom.
2.5.1.2.5 Odhodki za obresti od drugih obveznosti
(UO019 Odhodki za obresti od drugih obveznosti)
Postavka UO019 Odhodki za obresti od drugih obveznosti zajema odhodke poslovnega leta za obresti od drugih obveznosti, ki se nanašajo na postavki P2916 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb in P2917 Obveznosti za obračunane davke, prispevke in druge dajatve, ter odhodke za obresti od pasivnih bilančnih postavk finančnih obveznosti, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šiframa 07 – nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti in 08 − ustavljeno poslovanje.
2.5.1.2.6 Odhodki za obresti iz finančnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere
(UO026 Odhodki za obresti iz finančnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO026 Odhodki za obresti iz finančnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – dolžniški vrednostni papirji zajema odhodke poslovnega leta za obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere in se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji.
(UO027 Odhodki za obresti iz finančnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – krediti in druga finančna sredstva)
(1) Postavka UO027 Odhodki za obresti iz finančnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere – krediti in druga finančna sredstva zajema odhodke poslovnega leta za obresti od kreditov in drugih (neizvedenih) finančnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere in se nanašajo na postavki A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta in A2932 Terjatve do kupcev ter postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti, A0418 Terjatve iz finančnega najema,A0419 Sindicirani krediti, A0417 Druga finančna sredstva, A2601 Čeki, poslani na unovčenje in A2901 Čeki.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi odhodke za obresti, ki se nanašajo na postavki A0201 Poravnalni račun pri centralni banki in A0301 Obvezna rezerva pri centralni banki, ki jih banka po določbah Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 v pojasnilih k postavkam obrestnih prihodkov in odhodkov iz izkaza poslovnega izida (v predlogi F 16.1) vključi med odhodke za obresti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere iz drugih sredstev. Banka na enak način vključi v izkaz poslovnega izida tudi odhodke za obresti iz vpoglednih vlog pri bankah, ki predstavljajo del obresti, ki se nanašajo na postavko A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah, sicer navedeno v prejšnjem odstavku.
2.5.1.3 Prihodki od dividend
(UP040 Prihodki od dividend iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje)
Postavka UP040 Prihodki od dividend iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje zajema prihodke poslovnega leta od dividend iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, ki se nanašajo na postavke A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga, A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga in A1103 Delnice neodvisnih družb, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanja.
(UP044 Prihodki od dividend iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje)
Postavka UP044 Prihodki od dividend iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje zajema prihodke poslovnega leta od dividend iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na postavke A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga, A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga, A1103 Delnice neodvisnih družb inA1202 Poslovni deleži v neodvisne družbe,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP045 Prihodki od dividend iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa)
Postavka UP045 Prihodki od dividend iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa zajema prihodke poslovnega leta od dividend iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na postavke A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga, A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga,A1103 Delnice neodvisnih družb inA1202 Poslovni deleži v neodvisne družbe, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 – po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter s šiframa 07 − nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti in 08 − ustavljeno poslovanje.
(UP043 Prihodki od dividend iz naložb v kapital družb v skupini)
Postavka UP043 Prihodki od dividend iz naložb v kapital družb v skupini zajema prihodke poslovnega leta od dividend iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki se nanašajo na postavke A1104 Delnice odvisnih družb, A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb, A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe, A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe.
2.5.1.4 Prihodki od opravnin (provizij)
2.5.1.4.1 Prihodki od opravnin (provizij) iz opravljanja investicijskih storitev in poslov
(UP050 Prihodki od opravnin iz sprejemanja in posredovanja naročil s finančnimi instrumenti za račun strank)
Postavka UP050 Prihodki od opravnin iz sprejemanja in posredovanja naročil s finančnimi instrumenti za račun strank zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz sprejemanja in posredovanja naročil za nakupe in prodaje finančnih instrumentov za račun strank po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, ki se nanašajo na postavke iz poslovanja za račun strank, opredeljene v podpoglavju 2.4.1.1 tega navodila.
(UP051 Prihodki od opravnin iz izvrševanja naročil s finančnimi instrumenti za račun strank)
Postavka UP051 Prihodki od opravnin iz izvrševanja naročil s finančnimi instrumenti za račun strank zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz izvrševanja naročil za nakupe in prodaje finančnih instrumentov za račun strank po 2. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, ki se nanašajo na postavke iz poslovanja za račun strank, opredeljene v podpoglavju 2.4.1.2 tega navodila.
(UP052 Prihodki od opravnin iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank)
Postavka UP052 Prihodki od opravnin iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank po 4. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, ki se nanašajo na postavke iz poslovanja za račun strank, opredeljene v podpoglavju 2.4.1.3 tega navodila.
(UP053 Prihodki od opravnin iz svetovanja v zvezi z investiranjem v vrednostne papirje)
Postavka UP053 Prihodki od opravnin iz svetovanja v zvezi z investiranjem v vrednostne papirje zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljenega svetovanja v zvezi z investiranjem v vrednostne papirje po 5. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, tj. dajanja osebnih priporočil strankam bodisi na njihovo zahtevo bodisi na pobudo investicijskih podjetij glede enega ali več poslov z zvezi s finančnimi instrumenti.
(UP054 Prihodki od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje nestrukturiranih finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa)
Postavka UP054 Prihodki od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje nestrukturiranih finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje nestrukturiranih finančnih instrumentov za račun strank z obveznostjo odkupa po 6. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1.
(UP059 Prihodki od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje strukturiranih finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa)
Postavka UP059 Prihodki od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje strukturiranih finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje strukturiranih finančnih instrumentov za račun strank z obveznostjo odkupa po 6. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1.
(UP055 Prihodki od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje nestrukturiranih finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa)
Postavka UP055 Prihodki od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje nestrukturiranih finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje nestrukturiranih finančnih instrumentov za račun strank brez obveznosti odkupa po 7. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1.
(UP060 Prihodki od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje strukturiranih finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa)
Postavka UP060 Prihodki od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje strukturiranih finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz izvedbe prve ali nadaljnje prodaje strukturiranih finančnih instrumentov za račun strank brez obveznosti odkupa po 7. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1.
(UP056 Prihodki od opravnin iz upravljanja večstranskih sistemov trgovanja in organiziranega sistema trgovanja)
Postavka UP056 Prihodki od opravnin iz upravljanja večstranskih sistemov trgovanja in organiziranega sistema trgovanja zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz upravljanja večstranskih sistemov trgovanja po 8. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 in organiziranega sistema trgovanja po 9. točki prvega odstavka 11. člena ZTFI-1.
2.5.1.4.2 Prihodki od opravnin (provizij) iz pomožnih investicijskih storitev
(UP057 Prihodki od opravnin iz vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank in opravljanja skrbniških poslov po ZTFI-1)
Postavka UP057 Prihodki od opravnin iz vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank in opravljanja skrbniških poslov po ZTFI-1 zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank in opravljanja skrbniških poslov v zvezi s finančnimi instrumenti po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZTFI-1 tako na domačih kot tudi na tujih trgih, ki se nanašajo na postavke iz poslovanja za račun strank, opredeljene v podpoglavju 2.4.2 tega navodila.
(UP061 Prihodki od opravnin iz svetovanja v zvezi z združitvami in prevzemi podjetij)
Postavka UP061 Prihodki od opravnin iz svetovanja v zvezi z združitvami in prevzemi podjetij zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz svetovanja v zvezi z združitvami in prevzemi podjetij po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZTFI-1.
(UP062 Prihodki od opravnin iz svetovanja poslovnim subjektom v zvezi s financiranjem oziroma kapitalskimi trgi)
Postavka UP062 Prihodki od opravnin iz svetovanja poslovnim subjektom v zvezi s financiranjem oziroma kapitalskimi trgi zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz svetovanja poslovnim subjektom v zvezi s financiranjem oziroma kapitalskimi trgi po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZTFI-1.
(UP063 Prihodki od opravnin v zvezi z drugimi aktivnostmi banke, povezanimi s financiranjem poslovnih subjektov)
Postavka UP063 Prihodki od opravnin v zvezi z drugimi aktivnostmi banke, povezanimi s financiranjem poslovnih subjektov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz drugih aktivnosti banke po 2. ali 7. točki prvega odstavka 19. člena ZTFI-1, povezanimi s financiranjem poslovnih subjektov.
(UP064 Prihodki od opravnin iz svetovanja fizičnim osebam, ki ni neposredno povezano z upravljanjem premoženja in financiranjem poslovnih subjektov)
Postavka UP064 Prihodki od opravnin iz svetovanja fizičnim osebam, ki ni neposredno povezano z upravljanjem premoženja in financiranjem poslovnih subjektov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz svetovanja fizičnim osebam po 7. točki prvega odstavka 19. člena ZTFI-1, ki ni neposredno povezano z upravljanjem premoženja in financiranjem poslovnih subjektov (kot so npr. nadomestila za privatno bančništvo).
(UP058 Prihodki od opravnin iz opravljanja drugih pomožnih investicijskih storitev)
Postavka UP058 Prihodki od opravnin iz opravljanja drugih pomožnih investicijskih storitev zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja investicijskih raziskav in finančnih analiz ter druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti po 5. točki prvega odstavka 19. člena ZTFI-1 ter druge investicijskim ali pomožnim investicijskim storitvam podobne posle po 7. točki prvega odstavka 19. člena ZTFI-1.
2.5.1.4.3 Prihodki od opravnin (provizij) iz opravljanja plačilnih storitev
(UP065 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – vodenje transakcijskih računov)
Postavka UP065 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – vodenje transakcijskih računov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev, ki se nanašajo na vodenje transakcijskih računov fizičnih in pravnih oseb ter izdelavo in posredovanje izpiskov ali obvestil o prometu in stanju na teh računih.
(UP066 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – izvrševanje kreditnih plačil in denarnih nakazil)
Postavka UP066 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – izvrševanje kreditnih plačil zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev, ki se nanašajo na izvrševanje kreditnih plačil (kot so plačila na podlagi univerzalnega plačilnega naloga in množičnih plačil) in denarnega nakazila ter prilivi na račun po teh plačilnih instrumentih.
(UP067 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – izvrševanje debetnih plačil)
Postavka UP067 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – izvrševanje debetnih plačil zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev, ki se nanašajo na izvrševanje debetnih plačil (kot so plačila na podlagi direktne obremenitve, poštne nakaznice in prilivi na račun po teh plačilnih instrumentih).
(UP068 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – dvigi in pologi gotovine na bankomatih z debetnimi karticami)
Postavka UP068 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – dvigi in pologi gotovine na bankomatih z debetnimi karticami zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev, ki se nanašajo na dvige in pologe gotovine na bankomatih, zaračunanih imetnikom debetnih kartic.
(UP094 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – dvigi in pologi gotovine na bankomatih s kreditnimi karticami)
Postavka UP094 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – dvigi in pologi gotovine na bankomatih s kreditnimi karticami zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev, ki se nanašajo na dvige in pologe gotovine na bankomatih, zaračunanih imetnikom kreditnih kartic.
(UP090 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – kartično poslovanje z imetniki kreditnih kartic)
Postavka UP090 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – kartično poslovanje z imetniki kreditnih kartic zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz poslovanja s kreditnimi karticami, zaračunanih imetnikom kartic (kot so članarine, izdelava kreditnih kartic, dvigi gotovine na bančnih okencih prek POS-terminalov (angl. Point of sale) brez dvigov gotovine na bankomatih).
(UP091 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – kartično poslovanje z imetniki debetnih kartic)
Postavka UP091 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – kartično poslovanje z imetniki debetnih kartic zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz poslovanja z debetnimi karticami, zaračunanih imetnikom kartic (kot so članarine, izdelava debetnih kartic, dvigi gotovine na bančnih okencih prek POS-terminalov brez dvigov gotovine na bankomatih).
(UP092 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – kartično poslovanje s trgovci v povezavi s kreditnimi karticami)
Postavka UP092 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – kartično poslovanje s trgovci v povezavi s kreditnimi karticami zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz poslovanja s kreditnimi karticami, zaračunanih trgovcem (kot so članarine in opravnine od izvršenih plačil).
(UP093 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – kartično poslovanje s trgovci v povezavi z debetnimi karticami)
Postavka UP093 Prihodki od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev – kartično poslovanje s trgovci v povezavi z debetnimi karticami zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz poslovanja z debetnimi karticami, zaračunanih trgovcem (kot so članarine in opravnine od izvršenih plačil).
(UP071 Prihodki od opravnin iz naslova opravljanja plačilnih storitev in drugih storitev v zvezi s plačevanjem – medbančne provizije)
Postavka UP071 Prihodki od opravnin iz naslova opravljanja plačilnih storitev in drugih storitev v zvezi s plačevanjem – medbančne provizije zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja plačilnih storitev in drugih storitev v zvezi s plačevanjem, ki se nanašajo na medbančne opravnine (kot so opravnine iz naslova izvršenih kreditnih in debetnih plačil, kartičnega poslovanja in bankomatskega poslovanja).
(UP072 Prihodki od opravnin iz naslova opravljanja drugih storitev v zvezi s plačevanjem)
Postavka UP072 Prihodki od opravnin iz naslova opravljanja drugih storitev v zvezi s plačevanjem zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja storitev v zvezi s plačevanjem, ki niso zajete v postavke od UP065 do UP071 ter od UP090 do UP095 (npr. storitve v zvezi s plačevanjem, ki se nanašajo na izdajo in uporabo elektronskega denarja, izdajo in unovčitev čekov ter pristop in uporabo sodobnih tržnih poti (elektronska, telefonska in mobilna banka)).
(UP095 Prihodki od opravnin iz naslova poravnave (kliringa))
Postavka UP095 Prihodki od opravnin iz naslova poravnave (kliringa) zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz naslova opravljanja poravnave – kliringa v okviru sodelovanja pri instrumentih v zvezi z nasprotno stranko (npr. v delu, ki se nanaša na kliring poravnave iz unovčevanja čekov).
2.5.1.4.4 Prihodki od opravnin (provizij) iz opravljanja drugih storitev (po ZBan-3)
(UP073 Prihodki od opravnin iz odobrenih kreditnih poslov)
Postavka UP073 Prihodki od opravnin iz odobrenih kreditnih poslov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz odobrenih kreditnih poslov, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in te opravnine niso sestavni del efektivne obrestne mere (tj. niso vključene v vrednostni podatek 84. Znesek stroškov ob začetnem pripoznanju finančnih instrumentov), vključno z opravninami iz odobrenih kreditov, ki v celoti niso bili nikoli črpani (in opravninami iz izterjave (če ne izvirajo iz prefakturiranja)).
(UP074 Prihodki od opravnin iz danih jamstev)
Postavka UP074 Prihodki od opravnin iz danih jamstev zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz danih jamstev, kot so garancije, nekriti akreditivi, menični avali, patronatske izjave in druge pogojne (zunajbilančne) obveznosti, ki se nanašajo na postavko A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti.
(UP077 Prihodki od opravnin iz prevzetih obveznosti iz kreditov)
Postavka UP077 Prihodki od opravnin iz prevzetih obveznosti iz kreditov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz naslova prevzetih obveznosti iz kreditov, ki se ne vključujejo v efektivno obrestno mero in so zaračunane za določeno daljše časovno obdobje (ob začetnem pripoznanju so evidentirane v izkazu finančnega položaja kot druge obveznosti (v postavki P2511), t. i. pasivne časovne razmejitve, ki se postopno prenašajo med prihodke v izkaz poslovnega izida).
(UP075 Prihodki od opravnin iz shranjevanja stvari in vrednosti ter oddajanja sefov)
Postavka UP075 Prihodki od opravnin iz shranjevanja stvari in vrednosti ter oddajanja sefov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz shranjevanja stvari in vrednosti ter oddajanja sefov v najem.
(UP078 Prihodki od opravnin iz opravljanja menjalniških poslov)
Postavka UP078 Prihodki od opravnin iz opravljanja menjalniških poslov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja menjalniških poslov, vključno z menjavo tujih bankovcev ali kovancev in čekov v tujih valutah (angl. bid-ask-spread) ter menjavo tujih valut prek kreditnih in debetnih kartic.
(UP076 Prihodki od opravnin iz opravljanja kreditnih bonitetnih storitev in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev)
Postavka UP076 Prihodki od opravnin iz opravljanja kreditnih bonitetnih storitev in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja kreditnih bonitetnih storitev, kot so zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, ter opravljanja drugih vzajemno priznanih finančnih storitev.
(UP096 Prihodki od opravnin iz servisiranja kreditnih poslov za račun tretjih oseb)
Postavka UP096 Prihodki od opravnin iz servisiranja kreditnih poslov za račun tretjih oseb zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz servisiranja kreditnih poslov za račun tretjih oseb (ne vključuje opravnin iz posredovanja pri sklepanju kreditnih poslov, ki po sklenitvi niso hkrati tudi predmet servisiranja).
(UP097 Prihodki od opravnin iz fiduciarnih poslov)
Postavka UP097 Prihodki od opravnin iz fiduciarnih poslov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz fiduciarnih poslov (poslov, ki se ne nanašajo na posle z vrednostnimi papirji in kreditne posle za račun strank ali upravljanje sredstev strank).
(UP098 Prihodki od opravnin iz posredovanja pri kolektivnem naložbenju)
Postavka UP098 Prihodki od opravnin iz posredovanja pri kolektivnem naložbenju zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz posredovanja pri kolektivnem naložbenju, ne pa tudi iz upravljanja teh naložb.
(UP081 Prihodki od opravnin iz posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic)
Postavka UP081 Prihodki od opravnin iz posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz posredovanja pri sklepanju zavarovalnih polic oziroma prodaji zavarovalniških storitev.
(UP099 Prihodki od opravnin iz posredovanja pri sklepanju drugih poslov, ki niso predmet upravljanja oziroma servisiranja)
Postavka UP099 Prihodki od opravnin iz posredovanja pri sklepanju drugih poslov, ki niso predmet upravljanja oziroma servisiranja zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz posredovanja pri sklepanju drugih poslov, ki po sklenitvi niso tudi predmet upravljanja oziroma servisiranja in katerih prihodki niso vključeni v eno izmed postavk UP096, UP097, UP098 ali UP081 (npr. posredovanja pri sklepanju najemnih pogodb in kreditnih poslov, ki po sklenitvi niso hkrati tudi predmet servisiranja, ter posredovanja pri prodaji zlata in diamantov).
(UP082 Prihodki od opravnin iz upravljanja pokojninskih skladov)
Postavka UP082 Prihodki od opravnin iz upravljanja pokojninskih skladov zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(UP083 Prihodki od opravnin iz opravljanja skrbniških storitev v zvezi s kolektivnimi naložbami)
Postavka UP083 Prihodki od opravnin iz opravljanja skrbniških storitev v zvezi s kolektivnimi naložbami zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz skrbniških storitev v zvezi s kolektivnimi naložbami po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(UP085 Prihodki od opravnin iz opravljanja skrbniških storitev po drugih zakonih, razen v zvezi s kolektivnimi naložbami)
Postavka UP085 Prihodki od opravnin iz opravljanja skrbniških storitev po drugih zakonih, razen v zvezi s kolektivnimi naložbami zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz skrbniških storitev po drugih zakonih (ne po ZTFI-1 ali v zvezi s kolektivnimi naložbami), kot so skrbniške storitve po zakonu, ki ureja varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb.
(UP084 Prihodki od opravnin iz storitev upravljanja plačilnih sistemov in drugih dodatnih finančnih storitev)
Postavka UP084 Prihodki od opravnin iz storitev upravljanja plačilnih sistemov in drugih dodatnih finančnih storitev zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz storitev upravljanja plačilnih sistemov ter drugih storitev in poslov, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je banka izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno priznane finančne storitve in dodatne finančne storitve po drugem odstavku 5. člena in prvem odstavku 6. člena ZBan-3 ter niso zajete v postavke od UP050 do UP083, UP086, UP087 ali od UP090 do UP099.
(UP086 Prihodki od opravnin iz opravljanja osrednjih administrativnih storitev za kolektivne naložbe)
Postavka UP086 Prihodki od opravnin iz opravljanja osrednjih administrativnih storitev za kolektivne naložbe zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz opravljanja osrednjih administrativnih storitev za kolektivne naložbe.
(UP087 Prihodki od opravnin iz sklenjenih poslov z blagom)
Postavka UP087 Prihodki od opravnin iz sklenjenih poslov z blagom zajema prihodke poslovnega leta od opravnin iz sklenjenih poslov z blagom, ki ni pridobljeno za namen trgovanja.
2.5.1.5 Odhodki za opravnine (provizije)
(UO050 Odhodki za opravnine KDD in njej podobnih organizacij)
Postavka UO050 Odhodki za opravnine KDD in njej podobnih organizacij zajema odhodke poslovnega leta za opravnine KDD in njej podobnih subjektov oziroma poravnalnih sistemov v zvezi z nakupi in prodajami finančnih instrumentov.
(UO051 Odhodki za opravnine borze vrednostnih papirjev in njej podobnih organizacij)
Postavka UO051 Odhodki za opravnine borze vrednostnih papirjev in njej podobnih organizacij zajema odhodke poslovnega leta za opravnine borze vrednostnih papirjev in njej podobnih subjektov.
(UO070 Odhodki za opravnine od poslovanja z vrednostnimi papirji, razen z vrednostnimi papirji banke, zaupanimi v gospodarjenje)
Postavka UO070 Odhodki za opravnine od poslovanja z vrednostnimi papirji, razen z vrednostnimi papirji banke, zaupanimi v gospodarjenje zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od poslovanja z vrednostnimi papirji, razen z vrednostnimi papirji banke, zaupanimi v gospodarjenje (tj. opravnine, plačane posrednikom pri sklepanju kakršnih koli poslov z vrednostnimi papirji, vključno z opravninami, ki se nanašajo na izdajo ali posredovanje pri izdaji lastnih vrednostnih papirjev banke).
(UO071 Odhodki za opravnine iz upravljanja sredstev banke v drugi instituciji)
Postavka UO071 Odhodki za opravnine iz upravljanja sredstev banke v drugi instituciji zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od opravljenih storitev banki iz upravljanja sredstev za račun banke s strani druge institucije.
(UO072 Odhodki za opravnine iz servisiranja kreditnih poslov za račun banke)
Postavka UO072 Odhodki za opravnine iz servisiranja kreditnih poslov za račun banke zajema odhodke poslovnega leta za opravnine iz servisiranja kreditnih poslov za račun banke, ki so jih banki zaračunali ponudniki storitev kreditiranja (ne vključuje opravnin iz posredovanja pri sklepanju kreditnih poslov, ki po sklenitvi niso tudi predmet servisiranja).
(UO073 Odhodki za opravnine iz posredovanja drugih institucij pri sklepanju poslov za račun banke, ki niso predmet upravljanja ali servisiranja)
Postavka UO073 Odhodki za opravnine iz posredovanja drugih institucij pri sklepanju poslov za račun banke, ki niso predmet upravljanja ali servisiranja zajema odhodke poslovnega leta za opravnine iz posredovanja drugih institucij pri sklepanju poslov za račun banke, ki niso predmet upravljanja ali servisiranja (npr. opravnine za posredovanje pri sklepanju najemnih pogodb in kreditnih poslov, ki po sklenitvi niso tudi predmet servisiranja, ter za posredovanje pri prodaji zlata in diamantov).
(UO053 Odhodki za opravnine od opravljenih skrbniških storitev)
Postavka UO053 Odhodki za opravnine od opravljenih skrbniških storitev zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od opravljenih skrbniških storitev banki v zvezi s finančnimi instrumenti.
2.5.1.5.1 Odhodki za opravnine (provizije) od opravljenih plačilnih storitev
(UO054 Odhodki za opravnine od opravljenih plačilnih storitev v zvezi s kartičnim poslovanjem)
Postavka UO054 Odhodki za opravnine od opravljenih plačilnih storitev v zvezi s kartičnim poslovanjem zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od opravljenih storitev plačilnega prometa banki, ki se nanašajo na kartično poslovanje, in stroške, povezane s temi posli (če neposredno ne bremenijo imetnikov plačilnih kartic).
(UO055 Odhodki za opravnine od opravljenih drugih storitev v zvezi s plačevanjem)
Postavka UO055 Odhodki za opravnine od opravljenih drugih storitev v zvezi s plačevanjem zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od opravljenih storitev plačilnega prometa banki, ki se nanašajo na vodenje poravnalnih in transakcijskih računov, izdelavo izpiskov ali obvestil o prometu in stanju na teh računih, izvršena plačila in druge storitve v zvezi s plačevanjem.
(UO056 Odhodki za opravnine od prejetih jamstev)
Postavka UO056 Odhodki za opravnine od prejetih jamstev zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od prejetih jamstev, kot so prejete garancije bank, nepreklicna jamstva Republike Slovenije, patronatske izjave in druga jamstva, ki se nanašajo na prejeta zavarovanja danih kreditov (tj. vrednostna podatka 64. Znesek zavarovanja z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije in 67. Znesek zavarovanja z drugimi oblikami zavarovanja aktivnih bilančnih postavk A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti, A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti).
(UO057 Odhodki za opravnine od prejetih obvez iz kreditov)
Postavka UO057 Odhodki za opravnine od prejetih obvez iz kreditov zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od prejetih obvez iz kreditov, ki se ne vključujejo v efektivno obrestno mero in so zaračunane za določeno daljše časovno obdobje (ob začetnem pripoznanju so evidentirane v izkazu finančnega položaja med drugimi sredstvi (v postavki A2206), t. i. aktivne časovne razmejitve, ki se postopno prenašajo med odhodke v izkaz poslovnega izida).
(UO058 Odhodki za opravnine od menjalniških poslov)
Postavka UO058 Odhodki za opravnine od menjalniških poslov zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od opravljenih menjalniških poslov, vključno z menjavami tujih bankovcev, kovancev in čekov v tujih valutah (angl. bid-ask-spread) ter z menjavami tujih valut prek kreditnih in plačilnih kartic. V to postavko se vključijo tudi odhodki za nadomestila iz menjave tujih valut prek kreditnih in plačilnih kartic.
(UO059 Odhodki za opravnine od opravljenih drugih storitev)
Postavka UO059 Odhodki za opravnine od opravljenih drugih storitev zajema odhodke poslovnega leta za opravnine od opravljenih drugih storitev banki, ki niso zajete v postavke od UO050 do UO058 ter od UO070 do UO073.
2.5.1.6 Dobički in izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
2.5.1.6.1 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(UP110 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP110 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med prejetim plačilom (prodajno ceno) in knjigovodsko vrednostjo teh finančnih sredstev ter prenesene dobičke ali izgube iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa), ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(UP111 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UP111 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med prejetim plačilom (prodajno ceno) in knjigovodsko vrednostjo teh finančnih sredstev ter prenesene dobičke ali izgube iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa), ki se nanašajo na postavke A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva,A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
2.5.1.6.2 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(UO110 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO110 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in prejetim plačilom (prodajno ceno) teh finančnih sredstev ter prenesene dobičke ali izgube iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa), ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(UO111 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UO111 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in prejetim plačilom (prodajno ceno) teh finančnih sredstev ter prenesene dobičke ali izgube iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa), ki se nanašajo na postavke A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva,A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
2.5.1.6.3 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
(UP112 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP112 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med odplačilom (prodajno ceno) in knjigovodsko vrednostjo teh finančnih sredstev), ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UP113 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UP113 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med odplačilom (prodajno ceno) in knjigovodsko vrednostjo teh finančnih sredstev), ki se nanašajo na postavke A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta,A2932 Terjatve do kupcev in A2943 Terjatve do zavarovalnic iz naslova škodnih zahtevkov ter postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva, A0418 Terjatve iz finančnega najema,A0419 Sindicirani krediti,A2601 Čeki, poslani na unovčenje in A2901 Čeki,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
2.5.1.6.4 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
(UO112 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO112 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in odplačilom (prodajno ceno) teh finančnih sredstev), ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UO113 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UO113 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in odplačilom (prodajno ceno) teh finančnih sredstev), ki se nanašajo na postavke A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta,A2932 Terjatve do kupcev in A2943 Terjatve do zavarovalnic iz naslova škodnih zahtevkov ter postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva, A0418 Terjatve iz finančnega najema,A0419 Sindicirani krediti,A2601 Čeki, poslani na unovčenje in A2901 Čeki,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
2.5.1.6.5 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti
(UP114 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP114 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja izdanih dolžniških vrednostnih papirjev iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in odplačilom finančnih obveznosti), ki se nanašajo na postavke P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice, P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah in P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UP115 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – vloge in najeti krediti)
Postavka UP115 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – vloge in najeti krediti zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja vlog in najetih kreditov iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in odplačilom finančnih obveznosti), ki se nanašajo na postavki P0316 Varstveni depoziti podružnice tuje banke in P0322 Prejete vloge – elektronski denar ter postavke P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje, P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti, P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov, P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo), P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, P0601 Podrejene obveznosti – vloge in P0602 Podrejene obveznosti – krediti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UP116 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – druge finančne obveznosti)
Postavka UP116 Dobički ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – druge finančne obveznosti zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja drugih finančnih obveznosti iz izkaza finančnega položaja, ki niso zajeti v postavki UP114 ali UP115 (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in odplačilom finančnih obveznosti), in se nanašajo na postavke P2912 Obveznosti do dobaviteljev,P2925 Druge poslovne obveznosti, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta,P2930 Obveznosti za neizvršena izplačila in P0402 Obveznosti iz kartičnega poslovanja ter postavko P0403 Druge finančne obveznosti, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
2.5.1.6.6 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti
(UO114 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO114 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med odplačilom in knjigovodsko vrednostjo finančnih obveznosti), ki se nanašajo na postavke P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice, P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah in P0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UO115 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – vloge in najeti krediti)
Postavka UO115 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – vloge in najeti krediti zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med odplačilom in knjigovodsko vrednostjo finančnih obveznosti), ki se nanašajo na postavki P0316 Varstveni depoziti podružnice tuje banke in P0322 Prejete vloge – elektronski denar ter postavke P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje, P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti, P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov, P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo), P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, P0601 Podrejene obveznosti – vloge in P0602 Podrejene obveznosti – krediti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(UO116 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – druge finančne obveznosti)
Postavka UO116 Izgube ob odpravi pripoznanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti – druge finančne obveznosti zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja drugih finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti, iz izkaza finančnega položaja, ki niso zajete v postavkah UO114 in UO115 (tj. razliko med odplačilom in knjigovodsko vrednostjo finančnih obveznosti), in se nanašajo na postavke P2912 Obveznosti do dobaviteljev,P2925 Druge poslovne obveznosti, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta,P2930 Obveznosti za neizvršena izplačila in P0402 Obveznosti iz kartičnega poslovanja ter postavko P0403 Druge finančne obveznosti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
2.5.1.7 Neto dobički ali izgube iz finančnih instrumentov v posesti za trgovanje
2.5.1.7.1 Neto dobički ali izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje
(VN014 Neto dobički/izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja)
Postavka VN014 Neto dobički/izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz izvedenih finančnih instrumentov, ki so bili sicer sklenjeni za namen ekonomskega varovanja pred tveganjem, vendar ne izpolnjujejo vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Ti neto dobički ali izgube se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 15 − izvedeni finančni instrumenti za ekonomsko varovanje postavk bančne knjige, ter na postavke valutnih promptnih (spot) poslov A2407, A2408, P2607 in P2608, ki se nanašajo na izvedene finančne instrumente v razmerju ekonomskega varovanja (npr. valutne zamenjave). Postavka zajema tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke teh izvedenih finančnih instrumentov ter obresti, če jih banka v poslovnih knjigah ne izkazuje ločeno od učinkov iz merjenja teh instrumentov in če jih posledično ne vključi v postavko UP021 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju – izvedeni finančni instrumentiv razmerju ekonomskega varovanja ali v postavko UO021 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja.
(VN015 Neto dobički/izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti)
Postavka VN015 Neto dobički/izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz izvedenih finančnih instrumentov, ki niso bili sklenjeni za namen varovanja pred tveganjem in se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje,ter na postavke valutnih promptnih (spot) poslov A2407, A2408, P2607 in P2608, ki se nanašajo na izvedene finančne instrumente, ki niso bili sklenjeni za namen varovanja pred tveganjem (npr. valutne zamenjave). Postavka zajema tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke teh izvedenih finančnih instrumentov ter obresti, če jih banka v poslovnih knjigah ne izkazuje ločeno od učinkov iz merjenja teh instrumentov in če jih posledično ne vključi v postavko UP022 Prihodki od obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju – drugi izvedeni finančni instrumenti ali v postavko UO022 Odhodki za obresti od finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju – drugi izvedeni finančni instrumenti.
(VN001 Neto dobički/izgube iz trgovanja z lastniškimi instrumenti)
Postavka VN001 Neto dobički/izgube iz trgovanja z lastniškimi instrumenti zajema dobičke in izgube poslovnega leta pri trgovanju z delnicami (tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke ob odpravi pripoznanja, tj. odpisu ali odtujitvi teh finančnih sredstev), ki se nanašajo na postavke A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga, A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga inA1103 Delnice neodvisnih družb,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(VN002 Neto dobički/izgube iz trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji)
Postavka VN002 Neto dobički/izgube iz trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji zajema dobičke in izgube poslovnega leta pri trgovanju z dolžniškimi vrednostnimi papirji (tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke ob odpravi pripoznanja, tj. odpisu, odplačilu ali odtujitvi teh finančnih sredstev), ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(VN003 Neto dobički/izgube iz trgovanja s krediti in drugimi finančnimi sredstvi)
Postavka VN003 Neto dobički/izgube iz trgovanja s krediti in drugimi finančnimi sredstvi zajema dobičke in izgube poslovnega leta pri trgovanju s krediti in drugimi finančnimi sredstvi (tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke ob odpravi pripoznanja, tj. odpisu, odplačilu ali odtujitvi teh finančnih sredstev), ki se nanašajo na postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0417 Druga finančna sredstva in A0419 Sindicirani kredit, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(VN004 Neto dobički/izgube pri nakupu in prodaji tujih valut)
(1) Postavka VN004 Neto dobički/izgube pri nakupu in prodaji tujih valut zajema dobičke in izgube poslovnega leta pri nakupu in prodaji tujih valut (tako učinke iz merjenja promptnih (spot) poslov z nakupom in prodajo tujih valut kot tudi realizirane učinke teh poslov), ki se nanašajo na postavki A2407 in P2607 Promptni posli z nakupom tujih valut ter postavki A2408 in P2608 Promptni posli s prodajo tujih valut.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka ne zajema dobičkov in izgub poslovnega leta iz promptnih (spot) delov izvedenih finančnih instrumentov (npr. valutnih zamenjav), ki niso namenjeni varovanju pred tveganjem, ker so ti zajeti v postavkah VN014 Neto dobički/izgube v posesti za trgovanje – izvedeni finančni instrumenti v razmerju ekonomskega varovanja in VN015 Neto dobički/izgube v posesti za trgovanje – drugi izvedeni finančni instrumenti.
2.5.1.7.2 Neto dobički ali izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje
(VN010 Neto dobički/izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – kratke pozicije)
Postavka VN010 Neto dobički/izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – kratke pozicije zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz kratkih pozicij (tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke ob odpravi pripoznanja teh finančnih obveznosti), ki se nanašajo na postavki P3101 Obveznosti za izročitev izposojenih lastniških finančnih instrumentov in P3102 Obveznosti za izročitev izposojenih dolžniških finančnih instrumentov, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(VN011 Neto dobički/izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – vloge in najeti krediti)
Postavka VN011 Neto dobički/izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – vloge in najeti krediti zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz vlog in najetih kreditov v posesti za trgovanje (tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke ob odpravi pripoznanja teh finančnih obveznosti), ki se nanašajo na postavke P0201 Odpoklicane vloge, P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah, P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) in P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(VN012 Neto dobički/izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka VN012 Neto dobički/izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev v posesti za trgovanje (tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke ob odpravi pripoznanja teh finančnih obveznosti), ki se nanašajo na postavke P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice in P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
(VN013 Neto dobički/izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – druge finančne obveznosti)
Postavka VN013 Neto dobički/izgube iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje – druge finančne obveznosti zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz drugih (neizvedenih) finančnih obveznosti v posesti za trgovanje, ki niso vključene v postavko VN010, VN011 ali VN012 (tako učinke iz merjenja kot tudi realizirane učinke ob odpravi pripoznanja teh finančnih obveznosti) ter se nanašajo na postavko P0403 Druge finančne obveznosti, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 01 − za trgovanje.
2.5.1.8 Neto dobički/izgube iz finančnih instrumentov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
2.5.1.8.1 Dobički iz finančnih instrumentov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
(UP130 Dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – lastniški vrednostni papirji)
Postavka UP130 Dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – lastniški vrednostni papirji zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja lastniških vrednostnih papirjev (vključno z dobički iz merjenja delnic in deležev v kapital družb v skupini), obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga, A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga,A1103 Delnice neodvisnih družb,A1202 Poslovni deleži v neodvisne družbe,A1104 Delnice odvisnih družb, A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb, A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe, A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe,označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP131 Dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP131 Dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – dolžniški vrednostni papirji zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja dolžniških vrednostnih papirjev, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplačni vrednosti in se posledično v skladu z MSRP 9 merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji,označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP132 Dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UP132 Dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – krediti in druga finančna sredstva zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja kreditov in drugih finančnih sredstev, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplačni vrednosti in se posledično v skladu z MSRP 9 merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0417 Druga finančna sredstva, A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.8.2 Izgube iz finančnih instrumentov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
(UO130 Izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – lastniški vrednostni papirji)
Postavka UO130 Izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – lastniški vrednostni papirji zajema izgube poslovnega leta iz merjenja lastniških vrednostnih papirjev (vključno z izgubami iz merjenja delnic in deležev v kapital družb v skupini), obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto negativne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga, A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga, A1103 Delnice neodvisnih družb,A1202 Poslovni deleži v neodvisne družbe, A1104 Delnice odvisnih družb, A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb, A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe, A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe,označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO131 Izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO131 Izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – dolžniški vrednostni papirji zajema izgube poslovnega leta iz merjenja dolžniških vrednostnih papirjev, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplačni vrednosti in se posledično v skladu z MSRP 9 merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto negativne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji,označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO132 Izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UO132 Izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – krediti in druga finančna sredstva zajema izgube poslovnega leta iz merjenja kreditov in drugih finančnih sredstev, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplačni vrednosti in se posledično v skladu z MSRP 9 merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto negativne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve, A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0417 Druga finančna sredstva, A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.9 Dobički in izgube iz finančnih instrumentov, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
2.5.1.9.1 Dobički in izgube iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
2.5.1.9.1.1 Dobički iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
(UP122 Dobički iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP122 Dobički iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – dolžniški vrednostni papirji zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja dolžniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji,označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP123 Dobički iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UP123 Dobički iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – krediti in druga finančna sredstva zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja kreditov in drugih finančnih sredstev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0417 Druga finančna sredstva, A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.9.1.2 Izgube iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
(UO122 Izgube iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO122 Izgube iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – dolžniški vrednostni papirji zajema izgube poslovnega leta iz merjenja dolžniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto negativne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji,označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO123 Izgube iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – krediti in druga finančna sredstva)
Postavka UO123 Izgube iz finančnih sredstev, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – krediti in druga finančna sredstva zajema izgube poslovnega leta iz merjenja kreditov in drugih finančnih sredstev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto negativne učinke, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0417 Druga finančna sredstva in A0419 Sindicirani kredit, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.9.2 Dobički in izgube iz finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
2.5.1.9.2.1 Dobički iz finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
2.5.1.9.2.1.1Dobički iz prejetih vlog in kreditov
(UP124 Dobički iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznani v DVD) – prejete vloge in krediti)
Postavka UP124 Dobički iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznani v DVD) – prejete vloge in krediti zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja prejetih vlog in kreditov, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – če niso praviloma vključeni v postavko drugega vseobsegajočega donosa VN105. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja lastnega kreditnega tveganja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke iz tega naslova, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje,P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti,P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov,P0601 Podrejene obveznosti – vloge, P0602 Podrejene obveznosti – krediti,P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) in P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP125 Dobički iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov – prejete vloge in krediti)
Postavka UP125 Dobički iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov – prejete vloge in krediti zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja prejetih vlog in kreditov, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke, ki so nastali zaradi drugih razlogov in ne zaradi kreditnega tveganja ter se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje,P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti,P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov,P0601 Podrejene obveznosti – vloge, P0602 Podrejene obveznosti – krediti,P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) in P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.9.2.1.2 Dobički iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev
(UP126 Dobički iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznani v DVD) – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP126 Dobički iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznani v DVD) – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – če niso praviloma vključeni v postavko drugega vseobsegajočega donosa VN105. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja lastnega kreditnega tveganja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke iz tega naslova ter se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice,P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah inP0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP127 Dobički iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UP127 Dobički iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke iz spremembe poštene vrednosti, ki so nastali zaradi drugih razlogov in ne zaradi kreditnega tveganja ter se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice,P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah inP0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.9.2.1.3 Dobički iz drugih finančnih obveznosti
(UP133 Dobički iz spremembe poštene vrednosti drugih finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznani v DVD))
Postavka UP133 Dobički iz spremembe poštene vrednosti drugih finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznani v DVD) zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja drugih finančnih obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – če niso praviloma vključeni v postavko drugega vseobsegajočega donosa VN105. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja lastnega kreditnega tveganja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke iz tega naslova, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavke P0403 Druge finančne obveznosti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UP134 Dobički iz spremembe poštene vrednosti drugih finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov)
Postavka UP134 Dobički iz spremembe poštene vrednosti drugih finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov zajema dobičke poslovnega leta iz merjenja drugih finančnih obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto pozitivne učinke, ki so nastali zaradi drugih razlogov in ne zaradi kreditnega tveganja ter se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavke P0403 Druge finančne obveznosti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.9.2.2 Izgube iz finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
2.5.1.9.2.2.1 Izgube iz prejetih vlog in kreditov
(UO124 Izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznane v DVD) – prejete vloge in krediti)
Postavka UO124 Izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznane v DVD) – prejete vloge in krediti zajema izgube poslovnega leta iz merjenja prejetih vlog in kreditov, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – če niso praviloma vključeni v postavko drugega vseobsegajočega donosa VN105. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja lastnega kreditnega tveganja kot tudi realizirane neto negativne učinke iz tega naslova, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje, P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti,P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov, P0601 Podrejene obveznosti – vloge, P0602 Podrejene obveznosti – krediti,P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) in P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO125 Izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov – prejete vloge in krediti)
Postavka UO125 Izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov – prejete vloge in krediti zajema izgube poslovnega leta iz merjenja prejetih vlog in kreditov, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto negativne učinke, ki so nastali zaradi drugih razlogov in ne zaradi kreditnega tveganja ter se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje,P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti, P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov,P0601 Podrejene obveznosti – vloge, P0602 Podrejene obveznosti – krediti,P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo) in P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.9.2.2.2 Izgube iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev
(UO126 Izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznane v DVD) – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO126 Izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznane v DVD) – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema izgube poslovnega leta iz merjenja izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – če niso praviloma vključeni v postavko drugega vseobsegajočega donosa VN105. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja lastnega kreditnega tveganja kot tudi realizirane neto negativne učinke iz tega naslova, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice,P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah inP0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO127 Izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov – izdani dolžniški vrednostni papirji)
Postavka UO127 Izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov – izdani dolžniški vrednostni papirji zajema izgube poslovnega leta iz merjenja izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja kot tudi realizirane neto negativne učinke, ki so nastali zaradi drugih razlogov in ne zaradi kreditnega tveganja ter se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavk P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice,P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah inP0901 Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.9.2.2.3 Izgube iz drugih finančnih obveznosti
(UO133 Izgube iz spremembe poštene vrednosti drugih finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznane v DVD))
Postavka UO133 Izgube iz spremembe poštene vrednosti drugih finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi lastnega kreditnega tveganja (če niso pripoznane v DVD) zajema izgube poslovnega leta iz merjenja drugih finančnih obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida – če niso praviloma vključeni v postavko drugega vseobsegajočega donosa VN105. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja lastnega kreditnega tveganja kot tudi realizirane neto negativne učinke iz tega naslova, ki se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavke P0403 Druge finančne obveznosti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(UO134 Izgube iz spremembe poštene vrednosti drugih finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov)
Postavka UO134 Izgube iz spremembe poštene vrednosti drugih finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi drugih razlogov zajema izgube poslovnega leta iz merjenja drugih finančnih obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka v skladu z MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja, ki se ne nanašajo na lastno kreditno tveganje, kot tudi realizirane neto negativne učinke iz tega naslova ter se ugotavljajo na ravni posameznega finančnega instrumenta iz postavke P0403 Druge finančne obveznosti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.1.10 Dobički in izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov pri obračunavanju varovanj pred tveganji
2.5.1.10.1 Dobički in izgube iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju pred spremembami poštene vrednosti
2.5.1.10.1.1 Dobički iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju pred spremembami poštene vrednosti
(UP151 Varovanje poštene vrednosti – dobički iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju poštene vrednosti posameznih finančnih instrumentov)
Postavka UP151 Varovanje poštene vrednosti – dobički iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju poštene vrednosti posameznih finančnih instrumentov zajema dobičke poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja poštene vrednosti posameznih finančnih instrumentov ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Vključuje neto pozitivne učinke iz spremembe poštene vrednosti, ki se ugotavljajo na ravni posameznega izvedenega finančnega instrumenta iz postavk A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 10 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje poštene vrednosti(mikro).
(UP155 Varovanje poštene vrednosti – dobički iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju poštene vrednosti skupine finančnih instrumentov)
Postavka UP155 Varovanje poštene vrednosti – dobički iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju poštene vrednosti skupine finančnih instrumentov zajema dobičke poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja poštene vrednosti skupin finančnih instrumentov pred tveganjem spremembe obrestne mere ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Vključuje neto pozitivne učinke iz spremembe poštene vrednosti, ki se ugotavljajo na ravni posameznega izvedenega finančnega instrumenta iz postavk A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 13 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje poštene vrednosti (makro).
2.5.1.10.1.2 Izgube iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju pred spremembami poštene vrednosti
(UO151 Varovanje poštene vrednosti – izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju poštene vrednosti posameznih instrumentov)
Postavka UO151 Varovanje poštene vrednosti – izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju poštene vrednosti posameznih instrumentov zajema izgube poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja poštene vrednosti posameznih finančnih instrumentov ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Vključuje neto negativne učinke iz spremembe poštene vrednosti, ki se ugotavljajo na ravni posameznega izvedenega finančnega instrumenta iz postavk A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 10 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje poštene vrednosti (mikro).
(UO155 Varovanje poštene vrednosti – izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju poštene vrednosti skupine finančnih instrumentov)
Postavka UO155 Varovanje poštene vrednosti – izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju poštene vrednosti skupine finančnih instrumentov zajema izgube poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja poštene vrednosti skupin finančnih instrumentov pred tveganjem spremembe obrestne mere ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Vključuje neto negativne učinke iz spremembe poštene vrednosti, ki se ugotavljajo na ravni posameznega izvedenega finančnega instrumenta iz postavk A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 13 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje poštene vrednosti (makro).
2.5.1.10.2 Dobički in izgube iz varovanih postavk pred spremembami poštene vrednosti, ki se nanašajo na varovano tveganje
2.5.1.10.2.1 Dobički iz varovanih postavk pred spremembami poštene vrednosti, ki se nanašajo na varovano tveganje
(UP150 Varovanje poštene vrednosti – dobički iz spremembe poštene vrednosti posamezno varovanih finančnih instrumentov)
Postavka UP150 Varovanje poštene vrednosti – dobički iz spremembe poštene vrednosti posamezno varovanih finančnih instrumentov zajema dobičke poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti posamezno varovanih finančnih instrumentov (ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9), ki se nanašajo na uspešni del varovanja poštene vrednosti. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja poštene vrednosti kot tudi realizirane neto pozitivne učinke iz posamezno varovanih finančnih instrumentov, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti ali 18 – po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(UP154 Varovanje poštene vrednosti – dobički iz spremembe poštene vrednosti varovane skupine finančnih instrumentov)
Postavka UP154 Varovanje poštene vrednosti – dobički iz spremembe poštene vrednosti varovane skupine finančnih instrumentov zajema dobičke poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti varovane skupine finančnih instrumentov v razmerju varovanja poštene vrednosti pred tveganjem spremembe obrestne mere (ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9), ki se nanašajo na uspešni del varovanja poštene vrednosti (npr. varovanja pred tveganjem spremembe obrestne mere) teh finančnih instrumentov. Vključuje tako neto pozitivne učinke iz merjenja poštene vrednosti kot tudi realizirane neto pozitivne učinke iz tega naslova, ki se ugotavljajo na ravni varovane skupine finančnih sredstev ali obveznosti ter se v izkazu finančnega položaja poročajo v postavkah A3001 in P3001 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem.
2.5.1.10.2.2 Izgube iz varovanih postavk pred spremembami poštene vrednosti, ki se nanašajo na varovano tveganje
(UO150 Varovanje poštene vrednosti – izgube iz spremembe poštene vrednosti posamezno varovanih finančnih instrumentov)
Postavka UO150 Varovanje poštene vrednosti – izgube iz spremembe poštene vrednosti posamezno varovanih finančnih instrumentov zajema izgube poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti posamezno varovanih finančnih instrumentov (ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9), ki se nanašajo na uspešni del varovanja poštene vrednosti. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja poštene vrednosti kot tudi realizirane neto negativne učinke iz posamezno varovanih finančnih instrumentov, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti ali 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(UO154 Varovanje poštene vrednosti – izgube iz spremembe poštene vrednosti varovane skupine finančnih instrumentov)
Postavka UO154 Varovanje poštene vrednosti – izgube iz spremembe poštene vrednosti varovane skupine finančnih instrumentov zajema izgube poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti varovane skupine finančnih instrumentov v razmerju varovanja poštene vrednosti pred tveganjem spremembe obrestne mere (ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9), ki se nanašajo na uspešni del varovanja poštene vrednosti (npr. varovanja pred tveganjem spremembe obrestne mere) teh finančnih instrumentov. Vključuje tako neto negativne učinke iz merjenja poštene vrednosti kot tudi realizirane neto negativne učinke iz tega naslova, ki se ugotavljajo na ravni varovane skupine finančnih sredstev ali obveznosti ter se v izkazu finančnega položaja poročajo v postavkah A3001 in P3001 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem.
2.5.1.10.3 Dobički in izgube iz neuspešnega varovanja denarnih tokov
2.5.1.10.3.1 Dobički iz neuspešnega varovanja denarnih tokov
(UP152 Varovanje denarnih tokov – dobički iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju denarnih tokov posameznih instrumentov – neuspešni del)
Postavka UP152 Varovanje denarnih tokov – dobički iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju denarnih tokov posameznih instrumentov – neuspešni del zajema dobičke poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja denarnih tokov posameznih finančnih instrumentov ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9, ki se nanašajo na neuspešni del varovanja denarnih tokov posameznih finančnih instrumentov. Vključuje neto pozitivne učinke iz spremembe poštene vrednosti neuspešnega dela varovanja, ki se ugotavljajo na ravni posameznega izvedenega finančnega instrumenta iz postavk A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 11 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (mikro).
(UP156 Varovanje denarnih tokov – dobički iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju denarnih tokov skupine finančnih instrumentov – neuspešni del)
Postavka UP156 Varovanje denarnih tokov – dobički iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju denarnih tokov skupine finančnih instrumentov – neuspešni del zajema dobičke poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja denarnih tokov skupin finančnih instrumentov (npr. pred obrestnim tveganjem) ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Vključuje neto pozitivne učinke iz spremembe poštene vrednosti, ki se nanašajo na neuspešni del varovanja denarnih tokov skupine finančnih instrumentov ter se ugotavljajo na ravni posameznega izvedenega finančnega instrumenta iz postavk A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 14 − izvedeni finančni instrument za varovanje denarnih tokov (makro).
2.5.1.10.3.2 Izgube iz neuspešnega varovanja denarnih tokov
(UO152 Varovanje denarnih tokov – izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju denarnih tokov posameznih instrumentov – neuspešni del)
Postavka UO152 Varovanje denarnih tokov – izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju denarnih tokov posameznih instrumentov – neuspešni del zajema izgube poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja denarnih tokov posameznih finančnih instrumentov ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9, ki se nanašajo na neuspešni del varovanja denarnih tokov posameznih finančnih instrumentov. Vključuje neto negativne učinke iz spremembe poštene vrednosti neuspešnega dela varovanja, ki se ugotavljajo na ravni posameznega izvedenega finančnega instrumenta iz postavk A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 11 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (mikro).
(UO156 Varovanje denarnih tokov – izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju denarnih tokov skupine finančnih instrumentov – neuspešni del)
Postavka UO156 Varovanje denarnih tokov – izgube iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju denarnih tokov skupine finančnih instrumentov – neuspešni del zajema izgube poslovnega leta iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja denarnih tokov skupin finančnih instrumentov (npr. pred obrestnim tveganjem) ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9. Vključuje neto negativne učinke iz spremembe poštene vrednosti, ki se nanašajo na neuspešni del varovanja denarnih tokov skupine finančnih instrumentov ter se ugotavljajo na ravni posameznega izvedenega finančnega instrumenta iz postavk A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 14 − izvedeni finančni instrument za varovanje denarnih tokov (makro).
2.5.1.11 Neto dobički ali izgube iz tečajnih razlik
(VN020 Neto dobički/izgube iz tečajnih razlik)
Postavka VN020 Neto dobički/izgube iz tečajnih razlik zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz tečajnih razlik od dolžniških finančnih instrumentov oziroma poslovnih terjatev in obveznosti, nastalih zaradi spremembe tečajev tujih valut in posledično spremembe protivrednosti finančnih instrumentov oziroma poslovnih terjatev in obveznosti v eurih.
2.5.1.12 Dobički in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev in naložb v družbe v skupini, ki se ne obravnavajo po MSRP 5
2.5.1.12.1 Dobički in izgube iz odprave pripoznanja naložb v družbe v skupini, ki se ne obravnavajo po MSRP 5
(UP183 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – naložbe v družbe v skupini)
Postavka UP183 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – naložbe v družbe v skupini zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odtujitvi) naložb v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe iz izkaza finančnega položaja, ki se pred odpravo pripoznanja niso obravnavale kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo po MSRP 5 (tj. razliko med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo teh naložb), ki se nanašajo na postavke A1104 Delnice odvisnih družb,A1105 Delnice pridruženih družb,A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb,A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe,A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,18 – po pošteni vrednosti prekdrugega vseobsegajočega donosa ali 16 − drugo.
(UO183 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – naložbe v družbe v skupini)
Postavka UO183 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – naložbe v družbe v skupini zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odtujitvi ali odpisu) naložb v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe iz izkaza finančnega položaja, ki se pred odpravo pripoznanja niso obravnavale kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo po MSRP 5 (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno teh naložb), ki se nanašajo na postavke A1104 Delnice odvisnih družb,A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb,A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe,A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 17 − obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,18 – po pošteni vrednosti prekdrugega vseobsegajočega donosa ali 16 − drugo.
2.5.1.12.2 Dobički iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev
(UP180 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – opredmetena osnovna sredstva)
Postavka UP180 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – opredmetena osnovna sredstva zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odtujitvi) opredmetenih osnovnih sredstev iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo teh sredstev), ki se nanašajo na postavke A1401 Zemljišča,A1402 Zgradbe,A1403 Nepremičnine v najemu,A1405 Drobni inventar,A1406 Oprema v najemu,A1407 Računalniška oprema inA1408 Druga oprema, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UP181 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – neopredmetena sredstva)
Postavka UP181 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – neopredmetena sredstva zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odtujitvi) neopredmetenih sredstev iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo teh sredstev), ki se nanašajo na postavki A1502 Premoženjske pravice inA1505 Druga neopredmetena sredstva, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UP182 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – naložbene nepremičnine)
Postavka UP182 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – naložbene nepremičnine zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odtujitvi) naložbenih nepremičnin iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo teh sredstev), ki se nanašajo na postavkoA2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UP189 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – druga sredstva)
Postavka UP189 Dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – druga sredstva zajema realizirane dobičke poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odtujitvi) zalog in drugih poslovnih sredstev (ne finančnih sredstev) iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo teh sredstev), ki niso zajeti v postavkah UP180, UP181 in UP182 ter se nanašajo na postavke A2917 Terjatve za plačane davke od dohodkov pravnih oseb,A2919 Terjatve za plačane davke, prispevke in druge dajatve, A2941 Predujmi za opredmetena osnovna sredstva in A2942 Predujmi za druge namene ter postavke A2913 Predujmi za neopredmetena sredstva, A2938 Zalogemateriala in drobnega inventarja, A2939 Druge zaloge in A2940 Zlato, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
2.5.1.12.3 Izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev
(UO180 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – opredmetena osnovna sredstva)
Postavka UO180 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – opredmetena osnovna sredstva zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno teh sredstev), ki se nanašajo na postavke A1401 Zemljišča, A1402 Zgradbe,A1403 Nepremičnine v najemu,A1405 Drobni inventar,A1406 Oprema v najemu, A1407 Računalniška oprema inA1408 Druga oprema, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UO181 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – neopredmetena sredstva)
Postavka UO181 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – neopredmetena sredstva zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja neopredmetenih sredstev iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno teh sredstev), ki se nanašajo na postavki A1502 Premoženjske pravice inA1505 Druga neopredmetena sredstva, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UO182 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – naložbene nepremičnine)
Postavka UO182 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – naložbene nepremičnine zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja naložbenih nepremičnin iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno teh sredstev), ki se nanašajo na postavko A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe,označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UO189 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – druga sredstva)
Postavka UO189 Izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo – druga sredstva zajema realizirane izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja zalog in drugih poslovnih sredstev (ne finančnih sredstev) iz izkaza finančnega položaja (tj. razliko med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno teh sredstev), ki niso zajeti v postavki UO180, UO181 ali UO182 ter se nanašajo na postavke A2917 Terjatve za plačane davke od dohodkov pravnih oseb, A2919 Terjatve za plačane davke, prispevke in druge dajatve, A2941 Predujmi za opredmetena osnovna sredstva in A2942 Predujmi za druge namene ter postavke A2913 Predujmi za neopredmetena sredstva, A2938 Zaloge materiala in drobnega inventarja, A2939 Druge zaloge in A2940 Zlato, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
2.5.1.13 Drugi poslovni prihodki
(UP192 Dobički iz spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin oziroma opredmetenih sredstev, ki se merijo po modelu poštene vrednosti)
Postavka UP192 Dobički iz spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin oziroma opredmetenih sredstev, ki se merijo po modelu poštene vrednosti zajema dobičke iz spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin oziroma opredmetenih sredstev v poslovnem letu, ki se merijo po modelu prevrednotenja (poštene vrednosti) v skladu z MRS 40 Naložbene nepremičnine in se nanašajo na postavko A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe.
(UP190 Prihodki od naložbenih nepremičnin, danih v poslovni najem)
Postavka UP190 Prihodki od naložbenih nepremičnin, danih v poslovni najem zajema prihodke poslovnega leta iz najemnin od naložbenih nepremičnin, danih v poslovni najem (tudi naložbenih nepremičnin, ki so bile namenjene prodaji in razporejene v skupino nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo ali spadajo v ustavljeni del poslovanja), ki se nanašajo na postavko A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe.
(UP191 Prihodki od opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem)
Postavka UP191 Prihodki od opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem zajema prihodke poslovnega leta iz najemnin od opredmetenih osnovnih sredstev (razen naložbenih nepremičnin), danih v poslovni najem (tudi opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila namenjena prodaji in razporejena v skupino nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo ali spadajo v ustavljeni del poslovanja), ki se nanašajo na postavke A1402 Zgradbe,A1403 Nepremičnine v najemu,A1405 Drobni inventar,A1406 Oprema v najemu,A1407 Računalniška oprema inA1408 Druga oprema.
(UP199 Drugi poslovni prihodki)
Postavka UP199 Drugi poslovni prihodki zajema dobičke poslovnega leta iz trgovanja z zlatom, drugimi plemenitimi kovinami in blagom ter druge poslovne prihodke poslovnega leta, ki se ne nanašajo na poslovanje s finančnimi instrumenti in ne ustrezajo opisom predhodno navedenih postavk.
2.5.1.14 Drugi poslovni odhodki
(UO192 Izgube iz spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin oziroma opredmetenih sredstev, ki se merijo po modelu poštene vrednosti)
Postavka UO192 Izgube iz spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin oziroma opredmetenih sredstev, ki se merijo po modelu poštene vrednosti zajema izgube iz spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin oziroma opredmetenih sredstev v poslovnem letu, ki se merijo po modelu prevrednotenja (poštene vrednosti) in se nanašajo na postavko A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe.
(UO190 Odhodki iz naložbenih nepremičnin, danih v poslovni najem)
Postavka UO190 Odhodki iz naložbenih nepremičnin, danih v poslovni najem zajema odhodke oziroma stroške poslovnega leta, povezane z naložbenimi nepremičninami, danimi v poslovni najem (tudi naložbenimi nepremičninami, ki so bile namenjene prodaji in razporejene v skupino nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo ali spadajo v ustavljeni del poslovanja), ki se nanašajo na postavkoA2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe.
(UO191 Odhodki iz opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem)
Postavka UO191 Odhodki iz opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem zajema odhodke oziroma stroške poslovnega leta, povezane z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, danimi v poslovni najem (tudi opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki so bili namenjeni prodaji in razporejeni v skupino nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo ali spadajo v ustavljeni del poslovanja), ki se nanašajo na postavke A1402 Zgradbe,A1403 Nepremičnine v najemu,A1405 Drobni inventar,A1406 Oprema v najemu,A1407 Računalniška oprema inA1408 Druga oprema.
(UO199 Drugi poslovni odhodki)
Postavka UO199 Drugi poslovni odhodki zajema izgube poslovnega leta iz trgovanja z zlatom, drugimi plemenitimi kovinami in blagom ter druge odhodke poslovnega leta, ki se ne nanašajo na poslovanje s finančnimi instrumenti in ne ustrezajo opisom predhodno navedenih postavk.
2.5.1.15 Administrativni stroški
(UO201 Stroški v zvezi s pokojninami in podobni stroški)
(1) Postavka UO201 Stroški v zvezi s pokojninami in podobni stroški zajema stroške poslovnega leta, ki se nanašajo na kratkoročne obveznosti banke do zaposlencev iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov, kar vključuje tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (vplačila v t. i. drugi pokojninski steber, ki je strošek banke).
(2) Banka v postavko iz prejšnjega odstavka ne vključi odhodkov iz dolgoročnih obveznosti za ugodnosti zaposlencev po MRS 19 (med katere lahko spadajo obveznosti za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade), ki se v skladu z navodili za izpolnjevanje predlog FINREP prikazujejo kot odhodki za oblikovane rezervacije, tj. v postavki UO401.
(UO204 Stroški v zvezi s prispevki za socialno varnost)
Postavka UO204 Stroški v zvezi s prispevki za socialno varnost zajema stroške poslovnega leta, ki se nanašajo na kratkoročne obveznosti banke do zaposlencev iz naslova vplačil v sklade za socialno varnost (razen pozaposlitvenih zaslužkov zaposlencev), kar vključuje tudi:
– prispevke na obračunane bruto plače, ki bremenijo delodajalca (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje, prispevek za poškodbe pri delu, prispevek za starševsko varstvo);
– kolektivno nezgodno zavarovanje ter druge oblike zdravstvenega in življenjskega zavarovanja delavcev;
– zavarovanje odgovornosti delavcev.
Postavka UO205 Plače zajema stroške poslovnega leta iz naslova obračunanih bruto plač, vključno z regresom za letni dopust ter prispevki in davki, ki bremenijo zaposlence.
Postavka UO206 Odpravnine zajema stroške poslovnega leta iz naslova odpravnin zaposlenim ob prekinitvi delovnega razmerja, kot so opredeljene v 8. členu MRS 19 (bodisi zaradi predčasne upokojitve bodisi zaradi prenehanja zaposlitve na podlagi ponudbe delodajalca).
(UO202 Izplačila zaposlencem v delnicah)
Postavka UO202 Izplačila zaposlencem v delnicah zajema stroške poslovnega leta, ki se nanašajona izplačila zaposlencem za opravljeno delo v obliki delnic.
(UO203 Drugi stroški dela)
Postavka UO203 Drugi stroški dela zajema stroške poslovnega leta iz naslova drugih prejemkov zaposlencev, kot so nadomestilo za prehrano, povračilo stroškov prevoza na delo, solidarnostne pomoči in plačila za opravljene zdravstvene storitve ter nagrade članom nadzornega sveta, ki niso vključeni v eno izmed postavk UO201, UO202, UO204, UO205 ali UO206.
Postavka UO210 Stroški reklame zajema stroške reklame v poslovnem letu, kot so oglaševanje v časopisu, na radiu in televiziji, propagandni letaki in prospekti, sponzorstva, oglaševanje na plakatih, storitve oglaševalskih agencij, udeležba na sejmih z namenom oglaševanja ipd.
(UO222 Stroški svetovanja in profesionalnega servisiranja)
Postavka UO222 Stroški svetovanja in profesionalnega servisiranja zajema stroške poslovnega leta za opravljene svetovalne in revizijske storitve ter druge storitve profesionalnega servisiranja, kot so računovodske storitve.
(UO223 Stroški v zvezi s kreditnim tveganjem)
Postavka UO223 Stroški v zvezi s kreditnim tveganjem zajema stroške poslovnega leta v zvezi s kreditnim tveganjem, kot so stroški, nastali z izterjavo (vključno z opominjanjem), sodnimi postopki in zasegom zavarovanj zaradi neodplačevanja dolgov komitentov, stroški v zvezi z izbrisom hipotek oziroma izbrisnimi pobotnicami.
(UO224 Stroški sodnih postopkov, ki niso povezani z izterjavo)
Postavka UO224 Stroški sodnih postopkov, ki niso povezani z izterjavo zajema stroške poslovnega leta, nastale v sodnih postopkih, ki niso povezani s kreditnim tveganjem oziroma izterjavo in za katere predhodno niso bile oblikovane rezervacije.
(UO225 Stroški odvetniških in notarskih storitev, ki niso povezani s sodnimi postopki)
Postavka UO225 Stroški odvetniških in notarskih storitev, ki niso povezani s sodnimi postopki zajema stroške poslovnega leta za opravljene odvetniške in notarske storitve, ki niso povezane s sodnimi postopki.
(UO212 Stroški informacijskega sistema)
Postavka UO212 Stroški informacijskega sistema zajema stroške materiala in storitev v poslovnem letu v zvezi z informacijskim sistemom (vključno z zavarovanjem), ki ne povečujejo nabavne vrednosti računalniške opreme in licenc za računalniške programe ter se nanašajo na postavki A1407 Računalniška oprema in A1502 Premoženjske pravice.
(UO213 Stroški najemnin in zakupnin)
Postavka UO213 Stroški najemnin in zakupnin zajema stroške najemnin in zakupnin nepremičnin in opreme.
(UO214 Stroški drugih storitev)
Postavka UO214 Stroški drugih storitev zajema stroške sejnin, opravljenih prevozov in stroške drugih storitev, ki niso zajeti v opredeljenih stroškovnih postavkah od UO200 do UO213, postavkah od UO215 do UO219, postavkah od UO221 do UO229 ter v postavki UO230 ali UO231.
(UO228 Stroški v zvezi z vzdrževanjem, upravljanjem in varovanjem nepremičnin)
Postavka UO228 Stroški v zvezi z vzdrževanjem, upravljanjem in varovanjem nepremičnin zajema stroške vzdrževanja, upravljanja in varovanja nepremičnin (vključno z nepremičninami v najemu), ki ne izboljšajo njihove uporabe ali ne podaljšajo njihove življenjske dobe, ter spremljajoče stroške zavarovanja in stroške komunalnih storitev, ki so povezani z uporabo nepremičnin (voda, elektrika, ogrevanje).
(UO229 Stroški v zvezi z vzdrževanjem, upravljanjem in varovanjem drugih opredmetenih osnovnih sredstev)
Postavka UO229 Stroški v zvezi z vzdrževanjem, upravljanjem in varovanjem drugih opredmetenih osnovnih sredstev zajema stroške vzdrževanja, upravljanja, varovanja in zavarovanja opredmetenih osnovnih sredstev (razen nepremičnin in računalniške opreme), vključno z opredmetenimi osnovnimi sredstvi v najemu, ki ne izboljšajo njihove uporabe ali ne podaljšajo njihove življenjske dobe.
(UO216 Stroški poštnine in komunikacije)
Postavka UO216 Stroški poštnine in komunikacije zajema stroške poštnih storitev, telefonije, najetih linij, uporabe aplikacij Reuters, Bloomberg in podobnih storitev.
(UO218 Stroški službenih poti)
Postavka UO218 Stroški službenih poti zajema stroške poslovnega leta v zvezi s službenimi potovanji.
(UO219 Stroški izobraževanja in štipendiranja)
Postavka UO219 Stroški izobraževanja in štipendiranja zajema stroške šolnin in izobraževanja zaposlencev ter štipendiranja dijakov in študentov.
Postavka UO221 Stroški nadzora zajema stroške za opravljene storitve nadzora (ECB, Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev).
(UO220 Stroški materiala)
Postavka UO220 Stroški materiala zajema stroške energije, strokovne literature, pisarniškega in drugega materiala, razen stroškov materiala za vzdrževanje informacijskega sistema, zajetih v postavki UO212 Stroški informacijskega sistema.
(UO230 Stroški obdavčitve in drugih dajatev)
Postavka UO230 Stroški obdavčitve in drugih dajatev zajema stroške članarin, obdavčitve in drugih dajatev, razen obdavčitve po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, vključenih v postavke od VN070 do VN073, ter vplačil v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog, vključenih v postavko UO231.
(UO231 Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog)
Postavka UO231 Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog zajema odhodke za vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog.
(UO300 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev)
Postavka UO300 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev zajema stroške amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev, ki ne vključujejo izgubljene vrednosti teh sredstev zaradi njihove oslabitve ali odpisa ter se nanašajo na postavke A1402 Zgradbe,A1403 Nepremičnine v najemu,A1405 Drobni inventar,A1406 Oprema v najemu, A1407 Računalniška oprema inA1408 Druga oprema,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UO301 Amortizacija neopredmetenih sredstev)
Postavka UO301 Amortizacija neopredmetenih sredstev zajema stroške amortizacije neopredmetenih sredstev, ki ne vključujejo izgubljene vrednosti teh sredstev zaradi njihove oslabitve ali odpisa ter se nanašajo na postavke A1502 Premoženjske pravice,A1503 Odloženi stroški lastnega razvijanja inA1505 Druga neopredmetena sredstva,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UO302 Amortizacija naložbenih nepremičnin)
Postavka UO302 Amortizacija naložbenih nepremičnin zajema stroške amortizacije naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu nabavne vrednosti, ki ne vključujejo izgubljene vrednosti teh nepremičnin zaradi njihove oslabitve ali odpisa ter se nanašajo na postavko A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo in po šifrantu 49. Model vrednotenja s šifro 2 − nabavna vrednost.
2.5.1.17 Neto dobički in izgube ob spremembi pogojev odplačevanja
(VN026 Neto dobički in izgube ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa)
Postavka VN026 Neto dobički in izgube ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa zajema dobičke in izgube, nastale v poslovnem letu ob spremembi pogojev odplačevanja dolžniških finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki v skladu 5.4.3 členom MSRP 9 ne vodijo do odprave pripoznanja teh finančnih sredstev iz izkaza finančnega položaja. Ti dobički in izgube izhajajo iz prilagoditve bruto knjigovodske vrednosti finančnih sredstev (s protipostavko v poslovnem izidu) na podlagi izračunane sedanje vrednosti na novo dogovorjenih ali spremenjenih diskontiranih pogodbenih denarnih tokov ter se nanašajo na postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0418 Terjatve iz finančnega najema,A0419 Sindicirani krediti,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva,A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(VN027 Neto dobički in izgube ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti)
Postavka VN027 Neto dobički in izgube ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti zajema dobičke in izgube, nastale v poslovnem letu ob spremembi pogojev odplačevanja dolžniških finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, ki v skladu s 5.4.3 členom MSRP 9 ne vodijo do odprave pripoznanja teh finančnih sredstev iz izkaza finančnega položaja. Ti dobički in izgube izhajajo iz prilagoditve bruto knjigovodske vrednosti finančnih sredstev (s protipostavko v poslovnem izidu) na podlagi izračunane sedanje vrednosti na novo dogovorjenih ali spremenjenih diskontiranih pogodbenih denarnih tokov ter se nanašajo na postavki A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta in A2932 Terjatve do kupcev ter postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti, A0418 Terjatve iz finančnega najema,A0419 Sindicirani krediti, A0417 Druga finančna sredstva, A2601 Čeki, poslani na unovčenje,A2901 Čeki,A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
2.5.1.18.1 Odhodki iz oblikovanih rezervacij
(UO400 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti iz kreditov in dana finančna poroštva)
Postavka UO400 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti iz kreditov in dana finančna poroštva zajema odhodke poslovnega leta iz oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti iz kreditov in dana finančna poroštva v poslovnem letu, ki se nanašajo na del postavke P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti.
(UO404 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti za vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog)
Postavka UO404 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti za vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog zajema odhodke poslovnega leta iz oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti za vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog, ki se nanašajo na del postavke P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti.
(UO401 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti do zaposlencev za določene zaslužke)
Postavka UO401 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti do zaposlencev za določene zaslužke zajema odhodke poslovnega leta iz oblikovanih rezervacij za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti do zaposlencev za določene zaslužke v poslovnem letu, ki se nanašajo na postavko P1201 Rezervacije za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke.
(UO405 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za druge dolgoročne zaslužke zaposlencev)
Postavka UO405 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za druge dolgoročne zaslužke zaposlencev zajema odhodke poslovnega leta iz oblikovanih rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v poslovnem letu, ki se nanašajo na postavko P1205 Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev.
(UO402 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za reorganizacijo)
Postavka UO402 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za reorganizacijo zajema odhodke poslovnega leta iz oblikovanih rezervacij za reorganizacijo v poslovnem letu, ki se nanašajo na postavko P1203 Rezervacije za reorganizacijo.
(UO403 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe)
Postavka UO403 Odhodki iz oblikovanih rezervacij za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe zajema odhodke poslovnega leta iz oblikovanih rezervacij za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbev poslovnem letu, ki se nanašajo na postavko P1204 Rezervacije za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe.
(UO409 Odhodki iz oblikovanih drugih rezervacij)
Postavka UO409 Odhodki iz oblikovanih drugih rezervacij zajema odhodke poslovnega leta iz oblikovanih rezervacij za kočljive pogodbe in drugih rezervacij v skladu z določbami MRS 37 v poslovnem letu, ki se nanašajo na postavko P1202 Druge rezervacije.
2.5.1.18.2 Prihodki iz ukinjenih rezervacij
(UP400 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za prevzete obveznosti iz kreditov in dana finančna poroštva)
Postavka UP400 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za prevzete obveznosti iz kreditov in dana finančna poroštva zajema prihodke poslovnega leta iz ukinjenih rezervacij v poslovnem letu, ki so bile v prejšnjih poslovnih letih oblikovane za prevzete obveznosti iz kreditov in dana finančna poroštva ter se nanašajo na del postavke P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti.
(UP404 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za prevzete obveznosti za vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog)
Postavka UP404 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za prevzete obveznosti za vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog zajema prihodke poslovnega leta iz ukinjenih rezervacij, ki so bile v prejšnjih poslovnih letih oblikovane za prevzete obveznosti za vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog ter se nanašajo na del postavke P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti.
(UP401 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti do zaposlencev za določene zaslužke)
Postavka UP401 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti do zaposlencev za določene zaslužke zajema prihodke poslovnega leta iz ukinjenih rezervacij, ki so bile v prejšnjih poslovnih letih oblikovane za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti do zaposlencev za določene zaslužke ter se nanašajo na postavko P1201 Rezervacije za pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke.
(UP405 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za druge dolgoročne zaslužke zaposlencev)
Postavka UP405 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za druge dolgoročne zaslužke zaposlencev zajema prihodke poslovnega leta iz ukinjenih rezervacij, ki so bile v prejšnjih poslovnih letih oblikovane za druge dolgoročne zaslužke zaposlencev in se nanašajo na postavko P1205 Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev.
(UP402 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za reorganizacijo)
Postavka UP402 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za reorganizacijo zajema prihodke poslovnega leta iz ukinjenih rezervacij v poslovnem letu, ki so bile v prejšnjih poslovnih letih oblikovane za reorganizacijo in se nanašajo na postavko P1203 Rezervacije za reorganizacijo.
(UP403 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe)
Postavka UP403 Prihodki iz ukinjenih rezervacij za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe zajema prihodke poslovnega leta iz ukinjenih rezervacij v poslovnem letu, ki so bile v prejšnjih poslovnih letih oblikovane za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe ter se nanašajo na postavko P1204 Rezervacije za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe.
(UP409 Prihodki iz ukinjenih drugih rezervacij)
Postavka UP409 Prihodki iz ukinjenih drugih rezervacij zajema prihodke poslovnega leta iz ukinjenih rezervacij v poslovnem letu, ki so bile v prejšnjih poslovnih letih oblikovane za kočljive pogodbe in druge namene v skladu z določbami MRS 37 ter se nanašajo na postavko P1202 Druge rezervacije.
2.5.1.19 Oslabitve in odprava oslabitev finančnih sredstev, ki se ne merijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid
2.5.1.19.1 Oslabitve in odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
2.5.1.19.1.1 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(UO508 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji)
(1) Postavka UO508 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji zajema oblikovane oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi izgube iz odpisov dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(UO509 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva)
(1) Postavka UO509 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva zajema v poslovnem letu oblikovane oslabitve kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na postavke A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva,A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi izgube iz odpisov kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
2.5.1.19.1.2 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(UP508 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji)
(1) Postavka UP508 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji zajema prihodke iz odprave oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi realizirane dobičke iz poplačila v predhodnih letih odpisanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(UP509 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva)
(1) Postavka UP509 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – krediti in druga finančna sredstva zajema prihodke iz odprave oslabitev kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na postavke A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva,A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi realizirane dobičke iz poplačila v predhodnih letih odpisanih kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
2.5.1.19.2 Oslabitve in odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
2.5.1.19.2.1 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
(UO510 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji)
(1) Postavka UO510 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji zajema oblikovane oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi izgube iz odpisov dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti.
(UO511 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva)
(1) Postavka UO511 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva zajema oblikovane oslabitve kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavke A0201 Poravnalni račun pri centralni banki, A0301 Obvezna rezerva pri centralni banki, A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta in A2932 Terjatve do kupcev ter postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah (razen v delu postavke, ki se nanaša na vpogledne vloge pri bankah),A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti, A0418 Terjatve iz finančnega najema,A0419 Sindicirani krediti, A0417 Druga finančna sredstva, A2601 Čeki, poslani na unovčenje in A2901 Čeki,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi izgube iz odpisov kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti.
2.5.1.19.2.2 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
(UP510 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji)
(1) Postavka UP510 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – dolžniški vrednostni papirji zajema prihodke iz odprave oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavke A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi realizirane dobičke iz poplačila v predhodnih letih odpisanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti.
(UP511 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva)
(1) Postavka UP511 Odprava oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti – krediti in druga finančna sredstva zajema prihodke iz odprave oslabitev kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, ki se nanašajo na postavke A0201 Poravnalni račun pri centralni banki, A0301 Obvezna rezerva pri centralni banki, A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta in A2932 Terjatve do kupcev ter postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah (razen v delu postavke, ki se nanaša na vpogledne vloge pri bankah), A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti, A0418 Terjatve iz finančnega najema,A0419 Sindicirani krediti, A0417 Druga finančna sredstva, A2601 Čeki, poslani na unovčenje in A2901 Čeki,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti.
(2) Postavka iz prejšnjega odstavka zajema tudi realizirane dobičke iz poplačila v predhodnih letih odpisanih kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti.
2.5.1.20 Oslabitve in odprava oslabitev naložb v kapital družb v skupini
2.5.1.20.1 Oslabitve naložb v kapital družb v skupini
(UO520 Oslabitve naložb v kapital pridruženih družb)
Postavka UO520 Oslabitve naložb v kapital pridruženih družb zajema oslabitve naložb v kapital pridruženih družb, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu poštene vrednosti ter se nanašajo na postavki A1105 Delnice pridruženih družb inA1204 Poslovni deleži v pridružene družbe, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 05 – razpoložljiva za prodajo ali 16 − drugo.
(UO521 Oslabitve naložb v kapital skupaj obvladovanih družb)
Postavka UO52 Oslabitve naložb v kapital skupaj obvladovanih družb zajema oslabitve naložb v kapital skupaj obvladovanih družb, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu poštene vrednosti, v poslovnem letu, ter se nanašajo na postavki A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe,označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 05 − razpoložljiva za prodajo ali 16 − drugo.
(UO522 Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb)
Postavka UO522 Oslabitve naložb v kapital odvisnih družb zajema oslabitve naložb v kapital odvisnih družb, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu poštene vrednosti, v poslovnem letu, ter se nanašajo na postavki A1104 Delnice odvisnih družb in A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe,označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 05 − razpoložljiva za prodajo ali 16 − drugo.
2.5.1.20.2 Odprava oslabitev naložb v kapital družb v skupini
(UP520 Odprava oslabitev naložb v kapital pridruženih družb)
Postavka UP520 Odprava oslabitev naložb v kapital pridruženih družb zajema odpravo oslabitev naložb v kapital pridruženih družb, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti v skladu z MRS 36 ter se nanašajo na postavki A1105 Delnice pridruženih družb inA1204 Poslovni deleži v pridružene družbe,označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UP521 Odprava oslabitev naložb v kapital skupaj obvladovanih družb)
Postavka UP521 Odprava oslabitev naložb v kapital skupaj obvladovanih družb zajema odpravo oslabitev naložb v kapital skupaj obvladovanih družb, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti v skladu z MRS 36 ter se nanašajo na postavki A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe,označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UP522 Odprava oslabitev naložb v kapital odvisnih družb)
Postavka UP522 Odprava oslabitev naložb v kapital odvisnih družb zajema odpravo oslabitev naložb v kapital odvisnih družb v poslovnem letu, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti v skladu z MRS 36 ter se nanašajo na postavki A1104 Delnice odvisnih družb in A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe,označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
2.5.1.21 Oslabitve in odprava oslabitev nefinančnih sredstev
2.5.1.21.1 Oslabitve nefinančnih sredstev
(UO530 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev)
Postavka UO530 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev zajema oslabitve in odpise opredmetenih osnovnih sredstev, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu prevrednotenja (poštene vrednosti) ter se nanašajo na postavke A1401 Zemljišča,A1402 Zgradbe,A1403 Nepremičnine v najemu, A1405 Drobni inventar,A1406 Oprema v najemu,A1407 Računalniška oprema inA1408 Druga oprema, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UO531 Oslabitve naložbenih nepremičnin)
Postavka UO531 Oslabitve naložbenih nepremičnin zajema oslabitve in odpise naložbenih nepremičnin, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti in se nanašajo na postavko A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe,označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UO532 Oslabitve dobrega imena)
Postavka UO532 Oslabitve dobrega imena zajema oslabitve dobrega imena, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti in se nanašajo na postavko A1506 Dobro ime.
(UO533 Oslabitve drugih neopredmetenih sredstev)
Postavka UO533 Oslabitve drugih neopredmetenih sredstev zajema oslabitve in odpise neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena), ki se merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu prevrednotenja (poštene vrednosti) ter se nanašajo na postavki A1502 Premoženjske pravice inA1505 Druga neopredmetena sredstva, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UO539 Oslabitve drugih sredstev)
Postavka UO539 Oslabitve drugih sredstev zajema morebitne oslabitve in odpise sredstev oziroma poslovnih terjatev, ki se ne nanašajo na poslovanje s finančnimi instrumenti in niso zajeti v postavkah od UO530 do UO533 ter se nanašajo na postavke A2917 Terjatve za plačane davke od dohodka pravnih oseb, A2919 Terjatve za plačane davke, prispevke in druge dajatve, A2941 Predujmi za opredmetena osnovna sredstva in A2942 Predujmi za druge namene ter postavke A2913 Predujmi za neopredmetena sredstva, A2938 Zaloge materiala in drobnega inventarja, A2939 Druge zaloge in A2940 Zlato, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
2.5.1.21.2 Odprava oslabitev nefinančnih sredstev
(UP530 Odprava oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev)
Postavka UP530 Odprava oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev zajema odpravo oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu prevrednotenja (poštene vrednosti), ki jih je banka oslabila v prejšnjih letih in se nanašajo na postavke A1401 Zemljišča,A1402 Zgradbe,A1403 Nepremičnine v najemu,A1405 Drobni inventar,A1406 Oprema v najemu,A1407 Računalniška oprema inA1408 Druga oprema, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UP531 Odprava oslabitev oziroma prihodki iz kasnejšega merjenja naložbenih nepremičnin)
Postavka UP531 Odprava oslabitev oziroma prihodki iz kasnejšega merjenja naložbenih nepremičnin zajema odpravo oslabitev naložbenih nepremičnin, ki se merijo po modelu nabavne vrednosti, ki jih je banka oslabila v prejšnjih letih in se nanašajo na postavko A2702 Naložbene nepremičnine – zemljišča in zgradbe, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UP533 Odprava oslabitev drugih neopredmetenih sredstev)
Postavka UP533 Odprava oslabitev drugih neopredmetenih sredstev zajema odpravo oslabitev neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena), ki se merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu prevrednotenja (poštene vrednosti), ki jih je banka oslabila v prejšnjih letih in se nanašajo na postavki A1502 Premoženjske pravice inA1505 Druga neopredmetena sredstva, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.
(UP539 Odprava oslabitev drugih sredstev)
Postavka UP539 Odprava oslabitev drugih sredstev zajema odpravo oslabitev sredstev oziroma poslovnih terjatev, ki se ne nanašajo na poslovanje s finančnimi instrumenti in niso zajeti v postavkah od UP530 do UP533 ter se nanašajo na postavke A2917 Terjatve za plačane davke od dohodka pravnih oseb, A2919 Terjatve za plačane davke, prispevke in druge dajatve, A2941 Predujmi za opredmetena osnovna sredstva, A2942 Predujmi za druge namene, A2913 Predujmi za neopredmetena sredstva, A2938 Zaloge materiala in drobnega inventarja, A2939 Druge zaloge in A2940 Zlato, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo. Postavka zajema tudi realizirane dobičke iz poplačila poslovnih terjatev, odpisanih v predhodnih letih.
Postavka UP550 Slabo ime zajema prihodke banke v poslovnem letu, nastale ob prevzemu, združitvi ali pripojitvi družb iz primanjkljaja nabavne vrednosti prevzete družbe ali njenega dela glede na določljivo pošteno vrednost pridobljenih sredstev, zmanjšano za dolgove, prevzete in pogojne obveznosti te družbe.
2.5.1.23 Pripadajoči dobički in izgube iz naložb v kapital družb v skupini, obračunanih po kapitalski metodi
(UP560 Pripadajoči dobički iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi)
Postavka UP560 Pripadajoči dobički iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi zajema prihodke poslovnega leta iz pripadajočega deleža banke v čistem dobičku pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki se nanašajo na naložbe v postavkah A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb, A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe.
(UO560 Pripadajoče izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi)
Postavka UO560 Pripadajoče izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi zajema izgube poslovnega leta iz pripadajočega deleža banke v čisti izgubi pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki se nanašajo na naložbe v postavkah A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb, A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe.
2.5.1.24 Dobički in izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanih obveznosti
(VN030 Neto dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanih obveznosti)
Postavka VN030 Neto dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanih obveznosti zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz merjenja bilančnih postavk (sredstev in obveznosti), ki jih je banka v skladu z določbami MSRP 5 opredelila kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo ali kot skupino sredstev za odtujitev in z njimi povezane obveznosti v posesti za prodajo, in niso vključeni v postavki VN031. Ti dobički in izgube se nanašajo na bilančne postavke, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 07 − nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti.
(VN031 Neto dobički/izgube iz odprave pripoznanja naložb v družbe v skupini, obravnavanih kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo po MSRP 5)
Postavka VN031 Neto dobički/izgube iz odprave pripoznanja naložb v družbe v skupini, obravnavanih kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo po MSRP 5 zajema dobičke in izgube poslovnega leta ob odpravi pripoznanja (odtujitvi) naložb v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe iz izkaza finančnega položaja, ki so se pred odpravo pripoznanja obravnavale kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo po MSRP 5 (tj. razliko med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo teh naložb), ki se nanašajo na postavke A1104 Delnice odvisnih družb,A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb,A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe,A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 07 − nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti.
2.5.1.25 Dobički in izgube iz ustavljenega poslovanja
(VN040 Neto dobički/izgube iz ustavljenega poslovanja)
Postavka VN040 Neto dobički/izgube iz ustavljenega poslovanja zajema dobičke in izgube poslovnega leta iz merjenja bilančnih postavk (sredstev in obveznosti), ki jih je banka v skladu z določbami MSRP 5 opredelila kot ustavljeno poslovanje in se nanašajo na bilančne postavke, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 08 − ustavljeno poslovanje.
2.5.1.26 Odhodki in prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb, ki se nanašajo na postavke izkaza poslovnega izida
(VN070 Odhodki iz davka od dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja)
Postavka VN070 Odhodki iz davka od dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja zajema odhodke za med letom ocenjeni davek od dohodka pravnih oseb, konec poslovnega leta pa odhodke za (na podlagi davčnega obračuna) odmerjeni davek od dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (tj. od davčno priznanih prihodkov in odhodkov, ki se ne nanašajo na merjenje sredstev in obveznosti ustavljenega poslovanja – bilančnih postavk, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 08 − ustavljenoposlovanje), ki se v delu rednega poslovanja nanašajo na postavko P2916 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb.
(VN071 Neto odhodki/prihodki iz odloženega davka od dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja)
Postavka VN071 Neto odhodki/prihodki iz odloženega davka od dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja zajema odhodke in prihodke iz odloženega davka od dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja v poslovnem letu, ki ga bo morala banka poravnati ali poračunati (izterjati) v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike sredstev in obveznosti (bilančnih postavk, ki po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk niso označeni s šifro 08 − ustavljeno poslovanje) ter se v delu rednega poslovanja nanaša na postavki A2937 Odložene terjatve za davke in P2929 Odložene obveznosti za davke iz dohodka pravnih oseb.
(VN072 Odhodki iz davka od dohodka pravnih oseb iz ustavljenega poslovanja)
Postavka VN072 Odhodki iz davka od dohodka pravnih oseb iz ustavljenega poslovanja zajema odhodke za med letom ocenjeni davek od dohodka pravnih oseb, konec poslovnega leta pa odhodke za (na podlagi davčnega obračuna) odmerjeni davek od dohodka pravnih oseb iz ustavljenega poslovanja (tj. od davčno priznanih prihodkov in odhodkov, ki se nanašajo na merjenje sredstev in obveznosti ustavljenega poslovanja – bilančnih postavk, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 08 – ustavljenoposlovanje), ki se v delu ustavljenega poslovanja nanašajo na postavko P2916 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb.
(VN073 Neto odhodki/prihodki iz odloženega davka od dohodka pravnih oseb iz ustavljenega poslovanja)
Postavka VN073 Neto odhodki/prihodki iz odloženega davka od dohodka pravnih oseb iz ustavljenega poslovanja zajema odhodke in prihodke iz odloženega davka od dohodka pravnih oseb iz ustavljenega poslovanja v poslovnem letu, ki ga bo treba poravnati ali poračunati (izterjati) v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike sredstev in obveznosti ustavljenega poslovanja (bilančnih postavk, označenih po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 08 − ustavljeno poslovanje) ter ki se v delu ustavljenega poslovanja nanaša na postavki A2937 Odložene terjatve za davke in P2929 Odložene obveznosti za davke iz dohodka pravnih oseb.
2.5.2 Druge postavke iz izkaza vseobsegajočega donosa
2.5.2.1 Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
2.5.2.1.1 Dobički in izgube v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
(VN100 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN100 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja opredmetenih osnovnih sredstev, izmerjenih po modelu prevrednotenja (poštene vrednosti) in pripoznanih v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1818 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid)), ki se nanaša na postavke A1401 Zemljišča,A1402 Zgradbe,A1403 Nepremičnine v najemu,A1405 Drobni inventar,A1406 Oprema v najemu,A1407 Računalniška oprema inA1408 Druga oprema, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo.Postavka ne zajema dobičkov, ki so ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev ali ob njihovem amortiziranju preneseni iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zadržani dobiček ali izgubo.
2.5.2.1.2 Dobički in izgube v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi
(VN101 Drugi IVD − dobički/izgube v zvezi z neopredmetenimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN101 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z neopredmetenimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena), izmerjenih po modelu prevrednotenja (poštene vrednosti) in pripoznanih v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1819 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z neopredmetenimi sredstvi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid)), ki se nanaša na postavki A1502 Premoženjske pravice inA1505 Druga neopredmetena sredstva, označeni po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 16 − drugo. Postavka ne zajema dobičkov, ki so ob odpravi pripoznanja neopredmetenih sredstev ali ob njihovem amortiziranju preneseni iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zadržani dobiček ali izgubo.
2.5.2.1.3 Aktuarski dobički in izgube v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki
(VN160 Drugi IVD – aktuarski dobički/izgube v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN160 Drugi IVD – aktuarski dobički/izgube v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja pozaposlitvenih zaslužkov zaposlencev po MRS 19 (iz pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki), ki so bili pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1825 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z aktuarskimi dobički/izgubami iz naslova pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki).
2.5.2.1.4 Dobički in izgube v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo
(VN152 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN152 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja sredstev po modelu poštene vrednosti, opredeljenih kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo ali kot skupino sredstev za odtujitev v skladu z določbami MSRP 5, ki so bili pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1826 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid),če ne gre za prerazvrstitev dobičkov ali izgub iz drugih postavk akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa) in se nanašajo na aktivne bilančne postavke, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 07 − nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti.
2.5.2.1.5 Pripadajoči dobički in izgube iz naložb v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi
(VN171 Drugi IVD – pripadajoči dobički/izgube v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN171 Drugi IVD – pripadajoči dobički/izgube v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz pripadajočega deleža v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki ne bo prerazvrščen v poslovni izid teh družb, ki so bili pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu banke (v postavki P1824 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s pripadajočimi dobički/izgubami iz naložb v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) ter se nanašajo na naložbe v kapital, obračunane po kapitalski metodi (če banki ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov) in zajete v postavkah A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb, A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe.
2.5.2.1.6 Spremembe poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(VN102 Drugi IVD – spremembe poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN102 Drugi IVD – spremembe poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja naložb v lastniške instrumente (delnice in deleže v kapitalu družb) ter naložb v kapital družb v skupini, izmerjene po modelu poštene vrednosti in pripoznane v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1828 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid)), ki se nanašajo na postavke lastniških finančnih sredstev A0801 Točke/delnice skladov denarnega trga, A0901 Delnice investicijskih skladov vključno s točkami vzajemnih skladov, razen delnic skladov denarnega trga,A1103 Delnice neodvisnih družb, A1104 Delnice odvisnih družb,A1105 Delnice pridruženih družb,A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb,A1202 Poslovni deleži v neodvisne družbe, A1203 Poslovni deleži v odvisne družbe,A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
2.5.2.1.7 Dobički in izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(VN103 Drugi IVD – dobički/izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z varovanimi instrumenti (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN103 Drugi IVD – dobički/izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z varovanimi instrumenti (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz spremembe poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in v razmerju varovanja označenih kot varovana postavka, ki so bili v skladu z določbami točke (b) 6.8.8 člena MSRP 9 pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1830 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z varovanimi instrumenti).
(VN104 Drugi IVD – dobički/izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z instrumenti, sklenjenimi za namen varovanja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN104 Drugi IVD – dobički/izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z instrumenti, sklenjenimi za namen varovanja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki so bili v skladu z določbami točke (a) 6.8.8 člena MSRP 9 pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1829 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz obračunavanja varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – v zvezi z instrumenti, sklenjenimi za namen varovanja).
2.5.2.1.8 Spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na spremembe njihovega kreditnega tveganja
(VN105 Drugi IVD – spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na spremembe njihovega kreditnega tveganja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN105 Drugi IVD – spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se nanašajo na spremembe njihovega kreditnega tveganja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, ki se nanašajo na lastno kreditno tveganje in so bili pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1831 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na spremembe njihovega kreditnega tveganja (postavka, ki ne bo prerazvrščena v poslovni izid)). Nanašajo se na postavke P0201 Odpoklicane vloge, P0320 Vloge za stanovanjsko varčevanje, P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja, P0401 Najeti krediti,P0512 Obveznosti iz naslova sindiciranih kreditov,P3701 Krediti na podlagi začasne prodaje finančnih sredstev (repo), P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja, P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice, P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah inP0403 Druge finančne obveznosti, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 02 − pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
2.5.2.1.9 Odhodki in prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb v zvezi s postavkami izkaza vseobsegajočega donosa, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
(VN191 Drugi IVD – davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid)
Postavka VN191 Drugi IVD – davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid zajema odhodke in prihodke poslovnega leta iz odloženega davka od dohodkov pravnih oseb, ki imajo protipostavko v postavkah A2937 Odložene terjatve za davke in P2929 Odložene obveznosti za davke iz dohodka pravnih oseb ter se nanašajo na izkazane dobičke ali izgube poslovnega leta v postavkah drugega vseobsegajočega donosa, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid (VN100, VN101, VN102, VN103, VN104, VN105, VN152, VN160 in VN171).
2.5.2.2 Postavke, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid
2.5.2.2.1 Dobički in izgube v zvezi z varovanjem denarnih tokov
(VN110 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z varovanjem denarnih tokov, izkazani v kapitalu – uspešni del varovanja (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN110 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z varovanjem denarnih tokov, izkazani v kapitalu – uspešni del varovanja (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja denarnih tokov posameznih finančnih instrumentov ali skupine finančnih instrumentov (npr. pred obrestnim tveganjem) ob izpolnjevanju vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji po MSRP 9, ki so bili pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1821 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z varovanjem denarnih tokov – uspešni del varovanja (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid)) ter se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 11 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (mikro) ali 14 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (makro).
(VN111 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z varovanjem denarnih tokov v poslovni izid)
Postavka VN111 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z varovanjem denarnih tokov v poslovni izid zajema realizirane dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo ob odpravi pripoznanja (poravnavi ali odpisu) izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja denarnih tokov posameznih finančnih instrumentov ali skupine finančnih instrumentov (npr. pred obrestnim tveganjem), ki jih je banka prenesla iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1821) v poslovni izid med učinke, ki se nanašajo na varovano postavko. Ti dobički in izgube se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 11 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (mikro) ali 14 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (makro).
(VN112 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z varovanjem denarnih tokov h knjigovodski vrednosti varovanih postavk)
Postavka VN112 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z varovanjem denarnih tokov h knjigovodski vrednosti varovanih postavk zajema realizirane dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo ob odpravi pripoznanja (poravnavi ali odpisu) izvedenih finančnih instrumentov, sklenjenih za namen varovanja denarnih tokov posameznih finančnih instrumentov ali skupine finančnih instrumentov (npr. pred obrestnim tveganjem), ki jih je banka prenesla iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1821) h knjigovodski vrednosti varovanih postavk – sredstev in obveznosti izkaza finančnega položaja – ter se nanašajo na postavki A2405 in P2605 Izvedeni finančni instrumenti s terminskim nakupom sredstev ter postavki A2406 in P2606 Izvedeni finančni instrumenti s terminsko prodajo sredstev, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 11 − izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (mikro) ali 14 – izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (makro).
(VN113 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z varovanjem denarnih tokov – druge prerazvrstitve (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN113 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z varovanjem denarnih tokov – druge prerazvrstitve (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema druge prerazvrstitve dobičkov in izgub iz varovanja denarnih tokov iz drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1821), ki niso vključene v postavko VN111 ali VN112.
2.5.2.2.2 Dobički in izgube v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti (neoznačeni del)
(VN114 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti (neoznačeni del), izkazani v kapitalu (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN114 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti (neoznačeni del), izkazani v kapitalu (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja neoznačenega dela finančnih instrumentov v razmerju varovanja poštene vrednosti, ki so bile pripoznane v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1833 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z instrumenti za varovanje – neoznačeni del). Ti dobički in izgube se nanašajo bodisi na časovno vrednost opcije v povezavi z določbami 6.5.15 člena MSRP 9 bodisi na terminski element terminske pogodbe ali valutni tečajni razmik finančnega instrumenta v bazičnih točkah v povezavi z določbami 6.5.16 člena MSRP 9.
(VN115 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti (neoznačeni del) v poslovni izid (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN115 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti (neoznačeni del) v poslovni izid (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja neoznačenega dela finančnih instrumentov v razmerju varovanja poštene vrednosti (časovne vrednosti opcije, terminskega elementa terminske pogodbe ali valutnega tečajnega razmika finančnega instrumenta v bazičnih točkah), ki jih je banka ob realizaciji (odpravi pripoznanja instrumenta za varovanje) prenesla iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1833) v poslovni izid.
(VN116 Drugi IVD – druge prerazvrstitve dobičkov/izgub v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti – neoznačeni del (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN116 Drugi IVD – druge prerazvrstitve dobičkov/izgub v zvezi z instrumenti za varovanje poštene vrednosti – neoznačeni del (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema druge prerazvrstitve dobičkov in izgub poslovnega leta pred obdavčitvijo v zvezi z merjenjem neoznačenega dela finančnih instrumentov v razmerju varovanja poštene vrednosti (časovne vrednosti opcije, terminskega elementa terminske pogodbe ali valutnega tečajnega razmika finančnega instrumenta v bazičnih točkah) iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1833), ki niso vključene v postavki VN115.
2.5.2.3 Dobički in izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(VN122 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, izkazani v kapitalu (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN122 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, izkazani v kapitalu (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja naložb v dolžniške finančne instrumente (kredite, dolžniške vrednostne papirje in druga finančna sredstva) po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki so bili pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1832 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa)ter se nanašajo na postavkeA0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah, A0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva, A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(VN123 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v poslovni izid)
Postavka VN123 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v poslovni izid zajema realizirane dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) naložb v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki jih je banka prenesla iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1832) v poslovni izid med realizirane dobičke in izgube ter oslabitve (postavke UP110 ali UO110 ter UP111 ali UO111 Dobički/izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in UO508 ali UP508 ter UO509 ali UP509 Oslabitve/odprava oslabitevfinančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa). Ti dobički in izgube se nanašajo na postavkeA0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah,A0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve,A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti,A0417 Druga finančna sredstva, A0418 Terjatve iz finančnega najema in A0419 Sindicirani krediti,označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 18 − po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(VN124 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – druge prerazvrstitve)
Postavka VN124 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – druge prerazvrstitve zajema druge prerazvrstitve dobičkov in izgub poslovnega leta pred obdavčitvijo v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1832), ki niso vključene v postavki VN123.
2.5.2.4 Dobički in izgube v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi in odtujenimi skupinami v posesti za prodajo
(VN150 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN150 Drugi IVD – dobički/izgube v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz merjenja sredstev po modelu poštene vrednosti, opredeljenih kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo ali kot skupina sredstev za odtujitev v skladu z določbami MSRP 5, ki so bili pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu (v postavki P1822 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid),če ne gre za prerazvrstitev dobičkov ali izgub iz drugih postavk akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa) in ki se nanašajo na aktivne bilančne postavke, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 07 − nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti.
(VN151 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo v poslovni izid)
Postavka VN151 Drugi IVD – prenos dobičkov/izgub v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo v poslovni izid zajema realizirane dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo, ob odpravi pripoznanja (odplačilu ali odtujitvi) sredstev, opredeljenih kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo ali kot skupina sredstev za odtujitev v skladu z določbami MSRP 5, iz izkaza finančnega položaja, ki jih je banka prenesla iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1822) v poslovni izid (v postavko VN030 Neto dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi) in ki se nanašajo na aktivne bilančne postavke, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 07 − nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti.
(VN153 Drugi IVD – neto dobički/izgube v zvezi nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo – druge prerazvrstitve)
Postavka VN153 Drugi IVD – neto dobički/izgube v zvezi nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo – druge prerazvrstitve zajema druge prerazvrstitve dobičkov in izgub poslovnega leta pred obdavčitvijo v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo, ki jih je banka prenesla iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (iz postavke P1822) in niso vključene v postavki VN151.
2.5.2.5 Pripadajoči dobički in izgube iz naložb v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi
(VN170 Drugi IVD – pripadajoči dobički/izgube v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid))
Postavka VN170 Drugi IVD – pripadajoči dobički/izgube v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid) zajema dobičke in izgube poslovnega leta pred obdavčitvijo iz pripadajočega deleža v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki bo lahko prerazvrščen v poslovni izid teh družb, pripoznanih v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu banke (v postavki P1827 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s pripadajočimi dobički/izgubami iz naložb v kapital pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi (postavka, ki bo lahko prerazvrščena v poslovni izid)), ki se nanašajo na naložbe v kapital, obračunane po kapitalski metodi (če banki ni treba izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov) in zajete v postavkah A1105 Delnice pridruženih družb, A1106 Delnice skupaj obvladovanih družb, A1204 Poslovni deleži v pridružene družbe in A1205 Poslovni deleži v skupaj obvladovane družbe.
2.5.2.6 Odhodki in prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami izkaza vseobsegajočega donosa, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid
(VN190 Drugi IVD – davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid)
Postavka VN190 Drugi IVD – davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid zajema odhodke in prihodke poslovnega leta iz odloženega davka od dohodkov pravnih oseb, ki imajo protipostavko v postavkah A2937 Odložene terjatve za davke ali P2929 Odložene obveznosti za davke iz dohodka pravnih oseb ter se nanašajo na izkazane dobičke ali izgube poslovnega leta v postavkah drugega vseobsegajočega donosa, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid (VN110, VN111, VN112, VN113, VN114, VN115, VN116, VN122, VN123, VN124, VN150, VN151, VN163 in VN170).
2.5.3 Pojasnjevalne (memo) postavke izkaza poslovnega izida
(UM001 Prihodki od obresti na kreditno oslabljena finančna sredstva)
Postavka UM001 Prihodki od obresti na kreditno oslabljena finančna sredstva zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz naložb v dolžniške finančne instrumente (dolžniške vrednostne papirje, kredite in druga finančna sredstva), ki se merijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter so za namen oblikovanja popravkov vrednosti zaradi kreditnih izgub razvrščeni v skupino 3 (med neplačane izpostavljenosti). Ti prihodki od obresti se nanašajo na postavke A0201 Poravnalni račun pri centralni banki, A0301 Obvezna rezerva pri centralni banki, A2928 Druge poslovne terjatve, ki ustrezajo definiciji finančnega instrumenta in A2932 Terjatve do kupcev ter postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, A0410 Odkupljene terjatve, A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah,A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti, A0418 Terjatve iz finančnega najema, A0419 Sindicirani krediti, A0417 Druga finančna sredstva, A2601 Čeki, poslani na unovčenje in A2901 Čeki,A0602 Dolžniški vrednostni papirji, razen podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, A0603 Potrdila o vlogah inA0604 Podrejeni dolžniški vrednostni papirji, označene po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk s šifro 09 − po odplačni vrednosti ali18 – po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
(UM002 Prihodki od obresti iz stanovanjskih kreditov)
Postavka UM002 Prihodki od obresti iz stanovanjskih kreditov zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz danih stanovanjskih kreditov fizičnim osebam, ki se nanašajo na postavko A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov,po šifrantu 16. Vrste kreditov označeno s šifro 02 − stanovanjski krediti.
(UM003 Prihodki od obresti iz potrošniških kreditov v skladu s širšo opredelitvijo)
Postavka UM003 Prihodki od obresti iz potrošniških kreditov v skladu s širšo opredelitvijo zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz danih potrošniških kreditov fizičnim osebam, ki se nanašajo na postavkoA0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, po šifrantu 16. Vrste kreditov označeno s šifro 01, 05, 07, 08, 12, 15 ali 99.
(UM004 Prihodki od obresti iz terjatev iz finančnega najema)
Postavka UM004 Prihodki od obresti iz terjatev iz finančnega najema zajema prihodke poslovnega leta najemodajalca od obresti iz terjatev iz finančnega najema, ki se nanašajo na postavko A0418 Terjatve iz finančnega najema.
(UM005 Prihodki od obresti iz potrošniških kreditov v skladu z ožjo opredelitvijo)
Postavka UM005 Prihodki od obresti iz potrošniških kreditov v skladu z ožjo opredelitvijo zajema prihodke poslovnega leta od obresti iz danih potrošniških kreditov fizičnim osebam, ki se nanašajo na postavko A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov, po šifrantu 16. Vrste kreditov označeno s šifro 01.
2.5.4 Pojasnjevalne (memo) postavke izkaza finančnega položaja
(MP001 Odkupljeni lastni dolžniški vrednostni papirji)
Postavka MP001 Odkupljeni lastni dolžniški vrednostni papirji zajema skupno (tržno) vrednost odkupljenih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev in odkupljenih lastnih podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev (ki po vsebini znižujejo znesek dolga iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev v postavkah P0802, P0803 in P0901).
3. VSEBINSKA OPREDELITEV ŠIFRANTOV IN VREDNOSTNIH PODATKOV
(opredelitev šifrantov in vrednostnih podatkov v poročilih BS1S in BS1V)
Če v tem navodilu ni določeno drugače, se vsebinska opredelitev šifrantov in vrednostnih podatkov v tem poglavju nanaša na poročanje v poročilih BS1S in BS1V. Če se enake opredelitve uporabljajo pri pripravi drugih poročil, se členi, v katerih je opredeljena vsebina za poročanje, sklicujejo na to poglavje.
Banka posle v postavkah poročila v skladu s tem navodilom označi s šiframi iz šifrantov, ki so označeni v prilogah BS1S in BS1V (ob upoštevanju izjem, navedenih k posamezni postavki iz 2. poglavja tega navodila) ter so vsebinsko opredeljeni v tem poglavju.
3.1.1 Šifranti, ki opredeljujejo tudi ključ za poročanje
Banka vsako poročilo, ki je pripravljeno v skladu s tem navodilom, označi glede na vrsto poročila po šifrantu 1. Šifra poročila z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– BS1S Knjigovodske postavke z obrestnimi merami,
– BS1K Parametri v zvezi s kreditnim tveganjem in zneski poplačil,
– BDOG Dogodki v zvezi z dolžniki iz finančnih instrumentov,
– BS1V Poročilo o prevrednotenju finančnih instrumentov in o transakcijah s finančnimi instrumenti,
– BS1KP Kreditni posli, ki jih banka servisira za račun tretjih oseb,
– BSSOL Relacijska tabela solidarnih obveznosti,
– BSZAV Tabela zavarovanj,
– BS1VZ Relacijska tabela alokacije vrednosti zavarovanj,
– BSPOV Relacijska tabela povezanih oseb,
– BSMAP Poročilo o karakteristikah novih kreditov fizičnim osebam,
– BSZAM Poročilo o odlogih plačila obveznosti in nedonosnih izpostavljenostih do fizičnih oseb iz poročila BSMAP,
– SHSG Poročilo o imetjih vrednostnih papirjev.
(1) Banka poročila BS1S, BS1V, BS1K in BS1VZ označi po šifrantu 3. Tip poročila z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Redno poročilo banke,
– 8 Redno poročilo podružnice v tujini,
– 2 Zaključno poročilo banke,
– 10 Zaključno poročilo podružnice v tujini,
– 6 Revidirano poročilo banke,
– 11 Revidirano poročilo podružnice v tujini,
– 5 Posebno zaključno poročilo banke zaradi statusne spremembe,
– 12 Posebno zaključno poročilo podružnice v tujini zaradi statusne spremembe banke.
(2) Banka popravke za že posredovana poročila za obdobja tekočega ali predhodnega leta Banki Slovenije posreduje tako, da ponovno pošlje celotno poročilo, pri čemer se po posvetovanju z Banko Slovenije upošteva pomembnost napake.
(1) Banka posle danih kreditov, vlog, naložb v vrednostne papirje in praviloma drugih finančnih sredstev označi po šifrantu 26. Oznaka komitenta po naslednjem pravilu:
1. za domače osebe (rezidente) vpiše matično številko komitenta iz Poslovnega registra Slovenije;
2. za tuje banke in druge tuje osebe, ki niso fizične osebe, vpiše enolično identifikacijo iz RTPS, ki ga za namen poročanja (enolične identifikacije tujih poslovnih subjektov pri vseh obveznikih poročanja) v skladu s tem navodilom vzdržuje Banka Slovenije. O dodelitvi šifre mora banka v skladu z zakonom, ki ureja centralni kreditni register, obvestiti le dolžnike, s katerimi je sklenila kreditne posle;
3. za mednarodne institucije vpiše šifro mednarodne institucije iz uradnega Šifranta mednarodnih institucij (Eurostat);
4. za domače in tuje fizične osebe, ki nimajo matične številke in ne opravljajo dejavnosti, vpiše šifro 5980003;
5. za domače in tuje fizične osebe, ki nimajo matične številke in opravljajo dejavnost, vpiše šifro 5000009 (kmetje) ali šifro 6000053 (osebe, zaposlene v svobodnih poklicih).
(2) Nepomembne postavke iz aktive izkaza finančnega položaja, ki jih na dan izpolnitve poročila ni mogoče razporediti na posameznega komitenta (npr. stanja na prehodnih računih), lahko banka po šifrantu iz prejšnjega odstavka označi z lastno matično številko banke ali podružnice v tujini.
(3) V primeru poročanja solidarnih obveznosti, kjerje za poplačilo obveznosti iz ene pogodbe odgovornih več dolžnikov (najmanj dva), se v poročilih BS1S, BS1K, BDOG in BS1KP vpiše oznaka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena le za enega (vodilnega) dolžnika po pogodbi. Oznaka tega dolžnika se nato uporablja kot ključ pri povezovanju z drugimi poročili. Oznake drugih solidarnih dolžnikov (vključno z vodilnim) se vključijo v poročilo BSSOL.
(4) Banka za namen poročanja sklenjenih poslov s tujimi poslovnimi subjekti, ki še niso zavedeni v RTPS, dosegljivem na spletni strani Banke Slovenije, posreduje vse zahtevane podatke o teh subjektih v skladu s tehničnimi navodili za poročanje v RTPS, ki so dosegljiva na spletni strani Banke Slovenije. Na podlagi teh podatkov se bo tujemu poslovnemu subjektu v Banki Slovenije dodelila oznaka komitenta. Banka Slovenije bo o dodelitvi oznake novemu tujemu poslovnemu subjektu obvestila banko, ki je posredovala zahtevek za dodelitev te oznake, tudi po e-pošti, najpozneje naslednji delovni dan po prejemu tega zahtevka. Banka Slovenije v večernih urah konec vsakega delovnega dneva pripravi datoteko z vsemi spremembami za tisti dan in celotno datoteko iz RTPS. Dostop do teh datotek iz RTPS je omogočen bankam, ki so z Banko Slovenije predhodno izmenjale digitalna potrdila.
(5) Banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena spremeni oznako izpostavljenosti do dolžnikov, ki so prenehali poslovati, na oznako pravnega naslednika izbrisanega dolžnika (npr. dediča premoženja po umrlem samostojnem podjetniku). Banka spremeni oznako najpozneje v poročilu za mesec, ki sledi mesecu, v katerem je banka pridobila pravno podlago (kot so pogodbena določila ali zakonodaja), ki daje banki pravico izterjati dolg do relevantnega pravnega naslednika izbrisanega dolžnika. V skrajnem primeru, kadar pravnega naslednika za izbrisanega dolžnika ni, se zadevna izpostavljenost (tako kot z vidika bonitetnega ocenjevanja) v poročilu BS1S obravnava kot izpostavljenost do poroka.
(1) Banka postavke finančnih sredstev, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, in kreditne posle servisiranja iz poročila BS1KP, označi po šifrantu 108. Oznaka partije.Pri tem uporabi številko pogodbe s poslovnim subjektom ali ustrezno drugo enolično oznako posla z dolžnikom po interni politiki banke, na podlagi katere je v okviru dolžnika mogoče identificirati posamezen posel ter medsebojno povezati podatke o posameznem poslu iz poročil BS1K in BDOG s podatki mesečnega poročila BS1S. S pomočjo oznake partije se povezujejo tudi podatki, ki jih banka poroča v relacijskih tabelah in poročilu BS1KP.
(2) Oznaka partije iz prejšnjega odstavka se zaradi sklepanja aneksov k osnovni pogodbi ne spremeni. Oznaka partije ostane skozi celotno življenjsko obdobje posla z dolžnikom nespremenjena.
(3) Za vrednostne papirje, ki nimajo mednarodne identifikacijske kode (angl. International Securities Identification Number; v nadaljnjem besedilu tudi ISIN koda), to je oznake po šifrantu 109, se kot oznaka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena obvezno vnese enolična oznaka posla o sklenjenem nakupu vrednostnih papirjev. Za vrednostne papirje z ISIN kodo označevanje po tem šifrantu ni obvezno (prazno polje).
(4) Posli z dolžniki, ki jih ni mogoče identificirati na ravni posameznega posla (praviloma le v postavkah drugih finančnih sredstev), se po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označijo z oznako »umetne partije«, ki se ne podvaja z oznakami poslov iz prvega in tretjega odstavka tega člena, pri čemer mora biti tak posel obvezno označen po šifrantu 121. Oznaka posla, ki nima oznake partije z oznako N.
(5) Z oznako partije v kombinaciji z oznako po šifrantu 136. Oznake instrumenta so vsi zapisi enolično določeni, na primer pri kreditih, ki so odobreni ali črpani v več valutah; pri transakcijskih računih, ki jih imajo banke pri tujih bankah; ob nakupu svežnja vrednostnih papirjev, ki ga je banka po šifrantu 44. Namen finančnih sredstev in drugih postavk razdelila na več namenov (tj. po šifrantu iz prvega odstavka se pojavi več zapisov hkrati, razlikujejo pa se po šifrantu 136).
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se oznaka partije lahko ponovi pri postavkah A0416 Terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov ter drugih pogojnih obveznosti (izdane garancije) in A0417 Druga finančna sredstva (provizije od garancij). Oznaka partije se lahko ponavlja pri poročanju izvedenih finančnih instrumentov v postavkah A2405, A2406, P2605 in P2606, A2407 in A2408.
(7) Oznaka partije se pri izpostavljenostih do fizičnih oseb (po šifrantu 26. Oznaka komitenta označene z eno izmed šifer 5980003, 5000009 ali 6000053) ne poroča (prazno polje).
(136. Oznaka instrumenta)
(1) Banka postavke finančnih sredstev, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, in kreditne posle servisiranja iz poročila BS1KP označi po šifrantu 136. Oznaka instrumenta. Pri tem uporabi oznako, ki omogoča poročevalcu, da v okviru ene sklenjene pogodbe razdeli posle z različnimi lastnostmi na več enolično identificiranih zapisov (izvedbenih pogodb). Identifikacijska oznaka, dodeljena instrumentu ob njegovem začetnem pripoznanju (sekvenca v vlogi razširjenega ključa v kombinaciji s šifrantom 108 ali 109), se v teku njegove življenjske dobe ne sme spreminjati in se ne sme uporabiti kot identifikacijska oznaka za drug instrument po isti pogodbi.
(2) Oznaka instrumenta iz prejšnjega odstavka v kombinaciji z oznako partije po šifrantu 108 ali ISIN kode po šifrantu 109 (ne glede na oznako poročila, v katerem se pojavi) omogoča razlikovanje poročanih poslov glede na različne pogoje financiranja, različne valute, zapadlosti, datume nakupa istovrstnih vrednostnih papirjev ipd.
(3) Če banka členitev pogodb na več izvedbenih delov z različnimi pogoji financiranja rešuje z označevanjem partij (oznaka partije se zato nikoli ne ponovi) in je s tako oznako partije seznanjen tudi dolžnik, se taka pogodba po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi z »1«.
(1) Banka naložbe v vrednostne papirje (delnice in dolžniške vrednostne papirje) označi po šifrantu 109. ISIN koda. Pri tem uporabi dvanajstmestno alfanumerično mednarodno identifikacijsko kodo vrednostnega papirja (angl. International Securities Identification Number – ISIN) v skladu s standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization – ISO) ISO 6166.
(2) Banka po šifrantu iz prejšnjega odstavka ne označi naložb v vrednostne papirje, ki nimajo ISIN kode (prazno polje). V tem primeru mora te naložbe po šifrantu 121. Oznaka posla, ki nima partije obvezno označiti z oznako P – prava partija ter po šifrantih 108. Oznaka partije in 135. Oznaka partije_nova obvezno vnesti enolično oznako posla o sklenjenem nakupu vrednostnega papirja, ki jo določi banka.
3.1.2 Šifranti, ki se nanašajo na mesečno poročanje
(1) Banka bilančne postavke označi po šifrantu 9. Sektor z eno izmed šifer, ki temelji na Uredbi 549/2013/EU (poglavje 2 Enote in skupine enot) in ima naslednji naziv:
– S.11 Nefinančne družbe,
– S.121 Centralna banka,
– S.122 Družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke,
– S.123 Skladi denarnega trga,
– S.124 Investicijski skladi, razen skladov denarnega trga,
– S.125 Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov,
– S.126 Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti,
– S.127 Lastne finančne institucije in posojilodajalci,
– S.128 Zavarovalne družbe,
– S.129 Pokojninski skladi,
– S.1311 Centralna država (razen skladov socialne varnosti),
– S.1312 Regionalna država (razen skladov socialne varnosti),
– S.1313 Lokalna država (razen skladov socialne varnosti),
– S.1314 Skladi socialne varnosti,
– S.14 Gospodinjstva,
– S.15 Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstvo.
(2) Banka uporabi sektorsko razvrstitev iz prejšnjega odstavka za domače osebe (rezidente) in tuje osebe (nerezidente). Pri razvrstitvi domačih poslovnih subjektov lahko uporabi šifre iz razvrstitve v Poslovnem registru Slovenije za konec preteklega meseca, ki je objavljena na spletni strani AJPES.
(3) Banka s šifro S.1312 − regionalna država ne označi nobene domače institucije.
(91. Sektor za namen poročanja postavk izkaza vseobsegajočega donosa)
(1) Banka postavke prihodkov in odhodkov od obresti iz izkaza vseobsegajočega donosa označi po šifrantu 91. Sektor za namen poročanja postavk izkaza vseobsegajočega donosa z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– S.11 Nefinančne družbe,
– S.13 Država,
– S.121 Centralna banka,
– S.122 Družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke,
– S.DFI Druge finančne družbe,
– S.OST Ostali sektorji.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra S.13 – država vključuje šifre sektorjev S.1311 − centralna država, S.1312 − regionalna država, S.1313 − lokalna država in S.1314 − skladi socialne varnosti iz šifranta 9. Sektor;
2. šifra S.DFI – drugefinančnedružbe vključuje šifre sektorjev S.123 − skladi denarnega trga, S.124 − investicijski skladi razen skladov denarnega trga,S.125 − drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov,S.126 − izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti,S.127 − lastne finančne institucije in posojilodajalci,S.128 − zavarovalne družbe in S.129 − pokojninski skladi iz šifranta 9. Sektor;
3. šifra S.OST – ostali sektorji vključuje šifri sektorjev S.14 − gospodinjstva in S.15 − nepridobitne institucije, ki opravljajo storitev za gospodinjstva iz šifranta 9. Sektor;
4. šifre S.11, S.121 in S.122 imajo enak pomen kot šifre teh sektorjev iz šifranta 9. Sektor.
(3) Banka sektorsko razvrstitev iz prejšnjega odstavka za postavke izkaza vseobsegajočega donosa uporabi za domače osebe (rezidente) in tudi tuje osebe (nerezidente).
(10. Obveznik sistema obveznih rezerv)
(1) Banka pasivne bilančne postavke označi po šifrantu 10. Obveznik sistema obveznih rezerv z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne,
– 3 Da z izjemo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – da označuje posle z monetarnimi finančnimi institucijami (v nadaljnjem besedilu: MFI), ki so obvezniki sistema obveznih rezerv držav Ekonomske in monetarne unije (v nadaljnjem besedilu: EMU) ter niso navedeni med izjemami za izpolnjevanje obveznosti. Obvezniki sistema obveznih rezerv v EMU so določeni z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2021/378 z dne 22. januarja 2021 o uporabi zahtev glede obveznih rezerv (prenovitev; ECB/2021/1; UL L št. 73 z dne 3. 3. 2021, str. 1), njihov seznam pa je objavljen na spletni strani ECB;
2. šifra 2 – ne označuje posle s komitenti, ki niso obvezniki sistema obveznih rezerv držav EMU;
3. šifra 3 – da z izjemo označuje posle z MFI, ki spadajo v sistem obveznih rezerv držav EMU, vendar so navedeni med izjemami, izvzetimi iz izpolnjevanja obveznih rezerv držav EMU.
Banka postavke označi po šifrantu 11. Država z dvomestnimi (alfa) šiframi držav iz standarda ISO 3166, ki je objavljen na spletni strani Mednarodne organizacije za standardizacijo.
(12. Mednarodne institucije)
(1) Banka postavke, ki se nanašajo na posle z mednarodnimi institucijami, označi po šifrantu 12. Mednarodne institucije z eno izmed šifer iz uradnega Šifranta mednarodnih institucij, ki je objavljen na spletni strani ECB.
(2) Banka po šifrantu iz prejšnjega odstavka ne označi poslov s komitenti, ki niso mednarodne institucije.
(1) Banka bilančne postavke označi po šifrantu 13. Valuta s trimestnimi (alfa) šiframi iz standarda ISO 4217, ki je objavljen na spletni strani Mednarodne organizacije za standardizacijo.
(2) Banka oznako iz prejšnjega odstavka dodeli glede na knjigovodsko vrednost originalne valute posla, tudi posla z valutno klavzulo (vrednostna podatka 80 in 90).
(3) Izvedeni finančni instrumenti se označijo s šifro originalne valute, na katero se glasi tudi njihova nazivna vrednost, navedena v vrednostnem podatku 90.
(92. Valuta za namen poročanja postavk izkaza vseobsegajočega donosa)
(1) Banka postavke prihodkov in odhodkov od obresti iz izkaza vseobsegajočega donosa označi po šifrantu 92. Valuta za namen poročanja postavk izkaza vseobsegajočega donosa z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– EUR Domača valuta,
– ZZZ Vse tuje valute.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra EUR – domača valuta označuje prihodke in odhodke od sredstev in obveznosti iz izkaza finančnega položaja, ki se v originalu glasijo na domačo valuto;
2. šifra ZZZ – vse tuje valute označuje prihodke in odhodke od sredstev in obveznosti iz izkaza finančnega položaja, ki se v originalu glasijo na tuje valute.
(121. Oznaka posla, ki nima oznake partije)
(1) Banka postavke finančnih sredstev označi po šifrantu 121. Oznaka posla, ki nima oznake partije v odvisnosti od razpoložljivosti oznake partije, ki izhaja iz pogodbe z dolžnikom ali ustrezne druge enolične oznake posla z dolžnikom po interni politiki banke, na podlagi katere je mogoče identificirati posamezen posel in medsebojno povezati podatke o posameznem poslu iz poročila BS1K s podatki mesečnega poročila BS1S, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– P Prava partija,
– N Ni prave partije (umetna partija).
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra P – prava partija označuje posel v okviru postavk finančnih sredstev, za katerega obstaja oznaka partije, ki izhaja iz pogodbe z dolžnikom, ali ustrezna druga enolična oznaka posla z dolžnikom, ki jo banka dodeli v skladu z interno politiko banke, na podlagi katere je v okviru dolžnika mogoče identificirati posamezen posel in medsebojno povezati podatke o tem poslu iz poročila BS1K s podatki mesečnega poročila BS1S. Banka to oznako posla vnese tudi kot oznako po šifrantu 108. Oznaka partije;
2. šifra N – ni prave partije (umetna partija) označuje posel v okviru postavk finančnih sredstev (praviloma le postavk drugih finančnih sredstev), za katerega ne obstaja oznaka partije, ki izhaja iz pogodbe z dolžnikom, ali ustrezna druga enolična oznaka posla z dolžnikom, ki jo banka dodeli v skladu z interno politiko banke, na podlagi katere bi bilo mogoče v okviru dolžnika identificirati posamezen posel in medsebojno povezati podatke o tem poslu iz poročila BS1K s podatki iz mesečnega poročila BS1S. Banka poslu, označenemu s to šifro, hkrati po šifrantu 108. Oznaka partije dodeli oznako posla, ki se ne podvaja z oznakami poslov, ki so po tem šifrantu označeni s P − prava partija.
(3) Označevanje po šifrantu iz prvega odstavka tega člena ni obvezno za naložbe v vrednostne papirje z ISIN kodo, označeno po šifrantu 109 (prazno polje).
(135. Oznaka partije_nova)
(1) Banka po šifrantu 135. Oznaka partije_nova poroča spremenjeno (novo) številko partije. Oznaka partije_nova se poročanemu poslu dodeli v primeru, kadar banka obvesti komitenta, da se je spremenila oznaka partije in so ob tem vsi drugi pogoji ostali nespremenjeni (npr. banka preštevilči pogodbe zaradi prenosa podatkov o pogodbah v druge aplikativne podpore). Z oznako po tem šifrantu obveznost za izpolnjevanje šifranta 108. Oznaka partije po prvotni številki pogodbe ne preneha.
(2) Če banka poročanemu poslu ne spremeni oznake partije, podatka iz prejšnjega odstavka ne izpolni (prazno polje). Če se partija posla večkrat spremeni, banka poslu po tem šifrantu dodeli zadnjo partijo, o kateri je bil komitent obveščen, medtem ko po šifrantu 108. Oznaka partije navede začetno številko pogodbe.
(3) Oznaka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena je po nastali spremembi partije obvezen podatek pri vseh nadaljnjih poročanjih za ta posel.
(112. Datum sklenitve posla)
(1) Banka za postavke finančnih sredstev, ki se poročajo na ravni posameznega posla, in kreditne posle servisiranja poroča datum sklenitve pogodbe v polju 112. Datum sklenitve posla (na ta datum ne vpliva sklenitev aneksov k pogodbi). Banka ta datum poroča tudi za nove pogodbe, sklenjene za namen odplačila obstoječih kreditov.
(2) Za vnos datuma iz prejšnjega odstavka veljajo v navedenih primerih iz tega odstavka naslednja pravila:
1. pri naložbah v vrednostne papirje se vnese datum pridobitve (vsakega posameznega nakupa) vrednostnih papirjev, pri čemer za naložbe v vrednostne papirje z ISIN kodo datum sklenitve posla ni obvezen podatek;
2. pri kreditnih karticah in okvirnih kreditih, ki nimajo dogovorjene zapadlosti (avtomatski limiti), se vnese datum, na katerega je bila s komitentom podpisana pogodba o imetju kreditne kartice ali okvirnem kreditu;
3. pri terjatvah za nedovoljene prekoračitve na transakcijskih računih, brez odobrene dovoljene prekoračitve, se vnese datum nastanka prekoračitve, ki je enak datumu iz polja 146. Datum poravnave/prvega črpanja, pri čemer se ta datum spremeni ob vsakokratnem pojavu nove nedovoljene prekoračitve (izjema od splošnega pravila, ki pri označevanju drugih kreditnih poslov zahteva, da se ta datum (in posledično datum v polju 146. Datum poravnave/prvega črpanja) ne spreminja);
4. pri plačanih akontacijah za davek od dohodkov pravnih oseb se vnese datum, na katerega banka plača akontacijo;
5. pri odkupljenih terjatvah, pri katerih banka v primeru neplačila osnovnega dolžnika nima pravice uveljavljati regresne pravice v razmerju do odstopnika terjatev, se vnese datum odkupa terjatve (v polje 126. Datum izdaja finančnega instrumenta se v tem primeru vnese datum sklenitve iz originalne pogodbe, ki je predmet odkupa).
(3) Banka poroča datum sklenitve posla tudi za posle na vpogled (šifra 1 po šifrantu 14. Originalna zapadlost), če spadajo v eno izmed postavk A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 ali A0419 in se poročajo na ravni posameznega posla.
(131. Datum prve pogodbe s komitentom (za restrukturirane izpostavljenosti))
(1) Banka za postavke finančnih sredstev, ki ustrezajo definiciji restrukturiranja na podlagi 47.a člena Uredbe 575/2013/EU, uporabljeni tudi za namen izpolnjevanja predloge F19 iz dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 (po šifrantu 100. Vrsta restrukturiranja označene z eno izmed šifer od a) do h)), na ravni posameznega posla poroča datum prve (najstarejše) pogodbe, iz katere izvira dolg, ki je predmet restrukturiranja, v polju 131. Datum prve pogodbe s komitentom.
(2) Pri poslih, ki se restrukturirajo izključno na podlagi sklenjenih aneksov k pogodbam, je datum iz prejšnjega odstavka enak datumu sklenitve posla v polju 112.
(3) Banka poroča datum iz prvega odstavka tega člena le pri izpostavljenostih, ki se poročajo na ravni posameznega posla, tj. pri izpostavljenostih do poslovnih subjektov.
(113. Datum zapadlosti posla)
(1) Banka za postavke naložb v dolžniške finančne instrumente in kreditne posle servisiranja, ki se poročajo na ravni posameznega posla, poroča datum zapadlosti pogodbe v polju 113. Datum zapadlosti posla. Pri poslih z obročnim odplačevanjem upošteva datum zapadlosti zadnjega obroka. Kadar banka z dolžnikom sklene aneks k pogodbi, ki vpliva na spremembo obdobja odplačevanja dolga, poroča nov datum zapadlosti.
(2) Pri vnosu datuma iz prejšnjega odstavka v navedenih primerih velja naslednje:
1. pri kreditnih karticah se vnese datum, do katerega mora biti poravnana mesečna obveznost, razen pri obročnem odplačevanju, pri katerem se vnese datum, ko dospe v plačilo zadnji obrok;
2. pri terjatvah za plačani davek se vnese datum iz zakonodaje, ki določa, kdaj mora biti davek vrnjen;
3. pri plačanih akontacijah davka se vnese datum zapadlosti obveznosti iz davka, ki jo bo banka izkazala v poslovnih knjigah na podlagi izvršenega dokončnega obračuna davka (npr. za davek od dohodkov pravnih oseb je rok zapadlosti 30 dni od oddaje davčnega obračuna, to je 30. aprila vsakega leta);
4. pri avansih se vnese datum, na katerega mora biti blago dobljeno ali opravljena storitev, za katero je plačan avans ipd.
(3) Banka pri poslih na vpogled (šifra 1 po šifrantu 14. Originalna zapadlost) ne poroča datuma zapadlosti iz prvega odstavka tega člena.
(126. Datum izdaje finančnega instrumenta)
(1) Banka za postavke naložb v dolžniške vrednostne papirje, ki nimajo ISIN kode v skladu s standardom ISO 6166 (to je oznake po šifrantu 109), in odkupljene terjatve brez regresne pravice poroča datum izdaje finančnega instrumenta v polju 126. Datum izdaje finančnega instrumenta.
(2) Banka lahko datum iz prejšnjega odstavka vnese tudi za naložbe v vrednostne papirje z ISIN kodo.
(3) Banka za postavke odkupljenih terjatev, pri katerih v primeru neplačila osnovnega dolžnika nima pravice uveljavljati regresne pravice v razmerju do odstopnika terjatev, za datum iz prvega odstavka tega člena vnese datum sklenitve osnovne pogodbe z dolžnikom, ki je predmet odkupa s strani banke.
(14. Originalna zapadlost)
(1) Banka bilančne postavke označi po šifrantu 14. Originalna zapadlost z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Na vpogled/prenosljiva vloga,
– 02 Čez noč,
– 13 Do 7 dni,
– 23 Nad 7 dni do 1 meseca,
– 04 Nad 1 do 3 mesecev,
– 05 Nad 3 do 6 mesecev,
– 06 Nad 6 mesecev do 1 leta,
– 17 Nad 1 letom do 397 dni,
– 27 Nad 397 dni do 2 let,
– 18 Nad 2 leti do 3 let,
– 28 Nad 3 leta do 4 let,
– 38 Nad 4 leta do 5 let,
– 19 Nad 5 let do 7 let,
– 29 Nad 7 let do 10 let,
– 39 Nad 10 let do 15 let,
– 49 Nad 15 let do 20 let,
– 69 nad 20 let do 25 let,
– 79 nad 25 let do 30 let,
– 89 nad 30 let do 35 let,
– 09 nad 35 let,
– 99 Brez zapadlosti.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – na vpogled/prenosljiva vloga označuje sredstva ali obveznosti, ki jih lahko banka ali komitent (vlagatelj) na podlagi pogodbe zamenja za gotovino ali prenese na drug račun z uporabo nalogov za plačilo ali drugih instrumentov brez občutnih zamud, omejitev ali kazni (vključno s stanji na transakcijskih računih ter odobrenimi nečrpanimi in črpanimi okvirnimi krediti, ki nimajo dogovorjene zapadlosti (avtomatski limiti));
2. šifra 02 – čez noč označuje sredstva ali obveznosti, ki zapadejo v plačilo naslednji delovni dan po dnevu sklenitve posla;
3. šifra 13 – do 7 dni označuje sredstva ali obveznosti z originalno zapadlostjo nad 1 dan do 7 dni, razen vlog čez noč, označenih s šifro 02;
4. šifra 99 – brez zapadlosti označuje sredstva ali obveznosti, ki v pogodbi nimajo določene originalne zapadlosti (npr. obveznice brez zapadlosti). Banka s to šifro ne označi okvirnih kreditov. Okvirne kredite, ki nimajo dogovorjene zapadlosti (avtomatske limite), označi s šifro 01.
(3) Banka za namen poročanja iz prvega odstavka tega člena določi originalno zapadlost finančnega instrumenta na podlagi pogodbeno določenega trajanja posla s komitentom. Banka pri kreditu kot originalno zapadlost upošteva obdobje med (predvidenim) datumom koriščenja ali prvim možnim datumom koriščenja (pri večkratnih črpanjih prvo koriščenje) in datumom zapadlosti glavnice kredita ali zadnjega obroka glavnice kredita. Če je zapadlost v kreditni pogodbi opredeljena z obdobjem odplačevanja kredita (npr. kredit zapade v plačilo v 12 mesecih po črpanju kredita), je tudi originalna zapadlost za namen poročanja enaka temu obdobju (ne prišteje se obdobje, v katerem ima banka možnost črpanja kredita). Tako določena originalna zapadlost kredita iz izkaza finančnega položaja ali zunajbilančne evidence ostaja do odplačila kredita nespremenjena (tudi če je kredit že zapadel v plačilo).
(4) Pravilo iz prejšnjega odstavka v zvezi z določanjem originalne zapadlosti po tem šifrantu velja za vse nove posle. To pomeni, da banka tudi pri poslu, katerega pogoji kreditne pogodbe se pozneje spremenijo z aneksom na način, da se obdobje odplačevanja kredita podaljša ali skrajša, originalno zapadlost opredeli na novo glede na preostalo zapadlost posla od datuma sklenitve aneksa k pogodbi.
(5) Banka pri razporejanju sredstev in obveznosti v razrede glede na originalno zapadlost, kot jih določa šifrant iz prvega odstavka tega člena (v mesecih in letih), upošteva število dni v posameznem mesecu in letu (tudi v prestopnem letu), ki je v skladu z njeno cenovno politiko podlaga za določitev obrestne mere zadevnega finančnega instrumenta. V odvisnosti od tega banka pri štetju dni za mesec in leto upošteva 30 in 360 dni ali pa dejansko število koledarskih dni. Banka na primer po tem šifrantu posel z originalno zapadlostjo 31 dni v prvem primeru označi s šifro 04 – nad 1 do 3 mesecev, v drugem primeru pa s šifro 23 – nad 7 dni do 1 meseca.
(6) Banka pri vlogah na odpoklic, ki še niso bile odpoklicane (postavka P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja) in nimajo pogodbeno določene zapadlosti vezave, upošteva kot originalno zapadlost obdobje od datuma prejema vloge do prvega možnega datuma po pogodbi, s katerim lahko komitent (vlagatelj) vlogo dvigne. Pri ostalih vlogah na odpoklic iz postavke P0321 upošteva kot originalno zapadlost pogodbeno dogovorjeno trajanje vloge. Banka pri postavki P0201 Odpoklicane vloge upošteva kot originalno zapadlost pogodbeno dogovorjeno obdobje odpoklica. To pravilo banka smiselno upošteva tudi pri vlogah na odpoklic v aktivi izkaza finančnega položaja (postavka A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah).
(7) Banka pri opcijskih pogodbah in izvedenih finančnih instrumentih z vgrajeno opcijo (klavzulo) o predčasni realizaciji pogodbe v okviru postavk izvedenih finančnih instrumentov (postavke A2405 in A2406 ter P2605 in P2606, pri opcijah po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šiframa 3 − nakupna opcija (call option) in 4 − prodajna opcija (put option)) upošteva kot originalno zapadlost obdobje od datuma sklenitve posla do zadnjega možnega datuma realizacije posla.
(93. Originalna zapadlost za namen poročanja postavk izkaza vseobsegajočega donosa)
(1) Banka postavke prihodkov in odhodkov od obresti iz izkaza vseobsegajočega donosa označi po šifrantu 93. Originalna zapadlost za namen poročanja postavk izkaza vseobsegajočega donosa z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Finančni instrumenti na vpogled (vključno z vlogami čez noč),
– 2 Kratkoročni finančni instrumenti,
– 3 Dolgoročni finančni instrumenti.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – finančni instrumenti na vpogled (vključno z vlogami čez noč) označuje odhodke ali v primeru negativne obrestne mere prihodke od obresti, ki se nanašajo na finančne obveznosti na vpogled, in prihodke ali v primeru negativne obrestne mere odhodke od obresti, ki se nanašajo na vpogledne vloge pri centralni banki iz izkaza finančnega položaja (tj. tudi na postavke finančnih obveznosti po šifrantu 14. Originalna zapadlost označene s šiframa 01 − na vpogled/prenosljiva vloga in 02 − čez noč);
2. šifra 2 – kratkoročni finančni instrumenti označuje prihodke in odhodke od obresti, ki se nanašajo na:
a) kratkoročna finančna sredstva iz izkaza finančnega položaja (po šifrantu 14. Originalna zapadlost označena s šiframi za originalno zapadlost do enega leta), razen obresti za vpogledne vloge pri centralni banki, ki so po tem šifrantu označene s šifro 1;
b) kratkoročne finančne obveznosti iz izkaza finančnega položaja, ki niso zajete pod šifro 1 (po šifrantu 14. Originalna zapadlost označena s šiframi za originalno zapadlost do enega leta, razen finančnih obveznosti na vpogled in čez noč);
3. šifra 3 – dolgoročni finančni instrumenti označuje prihodke in odhodke od obresti, ki se nanašajo na dolgoročna finančna sredstva in obveznosti iz izkaza finančnega položaja (po šifrantu 14. Originalna zapadlost s šiframi, ki označujejo originalno zapadlost nad enim letom).
(98. Originalna zapadlost glede na spremenjeno obdobje odplačevanja)
(1) Banka obstoječe kreditne posle (postavki A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov in A0419 Sindicirani krediti, po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 1 – obstoječ posel ali 3 – obstoječ in obenem nov posel) označi po šifrantu 98. Originalna zapadlost glede na spremenjeno obdobje odplačevanja z eno izmed šifer, ki se uporabljajo za označevanje po šifrantu 14. Originalna zapadlost.
(2) Banka določi originalno zapadlost glede na spremenjeno obdobje odplačevanja kreditnih poslov za namen poročanja po šifrantu iz prejšnjega odstavka kot obdobje med (predvidenim) datumom koriščenja ali prvim možnim datumom koriščenja (pri večkratnih črpanjih prvo koriščenje) in datumom zapadlosti glavnice kredita ali zadnjega obroka glavnice kredita (pri poslih z obročnim odplačevanjem datumom zapadlosti zadnjega obroka).
(3) Banka originalno zapadlost kredita spremeni, če se pogoji kreditne pogodbe spremenijo z aneksom k pogodbi na način, da se obdobje odplačevanja kredita podaljša ali skrajša (tj. banka originalno zapadlost kredita po šifrantu iz prvega odstavka tega člena določi na novo glede na celotno obdobje trajanja kreditnega razmerja s komitentom oziroma odplačevanja kredita). Če se na primer obdobje odplačevanja petletnega kredita podaljša za dve leti, je nova originalna zapadlost takega kredita sedem let (banka ga pri prvem poročanju po izvršeni spremembi pogojev kreditne pogodbe po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označi kot nov posel, pri naslednjem poročanju pa že kot obstoječ posel).
(4) Če se v obdobju trajanja kreditnega razmerja s komitentom datum zapadlosti glavnice kredita ne spremeni, je originalna zapadlost glede na spremenjeno obdobje odplačevanja po šifrantu iz prvega odstavka tega člena enaka originalni zapadlosti po šifrantu 14. Originalna zapadlost.
(15. Preostala zapadlost)
(1) Banka postavke označi po šifrantu 15. Preostala zapadlost z eno izmed šifer, ki se uporabljajo za označevanje po šifrantu 14. Originalna zapadlost.
(2) Banka določi preostalo zapadlost posla za namen poročanja po šifrantu iz prejšnjega odstavka kot obdobje med referenčnim datumom (datumom, za katerega banka izdela poročilo) in datumom zapadlosti posla (pri poslih z obročnim odplačevanjem datumom zapadlosti zadnjega obroka).
(3) Banka pri vlogah na odpoklic, ki še niso bile odpoklicane (postavka P0321 Prejete vloge, razen elektronskega denarja), upošteva kot preostalo zapadlost obdobje od datuma, za katerega banka izdela poročilo, do prvega možnega datuma po pogodbi, s katerim lahko komitent (vlagatelj) vlogo dvigne. Banka pri vlogah, ki so bile dejansko že odpoklicane (postavka P0201 Odpoklicane vloge), upošteva kot preostalo zapadlost obdobje od datuma, za katerega banka izdela poročilo, do datuma, ko vloga dejansko zapade v plačilo. To pravilo banka smiselno upošteva tudi pri vlogah na odpoklic v aktivi izkaza finančnega položaja (postavka A0411 Vloge, razen potrdil o vlogah).
(4) Banka pri opcijskih pogodbah in izvedenih finančnih instrumentih z vgrajeno opcijo (klavzulo) o predčasni realizaciji pogodbe v okviru postavk izvedenih finančnih instrumentov (postavke A2405 in A2406 ter P2605 in P2606, pri opcijah po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov označene s šiframa 3 − nakupna opcija (call option) in 4 − prodajna opcija (put option)) tako kot pri drugih finančnih instrumentih s tako opcijo upošteva kot preostalo zapadlost obdobje med referenčnim datumom do zadnjega možnega datuma realizacije posla po pogodbi, s tem da tudi izvedene finančne instrumente označi po šifrantu 40 glede na možnost predčasne realizacije (odplačila).
(5) Banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi tudi nove posle, pri katerih še ni prišlo do črpanja (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 5 – nečrpan nov posel), z izpolnjenim vrednostnim podatkom 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti.
(6) Banka posle, katerih glavnica je že v celoti zapadla v plačilo (pri poslih z obročnim odplačevanjem je zapadel v plačilo tudi zadnji obrok), ter odobrene nečrpane in črpane okvirne kredite, ki nimajo dogovorjene zapadlosti (avtomatski limiti), označi po šifrantu iz prvega odstavka tega člena s šifro 01 − na vpogled/prenosljiva vloga.
(39. Obdobje ponovne določitve obrestne mere)
(1) Banka bilančne postavke finančnih instrumentov, ki jih ne poroča na ravni posameznega posla, označi po šifrantu 39. Obdobje ponovne določitve obrestne mere z eno izmed šifer, ki se uporabljajo za označevanje po šifrantu 14. Originalna zapadlost. Po tem šifrantu banka ne označi poslov z nespremenljivo (fiksno) obrestno mero.
(2) Za namen poročanja po šifrantu iz prejšnjega odstavka banka na podlagi določb iz pogodbe določi obdobje ponovne določitve obrestne mere kot obdobje od dneva poročanja do dneva naslednje določitve obrestne mere (pri tem se ne upoštevajo indeksi, s katerimi je indeksirana glavnica (tip indeksacije TOM ali OST)).
(3) Banka na primer kredit, za katerega je v pogodbi dogovorjena obrestna mera šestmesečni EURIBOR + 2 odstotka in obdobje do ponovne določitve dejansko šest mesecev, v mesecu črpanja in v naslednjih dveh mesecih po šifrantu iz prvega odstavka tega člena poroča s šifro 05 − nad 3 do 6 mesecev, v četrtem mesecu poročanja po črpanju kredita pa s šifro 04 – nad 1 do 3 mesecev.
(4) Kadar banka obrestno mero spreminja pogosteje, kot je obdobje, na katerega se glasi referenčna obrestna mera (npr. referenčna obrestna mera je šestmesečni EURIBOR, banka pa bo ponovno določila obrestno mero že čez tri mesece), označi kredit z ustrezno šifro glede na preostalo obdobje do ponovne dejanske določitve obrestne mere in ne glede na obdobje referenčne obrestne mere (tj. ob prvem poročanju s šifro 04 – nad 1 do 3 mesecev).
(5) Banka nove posle, katerih glavnica je že v celoti zapadla v plačilo (pri poslih z obročnim odplačevanjem je zapadel v plačilo tudi zadnji obrok), po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi s šifro 01 – na vpogled/prenosljiva vloga, obstoječih poslov, katerih glavnica je že v celoti zapadla v plačilo, pa ne označi (ker so po šifrantu 38 označeni kot obrestno neobčutljivi).
(1) Banka postavke finančnih sredstev označi po šifrantu 16. Vrsta kredita z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Potrošniški krediti,
– 02 Stanovanjski krediti,
– 05 Okvirni krediti,
– 07 Krediti in terjatve po plačilnih in kreditnih karticah z odloženim plačilom, ki se ne obrestujejo,
– 08 Krediti in terjatve po plačilnih in kreditnih karticah, ki se obrestujejo,
– 09 Krediti za komercialne nepremičnine,
– 10 Drugi krediti za poslovno dejavnost,
– 11 Podrejeni krediti,
– 12 Povratni repo posel (reverse repo),
– 13 Revolving krediti za komercialne nepremičnine,
– 14 Drugi revolving krediti za poslovno dejavnost,
– 15 Finančna poroštva,
– 99 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – potrošniški krediti označuje kredite, dane gospodinjstvom za namen osebne potrošnje blaga ali storitev;
2. šifra 02 – stanovanjski krediti označuje kredite, dane gospodinjstvom za namen gradnje, prenove ali nakupa stanovanj ali hiš;
3. šifra 05 – okvirni krediti označuje debetna stanja (dovoljena in nedovoljena negativna stanja) na transakcijskih računih komitentov;
4. šifra 07 – krediti in terjatve po plačilnih in kreditnih karticah z odloženim plačilom, ki se ne obrestujejo označuje neobrestovane terjatve banke do komitentov iz opravljenih nakupov in dvigov gotovine s plačilnimi in kreditnimi karticami;
5. šifra 08 – krediti in terjatve po plačilnih in kreditnih karticah, ki se obrestujejo označuje obrestovane terjatve banke do komitentov iz opravljenih nakupov in dvigov gotovine s plačilnimi in kreditnimi karticami;
6. šifra 09 – krediti za komercialne nepremičnine označuje kredite, namenjene gradnji nepremičnin za namen nadaljnje prodaje;
7. šifra 10 – drugi krediti za poslovno dejavnost označuje kredite, dane pravnim osebam za namen financiranja poslovanja;
8. šifra 11 – podrejeni krediti označuje kredite, ki imajo značilnosti finančnih obveznosti (in ne kapitala) po določbah 15. do 27. člena MRS 32 in značilnosti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 51. člena ali instrumentov dodatnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka 62. člena Uredbe 575/2013/EU;
9. šifra 12 – povratni repo posel (reverse repo) označuje začasni nakup finančnih sredstev oziroma dane kredite na podlagi prejetih finančnih sredstev v zavarovanje, pri katerih je začasni prodajalec finančnih sredstev zadržal skoraj vsa tveganja in koristi iz lastništva začasno prodanih finančnih sredstev (ne izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja teh sredstev iz izkaza finančnega položaja) ter zato banka poročevalka teh finančnih sredstev ni pripoznala v svojem izkazu finančnega položaja, ampak je namesto teh v skladu z določbami 3.1.1 in B3.1.1 člena MSRP 9 pripoznala dani kredit;
10. šifra 13 – revolving krediti za komercialne nepremičnine označuje revolving kredite, namenjene gradnji nepremičnin za namen nadaljnje prodaje;
11. šifra 14 – drugi revolving krediti za poslovno dejavnost označuje revolving kredite, dane pravnim osebam za namen financiranja poslovanja, vendar ne za gradnjo nepremičnin;
12. šifra 15 – finančna poroštva označuje terjatve za izvršena plačila in pogojne (zunajbilančne) obveznosti iz postavke A0416, nastale na osnovi izdanega finančnega poroštva, ki je opredeljeno v Prilogi A k MSRP 9 (garancije za zagotovitev plačil, za zavarovanje vračila kreditov, za investicije, menične avale, loro garancije, za vračilo avansa, izjave za izdajo plačilne garancije, druge plačilne garancije);
13. šifra 99 – drugo označuje druga finančna sredstva in pogojne (zunajbilančne) obveznosti (poroštva, ki ne ustrezajo definiciji finančnega poroštva iz Priloge A k MSRP 9, nekrite akreditive, menične avale, patronatske izjave in druge pogojne obveznosti ter pogodbene dogovorjene limite za te pogojne obveznosti), ki niso vključene v drugih šifrah šifranta iz prejšnjega odstavka.
(140. Kreditna linija razen revolving kredita)
(1) Banka kreditne posle, ki so vključeni v postavko A0408, A0410 ali A0419, so po šifrantu 16. Vrste kreditov označeni s šifro 09, 10, 15 ali 99 in se poročajo na ravni posameznega posla, označi po šifrantu 140. Kreditna linija razen revolving kredita z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Finančni instrument z značilnostmi kreditne linije, ki ni revolving ali okvirni kredit, označen po šifrantu iz prejšnjega odstavka s šifro 1 − da, je kreditni posel, pri katerem banka odobri koriščenje sredstev v okviru pogodbeno dogovorjenega zneska. Dolžnik lahko v okviru dogovorjenega zneska koristi sredstva v enkratnem znesku ali po posameznih črpanjih (tranšah), pri čemer se razpoložljivi znesek sredstev lahko le zmanjšuje (kljub že izvršenim vmesnim poplačilom – se ne obnavlja).
(3) Pogodbeno dogovorjeni okvirni limiti s strankami, na podlagi katerih se pozneje sklepajo konkretni kreditni posli, ne spadajo pod kreditne linije, zato se po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označijo s šifro 2 − ne.
(115. Projektno financiranje)
(1) Banka postavke v zvezi s posli kreditiranja in kreditne posle servisiranja označi po šifrantu 115. Projektno financiranje, odvisno od tega, ali gre v zadevnem primeru za projektno financiranje (posebne kreditne aranžmaje) ali ne, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da označuje posle kreditiranja, ki ustrezajo definiciji projektnega financiranja, kot ga je opredelilo Mednarodno združenje projektnega financiranja. V skladu s to opredelitvijo se med projektno financiranje vključuje dolgoročno financiranje infrastrukture in industrijskih projektov (vključno s financiranjem nepremičninskih projektov), katerega poplačilo temelji na denarnih tokovih, ki ga prinaša premoženje, pridobljeno na osnovi projektnega financiranja (pojasnilo v odgovoru EBA na vprašanje št. 2013_80, ki je dostopen na spletni strani EBA);
2. šifra 2 – ne označuje posle kreditiranja, ki ne ustrezajo definiciji projektnega financiranja.
(17. Iztržljivost finančnih instrumentov)
(1) Banka bilančne postavke naložb v vrednostne papirje in izdanih vrednostnih papirjev ter z njimi povezane postavke izkaza vseobsegajočega donosa poroča po šifrantu 17. Iztržljivost finančnih instrumentov z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 2 Neiztržljivi finančni instrumenti,
– 3 Iztržljivi kotirajoči finančni instrumenti,
– 4 Iztržljivi nekotirajoči finančni instrumenti.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 2 – neiztržljivi finančni instrumenti označuje finančne instrumente (vrednostne papirje), za katere obstajajo omejitve prenosa imetništva instrumenta;
2. šifra 3 – iztržljivi kotirajoči finančni instrumenti označuje finančne instrumente (vrednostne papirje), ki kotirajo na organiziranem (sekundarnem) trgu finančnih instrumentov in za katere ne obstajajo omejitve prenosa imetništva instrumenta;
3. šifra 4 – iztržljivi nekotirajoči finančni instrumenti vključuje finančne instrumente (vrednostne papirje), ki ne kotirajo na organiziranem (sekundarnem) trgu finančnih instrumentov in zanje ne obstajajo omejitve prenosa imetništva instrumenta.
(3) Na enak način se označijo tudi začasno prodani vrednostni papirji v repo poslih in zastavljeni vrednostni papirji za obveznosti banke in strank (ohranijo definicijo iztržljivosti).
(4) Dolžniške vrednostne papirje, ki so po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označeni s šifro 2, Banka Slovenije za namen poročanja ECB v skladu z opredelitvijo kategorij instrumentov iz dela 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) in navodila za izpolnjevanje predlog FINREP iz Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451vključuje med kredite. Opredelitev instrumentov iz prejšnjega stavka banka upošteva tudi pri poročanju z njimi povezanih postavk izkaza poslovnega izida iz podpoglavja 2.5.1 tega navodila.
(117. Število dni pomembne zamude na ravni celotne izpostavljenosti do dolžnika)
(1) Banka pri izpostavljenostih do poslovnih subjektov v polju 117. Število dni pomembne zamude na ravni celotne izpostavljenosti do dolžnika poroča število dni zamude, ki začnejo teči z dnem, ko dolžnik zamuja pri odplačevanju s pomembnim zneskom kreditne obveznosti in so podlaga za nastop neplačila po točki (b) prvega odstavka 178. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Za namen poročanja števila dni pomembne zamude iz prejšnjega odstavka se upošteva opredelitev pomembne kreditne obveznosti iz Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2018/1845 z dne 21. novembra 2018 o izvajanju diskrecijske pravice iz točke (d) drugega odstavka 178. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s pragom za oceno pomembnosti kreditnih obveznosti v zamudi (ECB/2018/26; UL L št. 299 z dne 26. 11. 2018, str. 55) in sklepa Banke Slovenije, ki ureja izvajanje opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije.
(3) Kadar se verjetnost nastanka neplačila po 178. členu Uredbe 575/2013/EU presoja na ravni dolžnika (pomeni, da so izpostavljenosti po šifrantu 137. Raven odločanja o naplačilu po 178. členu CRR označene s šifro 1 – na ravni dolžnika), banka poroča enako število dni pomembne zamude po šifrantu iz prvega odstavka tega člena pri vseh izpostavljenostih do tega dolžnika.
(4) Izpostavljenosti do dolžnika, ki so bile delno ali v celoti odpisane na podlagi sklepa Banke Slovenije, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja, in katerih postopek izterjave še teče (v znesku, ki ga banka poroča v vrednostnem podatku 130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence ali vrednostnem podatku 156. Znesek pogojnega odpusta dolga iz zunajbilančne evidence), se ne vštevajo v izračun obsega kreditne obveznosti v zamudi in števila dni pomembne zamude.
(5) Banka število dni zamud poroča pri izpostavljenostih do poslovnih subjektov iz dolžniških finančnih instrumentov, ki niso namenjeni trgovanju, neodvisno od metode merjenja (tj. tudi pri naložbah v dolžniške finančne instrumente, ki se merijo po pošteni vrednosti), ter pri izpostavljenostih iz prevzetih in pogojnih (zunajbilančnih) obveznosti.
(106. Oznaka bonitete komitenta)
(1) Banka aktivne bilančne postavke dolžniških finančnih instrumentov označi po šifrantu 106. Oznaka bonitete komitenta glede na razvrstitev dolžnika v bonitetne skupine, ob upoštevanju ocene njegovega finančnega položaja, njegove zmožnosti zagotavljanja zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke in njegovega izpolnjevanja obveznosti do banke v preteklosti, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– A,
– B,
– C,
– D,
– E.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra A vključuje izpostavljenosti:
a) do Banke Slovenije in Republike Slovenije, pri čemer »Republika Slovenija« pomeni institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 107/13) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki državnega proračuna (S.13111);
b) do ECB, mednarodnih organizacij in multilateralnih razvojnih bank, za katere se v skladu s pravili iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe 575/2013/EU) uporablja utež tveganja 0 %;
c) do enot centralne ravni držav ali centralnih bank, katerih bonitetna ocena po pravilih iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe 575/2013/EU ustreza najmanj stopnji kreditne kakovosti 3;
d) do enot regionalne ali lokalne ravni držav in oseb javnega sektorja, ki se v skladu s pravili iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe 575/2013/EU obravnavajo kot terjatve do enot centralne ravni držav iz točke (c) tega odstavka, na ozemlju katerih so ustanovljene;
e) do dolžnikov, za katere se ne pričakujejo težave s plačevanjem obveznosti in plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti ali izjemoma z zamudo do 15 dni;
2. šifra B vključuje izpostavljenosti do dolžnikov:
a) za katere se ocenjuje, da bodo poravnavali dospele obveznosti, vendar je njihovo finančno stanje trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v prihodnje bistveno poslabšalo;
b) ki plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni;
3. šifra C vključuje izpostavljenosti do dolžnikov:
a) ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 30 do 90 dni;
b) ki se jim je zaradi spremembe makroekonomskih pogojev poslovanja ali drugih razlogov bistveno poslabšal finančni položaj, vendar banka ni utrpela ali ocenjuje, da ne bo utrpela pomembne ekonomske izgube v zvezi s finančnimi sredstvi;
c) ki jim banka ob restrukturiranju, kot je opredeljeno v 47.b členu Uredbe 575/2013/EU, ni odpustila ali ni verjetno, da bi jim odpustila pomemben del finančne obveznosti;
d) do katerih izpostavljenosti še niso opredeljene kot neplačane izpostavljenosti v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU;
4. šifra D vključuje izpostavljenosti, ki so v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU opredeljene kot neplačane izpostavljenosti (to je izpostavljenosti, po šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost označene s šifro 1 ali 2), in sicer izpostavljenosti do dolžnikov:
a) za katere obstaja velika verjetnost izgube dela finančnega sredstva oziroma plačila po prevzeti obveznosti;
b) pri katerih je banka zaznala občutno poslabšanje kreditne kakovosti in za ta namen oblikovala oslabitve oziroma rezervacije;
c) za katere je banka v računovodskih izkazih prenehala obračunavati obresti;
d) pri katerih je banka že utrpela pomembno ekonomsko izgubo ob odpisu ali prodaji njihovih finančnih sredstev;
e) ki jim je banka ob restrukturiranju, kot je opredeljeno v 47.b členu Uredbe 575/2013/EU, odpustila in je verjetno, da jim bo odpustila pomemben del finančne obveznosti;
f) ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 90 do 360 dni;
g) ki so nesolventni;
h) za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja;
i) ki so v postopku prisilne poravnave ali stečaja;
5. šifra E vključuje izpostavljenosti, ki so v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU opredeljene kot neplačane izpostavljenosti, in sicer izpostavljenosti do dolžnikov:
a) ki imajo enake značilnosti kot dolžniki, katerih finančna sredstva ali prevzete obveznosti so razvrščene v skupino D, vendar se zanje ocenjuje, da terjatve do njih sploh ne bodo poplačane;
b) s sporno pravno podlago;
c) ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 360 dni.
(3) Banka pri razvrstitvi izpostavljenosti za namen poročanja po šifrantu iz prvega odstavka tega člena ne upošteva prejetih kreditnih zavarovanj.
(4) Za namen razvrščanja izpostavljenosti v bonitetne skupine od A do E se po kriteriju zamude upošteva število dni zamude iz vrednostnega podatka 117. Število dni pomembne zamude na ravni celotne izpostavljenosti do dolžnika. Izjema so izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, za katere lahko banka kriterij zamude presoja na ravni posameznega posla.
(5) Oznaka bonitetne skupine iz prvega odstavka tega člena se dodeli dolžnikom, do katerih je banka izpostavljena iz dolžniških finančnih instrumentov, ki se označujejo po šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost, tj. iz naložb v dolžniške vrednostne papirje, kredite, vloge in druga finančna sredstva, ki niso namenjena trgovanju, neodvisno od metode merjenja, tj. tudi iz dolžniških finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti, ter izpostavljenosti iz prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti (po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označene s šifro 02, 07, 08, 09, 17, 18 ali 16).
(6) Za majhne dolžnike (predvsem fizične osebe) se lahko pri razvrščanju v bonitetne skupine v večji meri uporabi merilo rednosti poravnavanja obveznosti do banke.
(7) Finančna sredstva in prevzete obveznosti do fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, se lahko po tem šifrantu označujejo na ravni posameznega posla, če banka z bonitetno oceno teh dolžnikov še ne razpolaga.
(137. Raven odločanja o neplačilu po 178. členu CRR)
(1) Banka aktivne bilančne postavke dolžniških finančnih instrumentov, v povezavi z izpolnjevanjem šifranta 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost, označi po šifrantu 137. Raven odločanja o neplačilu po 178. členu CRR z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Na ravni dolžnika,
– 2 Na ravni posamezne izpostavljenosti.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – na ravni dolžnika vključuje vse izpostavljenosti do posameznega dolžnika, ki se za namen identifikacije neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU presojajo na ravni dolžnika;
2. šifra 2 – na ravni posamezne izpostavljenosti vključuje izpostavljenosti do bančništva na drobno, ki se lahko za namen identifikacije neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU presojajo na ravni posameznega posla (po t. i. transakcijskem pristopu).
(119. Donosna/nedonosna izpostavljenost)
(1) Banka aktivne bilančne postavke dolžniških finančnih instrumentov označi po šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost glede na status izpostavljenosti v skladu z opredelitvijo nedonosnih izpostavljenosti na podlagi 47.a člena in opredelitvijo neplačila na podlagi 178. člena Uredbe 575/2013/EU, ki se uporabljata tudi za namen poročanja v predlogah F 18 in F 19 iz dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Nedonosna izpostavljenost – neplačilo z zamudo več kot 90 dni,
– 2 Nedonosna izpostavljenost – neplačilo z majhno verjetnostjo plačila,
– 7 Nedonosna izpostavljenost – neplačilo zaradi zamude več kot 90 dni in majhne verjetnosti plačila,
– 3 Nedonosna izpostavljenost, ki še ni v položaju neplačila,
– 4 Donosna restrukturirana izpostavljenost na opazovanju po izhodu iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti,
– 5 Donosna izpostavljenost.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – nedonosna izpostavljenost – neplačilo z zamudo več kot 90 dni vključuje izpostavljenosti s pomembno zamudo več kot 90 dni, ki se v številu dni zabeleži tudi po šifrantu 117. Število dni pomembne zamude na ravni celotne izpostavljenosti do dolžnika;
2. šifra 2 – nedonosna izpostavljenost – neplačilo z majhno verjetnostjo plačila vključuje izpostavljenosti, če neplačilo sprožijo dejavniki majhne verjetnosti plačila v skladu s tretjim odstavkom 178. člena Uredbe 575/2013/EU (pri čemer pomembna zamuda več kot 90 dni še ni nastala);
3. šifra 7 – nedonosna izpostavljenost – neplačilo zaradi zamude več kot 90 dni in majhne verjetnosti plačila iz prvega odstavka tega člena vključuje izpostavljenosti, če neplačilo nastane zaradi pomembne kreditne obveznosti v zamudi več kot 90 dni in so hkrati prisotni tudi drugi indikatorji majhne verjetnosti plačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU;
4. šifra 3 – nedonosna izpostavljenost, ki še ni v položaju neplačila vključuje nedonosne izpostavljenosti, ki ne spadajo v okvir definicije neplačanih izpostavljenosti po 178. členu Uredbe 575/2013/EU in posledično niso označene z eno izmed šifer 1 ali 2 ter v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogi F 18.00 Informacije o donosnih in nedonosnih izpostavljenostih predstavljajo del stolpca 0060. Na primer, v to kategorijo nedonosnih izpostavljenosti spadajo izpostavljenosti, ki so že izšle iz kategorije neplačanih izpostavljenosti po 178. členu Uredbe 575/2013/EU, niso pa še izpolnjeni vsi pogoji za njihov izhod iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti (če banka nima poenotene interne politike glede kriterijev za izhod iz skupine neplačanih izpostavljenosti in skupine nedonosnih izpostavljenosti);
5. šifra 4 – donosna restrukturirana izpostavljenostna opazovanju po izhodu iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti vključuje izpostavljenosti, pri katerih so že izpolnjeni pogoji za izhod iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti iz 231. odstavka, hkrati pa še niso izpolnjeni pogoji za izhod iz kategorije restrukturiranih izpostavljenosti iz sedmega odstavka 47.a člena Uredbe 575/2013/EU, tj. izpostavljenosti, ki se na podlagi 256. in 257. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 v predlogo F 19.00 Informacije o restrukturiranih izpostavljenostih vključijo v stolpec 0050;
6. šifra 5 – donosna izpostavljenost vključuje donosne izpostavljenosti, ki niso označene s šifro 4 in v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogi F 18.00 Informacije o donosnih in nedonosnih izpostavljenostih predstavljajo del stolpca 0020.
(3) Oznaka izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena se dodeli vsem izpostavljenostim do dolžnikov, ki so v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 vključene v predlogo F 18, to je izpostavljenostim iz dolžniških finančnih instrumentov (naložb v dolžniške vrednostne papirje, kredite, vloge in druga finančna sredstva), ki niso namenjeni trgovanju, neodvisno od metode merjenja (tudi izpostavljenostim iz dolžniških finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti), ter izpostavljenostim iz prevzetih in pogojnih (zunajbilančnih) obveznosti.
(4) Neplačane izpostavljenosti po 178. členu Uredbe 575/2013/EU banka označi z eno izmed šifer 1, 2 ali 7, odvisno od uporabljenih kriterijev za razvrstitev med neplačane izpostavljenosti. Vse nedonosne izpostavljenosti, ki ne spadajo v okvir definicije neplačanih izpostavljenosti, po 178. členu Uredbe 575/2013/EU so označene s šifro 3.
(5) Z identifikacijo zamude pomembne kreditne obveznosti nad 90 dni (šifra 1) na ravni dolžnika sta tesno povezana tudi definicija pomembne obveznosti v zamudi in posledično štetje dni zamude na ravni celotne izpostavljenosti do dolžnika po šifrantu 117. Če je po tem šifrantu število dni zamude večje od 90 dni, banka izpostavljenost po šifrantu 119 označi kot nedonosno in neplačano zaradi pomembne zamude nad 90 dni (s šifro 1 ali 7) ter posledično po šifrantu 106. Oznaka bonitete komitenta z bonitetno skupino D ali E; če gre za izpostavljenosti, ki so predmet oslabitev ali rezervacij za kreditne izgube po MSRP 9, pa tudi po šifrantu 33. Oznaka skupine za namen izračunavanja kreditnih izgub s šifro 30 − kreditno oslabljene izpostavljenosti (skupina − 3). Glede na navedeno delitev neplačanih izpostavljenosti na tiste z zamudo več kot 90 dni in tiste z majhno verjetnostjo plačila (tako pri uporabi pristopa na ravni dolžnika kot tudi pristopa na ravni posameznega posla) ne moremo enačiti s pravilom, ki velja po Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 v predlogi F 18.00 za razvrščanje v žepke glede na identificirano zamudo pri posameznem finančnem sredstvu, saj se zamuda za namen te razvrstitve v predlogi F 18.00 ugotavlja na 1 euro natančno (ne da bi se pri štetju dni zamude upošteval kriterij pomembne kreditne obveznosti v zamudi).
(6) Če banka uporablja pristop na ravni dolžnika (šifra 1 po šifrantu 137. Raven odločanja o neplačilu po 178. členu CRR), mora biti šifra po šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost iz prvega odstavka tega členaenaka za vse izpostavljenosti do istega dolžnika (na ravni sedemmestne matične številke po šifrantu 26. Oznaka komitenta z enako šifro po šifrantu 9. Sektor), z izjemo šifre 4 ali 5 (po izhodu iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti imajo v poskusni dobi samo restrukturirane izpostavljenosti šifro 4, vse druge izpostavljenosti do tega istega dolžnika imajo šifro 5).
(120. Datum spremembe statusa donosne/nedonosne izpostavljenost)
(1) Banka poroča pri postavkah naložb v dolžniške finančne instrumente, ki niso namenjena trgovanju, datum dodelitve statusa po šifrantu 119. Donosne/nedonosne izpostavljenosti v polje 120. Datum spremembe statusa donosne/nedonosne izpostavljenost (tj. nov datum vsakokrat ob spremembi statusa).
(2) Banka datuma iz prvega odstavka tega člena ne poroča pri izpostavljenostih do fizičnih oseb.
(3) Če banka uporablja pristop na ravni dolžnika (šifra 1 po šifrantu 137. Raven odločanja o neplačilu po 178. členu CRR), mora biti po pravilu iz šestega odstavka 526. člena (iz opisa šifranta 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost) ta datum pri vseh partijah do istega dolžnika enak.
(133. Oznaka skupine za namen izračunavanja kreditnih izgub)
(1) Banka aktivne bilančne postavke dolžniških finančnih instrumentov označi po šifrantu 133. Oznaka skupine za namen izračunavanja kreditnih izgub glede na njihovo razvrstitev v skupine za namen izračunavanja kreditnih izgub v skladu s poglavjem 5.5 MSRP 9 z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 10 Nizko kreditno tveganje (skupina 1),
– 11 Ni identificirano pomembno kreditno tveganje od začetnega pripoznanja (skupina 1),
– 20 Identificirano pomembno kreditno tveganje od začetnega pripoznanja (skupina 2),
– 30 Kreditno oslabljene izpostavljenosti (skupina 3).
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 10 – nizko kreditno tveganje (skupina 1) vključuje izpostavljenosti iz skupine 1, ki so v skladu z določbami 5.5.10 člena in B5.5.22 do B5.5.24 člena MSRP 9 opredeljene kot izpostavljenosti z nizkim kreditnim tveganjem ter se v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogah F4.3.1 in F4.4.1 vključujejo v stolpec 0020;
2. šifra 11 – ni identificirano pomembno kreditno tveganje od začetnega pripoznanja (skupina 1) vključuje druge izpostavljenosti iz skupine 1, ki po tem šifrantu niso označene s šifro 10, pri katerih še ni nastalo pomembno povečanje kreditnega tveganja in za katere se popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, tj. izpostavljenosti, ki v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogah F4.3.1. in F4.4.1 predstavljajo del stolpca 0015 in v predlogi F9.1.1 stolpec 0010;
3. šifra 20 – identificirano pomembno kreditno tveganje od začetnega pripoznanja (skupina 2) vključuje izpostavljenosti iz skupine 2, pri katerih se je v skladu s 5.5.9 členom MSRP 9 kreditno tveganje v obdobju od začetnega pripoznanja do datuma, za katerega banka poroča, pomembno povečalo in za katere se v skladu s 5.5.3 členom MSRP 9 popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja, tj. izpostavljenosti, ki se v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogah F4.3.1. in F4.4.1 vključujejo v stolpec 0030 in v predlogi F9.1.1 v stolpec 0020. Šifra vključuje tudi izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot neplačane izpostavljenosti že ob začetnem pripoznanju, t. i. kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (POCI), in so na referenčni datum že izpolnile pogoje za prerazvrstitev med plačane izpostavljenosti, tj. izpostavljenosti, ki v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogah F4.3.1 in F4.4.1 predstavljajo del stolpca 0041 in v predlogi F9.1.1 del stolpca 0065;
4. šifra 30 – kreditno oslabljene izpostavljenosti (skupina 3) vključuje izpostavljenosti, ki jih je banka v skladu z B5.5.37 členom MSRP 9 in 178. členom Uredbe 575/2013/EU za namen notranjega upravljanja kreditnega tveganja opredelila kot neplačane izpostavljenosti, tj. izpostavljenosti, ki se v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogah F4.3.1 in F4.4.1 vključujejo v stolpec 0040 in v predlogi F9.1.1 v stolpec 0030. Šifra vključuje tudi izpostavljenosti, ki so bile opredeljene kot neplačane izpostavljenosti že ob začetnem pripoznanju, t. i. kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (POCI), in na referenčni datum še niso izpolnile pogojev za prerazvrstitev med plačane izpostavljenosti, tj. izpostavljenosti, ki v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogah F4.3.1 in F4.4.1 predstavljajo del stolpca 0041 in v predlogi F9.1.1 del stolpca 0065.
(134. Kreditno oslabljene izpostavljenosti že ob začetnem pripoznanju (POCI))
(1) Banka aktivne bilančne postavke dolžniških finančnih instrumentov označi po šifrantu 134. Kreditno oslabljene izpostavljenosti že ob začetnem pripoznanju (POCI) z vidika izpolnjevanja kriterijev za opredelitev kreditno oslabljenih izpostavljenosti (neplačanih izpostavljenosti po 178. členu Uredbe 575/2013/EU) že ob začetnem pripoznanju (v nadaljnjem besedilu: POCI) z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 DA,
– 2 NE.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – DA vključuje izpostavljenosti, ki so za namen ocenjevanja kreditnih izgub v skladu z MSRP 9 identificirane kot POCI, tj. kot neplačane izpostavljenosti po 178. členu Uredbe 575/2013/EU že ob začetnem pripoznanju (izpostavljenosti, ki se v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v predlogi F 18.0 vključijo v stolpca 0058 in 0900;
2. šifra 2 – NE vključuje druge izpostavljenosti, ki se razvrščajo v skupine za namen izračunavanja kreditnih izgub v skladu s poglavjem 5.5 MSRP 9 in niso opredeljene kot POCI.
(1) Banka v aktivnih bilančnih postavkah dolžniških finančnih instrumentov, ki so bili odobreni ali spremenjeni zaradi likvidnostnih težav kreditojemalca kot posledica razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: epidemija) (šifra 1 ali 2 po šifrantu 161. Oznaka COVID), poroča v polju 160. Datum COVID najstarejši datum, od katerega je začela učinkovati katera izmed sprememb pogodbe, ki je bila posledica likvidnostnih težav kreditojemalca, nastalih zaradi razglasitve epidemije. V primerih, ko je bil posel, ki je bil odobren kreditojemalcu zaradi likvidnostnih težav, ki so posledica epidemije, pozneje tudi spremenjen, banka tudi v poročilih za presečne datume po spremembi poroča enak datum COVID kot pred spremembo.
(2) Banka pri novih poslih (šifra 3 ali 5 po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli) v polje iz prejšnjega odstavka poroča datum sklenitve posla (ki je enak datumu, poročanemu po šifrantu 112. Datum sklenitve posla).
(3) Datum iz prvega odstavka tega člena se poroča za izpostavljenosti iz dolžniških finančnih instrumentov, poročane v aktivnih bilančnih postavkah A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419, ki niso namenjene trgovanju (tj. niso označene s šifro 01 po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk) in se poročajo na ravni posameznega posla.
(4) Datum iz prvega odstavka tega člena se poroča, dokler je pogodba vključena v poročilu BS1S, razen v primeru pogodb, pri katerih se banka in kreditojemalec v poznejših obdobjih po odobreni spremembi dogovorita, da se pogodbena določila vrnejo v prvotno stanje (kot da pogodba ne bi bila spremenjena zaradi likvidnostnih težav kreditojemalca, ki so posledica razglasitve epidemije).
(1) Banka postavke dolžniških finančnih instrumentov označi po šifrantu 161. Oznaka COVID glede na to, ali so bili odobreni ali spremenjeni zaradi likvidnostnih težav kreditojemalca, ki so posledica razglasitve epidemije, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Po interventnih predpisih,
– 2 Ni po interventnih predpisih,
– 9 Ni posledica epidemije.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – po interventnih predpisih vključuje posle, odobrene ali spremenjene na podlagi interventnih predpisov, na podlagi katerih se odobrijo ali se spremenijo pogoji odplačevanja obstoječih poslov zaradi likvidnostnih težav kreditojemalca, ki so posledica razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);
2. šifra 2 – ni po interventnih predpisih vključuje posle, odobrene ali spremenjene zaradi likvidnostnih težav kreditojemalca, ki so posledica razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) ter pri katerih je odobritev ali sprememba pogojev odplačevanja dogovor med banko in kreditojemalcem, ki ne temelji na interventnih predpisih, sprejetih zaradi omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);
3. šifra 9 – ni posledica epidemije označuje posle, ki niso označeni s katero izmed predhodno navedenih šifer po tem šifrantu.
(3) Predmet označevanja po šifrantu iz prvega odstavka tega člena so izpostavljenosti iz dolžniških finančnih instrumentov, ki so poročane v aktivnih bilančnih postavkah A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419 ter niso namenjene trgovanju (tj. niso označene s šifro 01 po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk).
(4) Banka, ki je označila instrument s šifro 1 ali 2, poroča oznako nespremenjeno tudi v vseh nadaljnjih poročilih, razen v primeru pogodb, pri katerih se banka in kreditojemalec v poznejših obdobjih po odobreni spremembi dogovorita, da se pogodbena določila vrnejo v prvotno stanje (kot da pogodba ne bi bila spremenjena zaradi likvidnostnih težav kreditojemalca, ki so posledica razglasitve epidemije).
(5) Banka za instrumente, ki so po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označeni s šifro 1 ali 2 ter pri katerih so se spremenili pogoji odplačevanja, spremeni oznake po šifrantih (kot sta 138 in 149) in vrednostne podatke (kot so 157, 125 in 159) v poročilu za referenčni mesec, v katerem je nastal poslovni dogodek te spremembe (tudi kadar dogovorjena sprememba v referenčnem mesecu učinkuje za nazaj).
(6) Poleg tega banka v primerih, kadar je to upravičeno po Smernicah o zakonskih in zasebnih moratorijih, v tekočem referenčnem mesecu izboljša kreditno kakovost izpostavljenosti (oznake po šifrantih, kot so 106, 117, 119, 120, 133), če je v poročilu za pretekli mesec, v katerem je prejela popolno upravičeno vlogo za odlog plačila in je še ni obravnavala, za te izpostavljenosti že poročala poslabšanje kreditne kakovosti.
(162. Datum zapadlosti zadnjega odobrenega odloga)
(1) Banka poroča polje 162. Datum zapadlosti zadnjega odobrenega odloga v postavkah dolžniških finančnih instrumentov, ki se poročajo na ravni posameznega posla in so po šifrantu 161. Oznaka COVID označene s šifro 1 ali 2. Vnese datum zapadlosti odloga pri odplačevanju dolga, ki je bil pogodbeno dogovorjen ob zadnji spremembi pogojev odplačevanja z namenom ublažitve posledic epidemije COVID-19. Datum izpolni tudi pri tistih na novo odobrenih likvidnostnih kreditih, za katere je bil pred ali ob začetnem pripoznanju odobren odlog odplačevanja dolga. Pri odobrenih likvidnostnih kreditih brez odloga datuma ne izpolni (prazno polje).
(2) Banka poroča polje iz prejšnjega odstavka, dokler je pogodba vključena v poročilu BS1S, razen v primerih pogodb, pri katerih se banka in kreditojemalec v poznejših obdobjih po odobrenem odlogu dogovorita, da se pogodbena določila vrnejo v prvotno stanje (kot da pogodba ne bi bila deležna odloga plačevanja obveznosti). Če je z dolžnikom naknadno dogovorjeno podaljšanje odloga odplačevanja dolga ali nov odlog s poznejšim datumom zapadlosti, banka v poročilu za mesec, v katerem je nastala sprememba, ta datum nadomesti z novim datumom glede na zapadlost podaljšanega ali na novo odobrenega odloga.
(3) Banka izpolni polje iz prvega odstavka tega člena za izpostavljenosti iz kreditnih poslov v aktivnih bilančnih postavkah A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419, ki niso namenjene trgovanju (tj. niso označene s šifro 01 po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk).
(163. Skupno trajanje vseh odobrenih odlogov v mesecih)
(1) Banka izpolni polje 163. Skupno trajanje vseh odobrenih odlogov v mesecih v postavkah dolžniških finančnih instrumentov, ki se poročajo na ravni posameznega posla in so po šifrantu 161. Oznaka COVID označene s šifro 1 ali 2. Vnese skupno trajanje odlogov pri odplačevanju dolga v mesecih. Upoštevajo se odlogi, odobreni v obdobju od razglasitve 1. epidemije COVID-19 12. marca 2020 do referenčnega meseca (npr. če je bil v tem obdobju odlog odobren za obdobje 3 mesecev in se podaljša za 6 mesecev ali se pozneje (po prekinitvi) odobri še en odlog za 6 mesecev, se vnese vrednost 9). Pri izračunu vrednosti v mesecih banka presežno število dni do vključno 15 zaokroži navzdol, presežno število dni od vključno 16 zaokroži navzgor. Skupno trajanje vseh odobrenih odlogov izpolni tudi pri tistih na novo odobrenih likvidnostnih kreditih, za katere je bil pred ali ob začetnem pripoznanju odobren odlog odplačevanja dolga. Pri na novo odobrenih likvidnostnih kreditih brez odloga vrednostnega podatka ne izpolni (prazno polje).
(2) Banka poroča podatek iz prejšnjega odstavka, dokler je pogodba vključena v poročilu BS1S, razen v primerih pogodb, pri katerih se banka in kreditojemalec v poznejših obdobjih po odobrenem odlogu dogovorita, da se pogodbena določila vrnejo v prvotno stanje (kot da pogodba ne bi bila deležna odloga plačevanja obveznosti).
(3) Banka izpolni podatek iz prvega odstavka tega člena za izpostavljenosti iz kreditnih poslov v aktivnih bilančnih postavkah A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419, ki niso namenjene trgovanju (to je niso označene s šifro 01 po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk).
(19. Obstoječi/novi posli)
(1) Banka označi postavke finančnih instrumentov po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Obstoječ posel,
– 2 Nov odplačan posel,
– 3 Obstoječ in obenem nov posel,
– 4 Nečrpan obstoječ posel,
– 5 Nečrpan nov posel.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – obstoječ posel vključuje obstoječ posel iz izkaza finančnega položaja in iz zunajbilančne evidence na zadnji dan referenčnega meseca, ki ni bil sklenjen ali spremenjen v referenčnem mesecu (oznaka se uporablja za črpane kredite z izpolnjenimi vrednostnimi podatki 41, 80 in 132 in delno črpane kredite z izpolnjenimi vrednostnimi podatki 41, 80, 90 in 132 ter odpisane kredite, za katere postopek izterjave še teče, to je kredite z izpolnjenim vrednostnim podatkom 130 ali 156);
2. šifra 2 – nov odplačan posel vključuje posel, sklenjen ali spremenjen v referenčnem mesecu, na zadnji dan referenčnega meseca pa ne obstaja več (oznaka se uporablja samo za odobrene in hkrati že odplačane kredite z izpolnjenim vrednostnim podatkom 29);
3. šifra 3 – obstoječ in obenem nov posel vključuje posel, ki je bil sklenjen ali spremenjen v referenčnem mesecu in na zadnji dan referenčnega meseca še obstaja (oznaka se uporablja tako za črpane kredite z izpolnjenimi vrednostnimi podatki 29, 41, 80 in 132 kot tudi za delno črpane kredite z izpolnjenimi vrednostnimi podatki 29, 41, 80, 90 in 132);
4. šifra 4 – nečrpan obstoječ posel vključuje posel iz zunajbilance na zadnji dan referenčnega meseca, ki ni bil sklenjen v referenčnem mesecu (oznaka se uporablja samo za nečrpane kredite v mesecih pred referenčnim mesecem z izpolnjenim vrednostnim podatkom 90; kadar banka poroča za ta posel tudi morebitno terjatev za začetne stroške odobritve kredita oziroma opravnine, so v višini te terjatve lahko izpolnjeni tudi vrednostni podatki 80, 84 in 132);
5. šifra 5 – nečrpan nov posel vključuje posel, ki je bil sklenjen v referenčnem mesecu in pri katerem v referenčnem mesecu še ni prišlo do črpanja (oznaka se uporablja samo za nečrpane kredite z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 29 in 90; kadar banka poroča za ta posel tudi morebitno terjatev za začetne stroške odobritve kredita oziroma opravnine, so v višini te terjatve lahko izpolnjeni tudi vrednostni podatki 80, 84 in 132).
(3) Banka pri poslih, označenih po šifrantu iz prvega odstavka tega člena s šifro 1 ali 3, poleg vrednostih podatkov navedenih v 1. in 3. točki prejšnjega odstavka, poroča tudi vse druge, s tem navodilom zahtevane vrednostne podatke.
(4) Avtomatska podaljšanja obstoječih depozitov in kreditov, do katerih je prišlo brez aktivne vloge komitenta in brez novih pogajanj o pogojih depozitne ali kreditne pogodbe, vključujoč obrestno mero, se ne vključijo med nove posle.
(5) Banka vloge na vpogled, vloge čez noč, terjatve in neizkoriščene limite po plačilnih in kreditnih karticah, črpane in odobrene nečrpane okvirne kredite in revolving kredite ter finančne instrumente, pridobljene v referenčnem mesecu s pripojitvijo družb, označi kot obstoječe posle ne glede na datum sklenitve posla, to je s šifro 1 ali 4.
(6) Poslom, pri katerih je tekom veljavnega pogodbenega razmerja že prišlo do koriščenja sredstev in so pridobili status obstoječega posla, se status ne sme več spremeniti v status nečrpanega obstoječega posla, čeprav na referenčni datum poročanja banka do komitenta izkazuje le potencialno terjatev.
(7) Banka šifre poslov prilagodi vsak mesec, pri čemer veljajo v navedenih primerih iz tega odstavka naslednja pravila, ki jih smiselno upošteva tudi pri poročanju drugih poslov:
1. kredit, sklenjen v referenčnem mesecu, vendar še ni bil črpan, se označi s šifro 5. Izjema so odobreni nečrpani krediti za poplačilo obstoječih kreditov, ki se do črpanja ne poročajo (morebitni začetni stroški teh kreditov se v postavki obrestno neobčutljivih kreditov po tem šifrantu do črpanja kreditov označijo s šifro 4), temveč se kot nov posel označijo šele, ko so črpani (s šifro 3, ali če so v referenčnem mesecu tudi že odplačani, s šifro 2);
2. kredit, ki je bil sklenjen pred referenčnim mesecem, črpan pa je bil pred ali v referenčnem mesecu in še ni odplačan, se označi s šifro 1;
3. postavke, ki imajo izpolnjen le vrednostni podatek 130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence, se označijo kot obstoječi posel (s šifro 1);
4. kredit, ki je bil sklenjen in črpan v referenčnem mesecu in še ni odplačan, se označi s šifro 3;
5. kredit, ki je imel mesec pred referenčnim mesecem šifro 5, v referenčnem mesecu pa še vedno ni črpan, banka poroča s šifro 4;
6. sklenjeni in nikoli črpani kredit se v mesecu sklenitve označi s šifro 5, v naslednjih mesecih pa s šifro 4;
7. dolžniški vrednostni papir, kupljen na sekundarnem trgu, se v mesecu nakupa in v naslednjih mesecih označi s šifro 1, dolžniški vrednostni papir, kupljen na primarnem trgu, pa v mesecu nakupa s šifro 3 ali 2, če je bil ta vrednostni papir že odplačan ali prodan, in v naslednjih mesecih vedno s šifro 1. Kadar banka uporablja računovodsko usmeritev pripoznanja finančnega sredstva v izkazu finančnega položaja na dan poravnave (pomeni, da ga na dan sklenitve posla o nakupu pripozna v zunajbilančni evidenci – vrednostni podatek 90), tako finančno sredstvo do pripoznanja v izkazu finančnega položaja po tem šifrantu označi s šifro 4, če gre za finančno sredstvo, kupljeno na organiziranem ali sekundarnem trgu, ali s šifro 5, če gre za finančno sredstvo, kupljeno na primarnem trgu;
8. odkupljena terjatev (kredit), za katero je v pogodbi z dolžnikom določena obrestna mera, se v mesecu odkupa in v naslednjih mesecih označi s šifro 1. Če obrestna mera v pogodbi ni določena, se odkupljena terjatev v mesecu odkupa označi s šifro 3 ali 2, če je bila ta terjatev že odplačana;
9. neunovčena garancija se v mesecu odobritve in v naslednjih mesecih do unovčenja poroča s šifro 4, unovčena garancija pa se v mesecu unovčenja poroča s šifro 3 ali 2, če je bila garancija že odplačana;
10. odprti nekriti akreditiv (ali druga pogojna (zunajbilančna) obveznost) se poroča s šifro 4 (izjema je kriti akreditiv z odobrenim kreditom banke izključno za namen kritja tega akreditiva, ki se ne poroča, ker je ta pogojna (zunajbilančna) obveznost zajeta med odobrenimi nečrpanimi krediti), terjatev za plačila, opravljena na osnovi akreditiva, pa se v mesecu pripoznanja v izkazu finančnega položaja poroča s šifro 3 ali 2, če je bila ta terjatev že odplačana; odprti kriti akreditiv se poroča med prejetimi vlogami po pravilu, ki velja za poročanje kreditov;
11. varčevanje na obroke in varčevanje na varčevalnem računu, kjer morajo sredstva odležati določeno obdobje, se v mesecu sklenitve pogodbe o varčevanju označi s šifro 3, v naslednjih mesecih pa s šifro 1;
12. vloga na odpoklic, katere dvig je komitent že najavil na podlagi opcije oziroma pogodbeno dogovorjene klavzule z možnostjo odpoklica (postavka P0201 Odpoklicane vloge), se po tem šifrantu ne označi.
(20. Razredi zneskov (novi posli))
(1) Banka aktivne bilančne postavke finančnih sredstev, ki se ne poročajo na ravni posameznega posla, označi po šifrantu 20. Razredi zneskov (novi posli) glede na pogodbeno vrednost kredita oziroma glede na nominalno vrednost dolžniškega vrednostnega papirja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 3 Do vključno 250.000 eurov,
– 4 Nad 250.000 do vključno 1 milijon eurov,
– 5 Nad 1 milijon eurov.
(2) Banka označi po šifrantu iz prejšnjega odstavka le nove posle z nefinančnimi družbami (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označene s šiframi 2 − nov odplačan posel,3 − obstoječ in obenem nov posel ali 5 − nečrpan nov posel ter po šifrantu 9. Sektor s šifro S.11).
(1) Banka označi postavke dolžniških finančnih instrumentov po šifrantu 21. Tip indeksacije z eno izmed šifer z naslednjim nazivom in pomenom:
– TOM | Glavnica je indeksirana s TOM-om. |
– D*** | Glavnica je indeksirana z valutno oziroma devizno klavzulo (šifra tega tipa indeksacije je sestavljena iz črke D in alfa šifre valute, na katere tečaj je vezana devizna klavzula, na primer DCHF). |
– OST | Glavnica je indeksirana z drugim indeksom. |
– NOM | Druge vrste obrestne mere, kjer ni indeksacije. |
(2) Banka po šifrantu iz prejšnjega odstavka ne označi postavk s finančnimi instrumenti, ki se ne obrestujejo (po šifrantu 38. Obrestna občutljivost označene s šifro 2), postavke z obrestno mero 0 % pa označi s šifro NOM.
(22. Spremenljivost skupne obrestne mere)
(1) Banka označi bilančne postavke, ki se nanašajo na obrestno občutljive posle (po šifrantu 38. Obrestna občutljivost označeni s šifro 1 − da), po šifrantu 22. Spremenljivost skupne obrestne mere s šiframi glede na spremenljivost skupne obrestne mere (pri čemer upošteva vse dele skupne obrestne mere, tudi indekse) in glede na začetno obdobje določitve obrestne mere z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Spremenljiva obrestna mera,
– 04 Nespremenljiva začetna obrestna mera za obdobje nad 5 let in do 10 let,
– 05 Nespremenljiva začetna obrestna mera za obdobje nad 10 let,
– 06 Nespremenljiva začetna obrestna mera za obdobje do 3 mesece,
– 07 Nespremenljiva začetna obrestna mera za obdobje od 3 mesecev do 1 leta,
– 08 Nespremenljiva obrestna mera do zapadlosti posla,
– 09 Nespremenljiva začetna obrestna mera za obdobje nad 1 leto in do 3 leta,
– 10 Nespremenljiva začetna obrestna mera za obdobje nad 3 leta in do 5 let.
(2) Začetno obdobje določitve obrestne mere je enako vnaprej določenemu časovnemu obdobju na začetku veljavnosti pogodbe, v katerem se višina obrestne mere ne bo spremenila, in je krajše ali enako originalni zapadlosti kredita.
(3) Banka posle, ki se jim (referenčna) obrestna mera spremeni šele po določenem začetnem obdobju, označi z eno izmed šifer od 04 do 07, 09 ali 10. Posle, ki so celotno obdobje obrestovani s spremenljivo obrestno mero, označi s šifro 01, posle, ki so celotno obdobje obrestovani z nespremenljivo obrestno mero, pa označi s šifro 08.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko banka obstoječe posle z nespremenljivo začetno obrestno mero (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 1 − obstoječ posel ali 4 − nečrpan obstoječ posel) namesto s šiframi od 04 do 07, 09 ali 10 označi s šifro 01.
(5) Banka obrestno mero šteje za nespremenljivo, če je definirana na enega izmed naslednjih načinov:
– natančno določena vrednost v odstotkih, na primer »10 odstotkov;
– marža nad nekim zunanjim indeksom v določenem trenutku, na primer »2 odstotni točki + šestmesečni Euribor na določen datum in uro«, kar je enakovredno natančno določeni vrednosti.
(6) Če je v pogodbi določeno, da lahko banka kadar koli v skladu s svojo poslovno politiko spremeni referenčno obrestno mero brez predhodnega soglasja komitenta, banka označi posel po šifrantu iz prvega odstavka tega člena s šifro 01 − spremenljiva obrestna mera.
(7) Če je dogovorjeno, da se obrestna mera spremeni šele po določenem začetnem obdobju (npr. obrestna mera, ki se glasi na »šestmesečni Euribor«, se prvič spremeni šele po šestih mesecih), banka tako obrestno mero po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi z eno izmed šifer od 04 do 07, 09 ali 10 (v navedenem primeru s šifro 07 − nespremenljiva začetna obrestna mera za obdobje od 3 mesecev do 1 leta), v naslednjih mesecih do odprave pripoznanja iz izkaza finančnega položaja, ko posel poroča že kot obstoječ posel (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 1 – obstoječ posel ali 4 − nečrpan obstoječ posel), pa to šifro ohrani ali jo nadomesti s šifro 01 − spremenljiva obrestna mera.
(8) Devizna klavzula (D***) se ne upošteva pri določanju spremenljivosti skupne obrestne mere.
(9) Banka označi nove posle, ki so bili v referenčnem obdobju črpani in odplačani (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 2 − nov odplačan posel), s šifro 01, 06 ali 08, nove še nečrpane posle ter obstoječe in hkrati nove posle (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 5 − nečrpannov posel ali 3 − obstoječ in obenem nov posel) s katero koli šifro in obstoječe posle (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 1 − obstoječ posel ali 4 − nečrpan obstoječ posel) s katero koli šifro ali samo s šifro 01 ali 08.
(10) Banka označi obrestne izvedene finančne instrumente s šifro 01 ali 08.
(24. Vrsta referenčne obrestne mere)
(1) Banka označi bilančne postavke finančnih instrumentov po šifrantu 24. Vrsta referenčne obrestne mere z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 013 Obrestna mera LIBOR EUR 1 mesec,
– 014 Obrestna mera LIBOR EUR 2 meseca,
– 015 Obrestna mera LIBOR EUR 3 mesece,
– 016 Obrestna mera LIBOR EUR 6 mesecev,
– 017 Obrestna mera LIBOR EUR 9 mesecev,
– 018 Obrestna mera LIBOR EUR 1 leto,
– 019 Obrestna mera LIBOR USD 1 mesec,
– 020 Obrestna mera LIBOR USD 2 meseca,
– 021 Obrestna mera LIBOR USD 3 mesece,
– 022 Obrestna mera LIBOR USD 6 mesecev,
– 023 Obrestna mera LIBOR USD 9 mesecev,
– 024 Obrestna mera LIBOR USD 1 leto,
– 025 Obrestna mera LIBOR CHF 1 mesec,
– 026 Obrestna mera LIBOR CHF 2 meseca,
– 027 Obrestna mera LIBOR CHF 3 mesece,
– 028 Obrestna mera LIBOR CHF 6 mesecev,
– 029 Obrestna mera LIBOR CHF 9 mesecev,
– 030 Obrestna mera LIBOR CHF 1 leto,
– 031 Obrestna mera LIBOR JPY 1 mesec,
– 032 Obrestna mera LIBOR JPY 2 meseca,
– 033 Obrestna mera LIBOR JPY 3 mesece,
– 034 Obrestna mera LIBOR JPY 6 mesecev,
– 035 Obrestna mera LIBOR JPY 9 mesecev,
– 036 Obrestna mera LIBOR JPY 1 leto,
– 037 Obrestna mera WIBOR PLN 3 mesece,
– 038 Tržna obrestna mera za CHF 1 mesec,
– 039 Tržna obrestna mera za SEK 1 mesec,
– 041 Obrestna mera ameriške konzorcijske banke AKA,
– 042 Slovenska medbančna obrestna mera 1 mesec (SITIBOR),
– 043 Slovenska medbančna obrestna mera 3 mesece (SITIBOR),
– 044 Obrestna mera SKB banke SIOM,
– 045 Prvovrstna obrestna mera NLB,
– 046 Izhodiščna obrestna mera NLB,
– 048 Temeljna obrestna mera TOM kot navadna referenčna obrestna mera,
– 053 Obrestna mera LIBOR AUD 6 mesecev,
– 054 Obrestna mera LIBOR AUD 1 leto,
– 055 Obrestna mera LIBOR CAD 6 mesecev,
– 056 Obrestna mera LIBOR CAD 1 leto,
– 057 Obrestna mera LIBOR GBP 6 mesecev,
– 058 Obrestna mera LIBOR GBP 1 leto,
– 059 Obrestna mera STIBOR SEK 6 mesecev,
– 060 Obrestna mera STIBOR SEK 1 leto,
– 061 Obrestna mera PRIBOR CZK 6 mesecev,
– 062 Obrestna mera PRIBOR CZK 3 mesece,
– 063 Obrestna mera LIBOR AUD 1 mesec,
– 064 Obrestna mera LIBOR AUD 3 mesece,
– 065 Obrestna mera LIBOR CAD 1 mesec,
– 066 Obrestna mera LIBOR CAD 3 mesece,
– 067 Obrestna mera LIBOR GBP 1 mesec,
– 068 Obrestna mera LIBOR GBP 3 mesece,
– 069 Tržna obrestna mera za GBP 1 mesec,
– 072 Tržna obrestna mera za EUR 1 mesec,
– 073 Tržna obrestna mera za EUR 6 mesecev,
– 074 Tržna obrestna mera za USD 1 mesec,
– 076 Obrestna mera EIB,
– 077 Obrestna mera ECB za refinanciranje,
– 078 Obrestna mera vezana na indeks cen delnic/obveznic,
– 079 Obrestna mera ZIBOR HRK 3 mesece,
– 080 Obrestna mera ZIBOR HRK 6 mesecev,
– 081 Swap rate EUR 2 leti,
– 082 Swap rate EUR 3 leta,
– 085 Indeks bruto donosov 6M italijanskih ZM (GBOTG6M Index),
– 086 LIBOR SEK 6M,
– 087 (EURIBOR 1M + EURIBOR 3M)/2,
– 088 Madžarska medbančna obrestna mera BUBOR O/N,
– 089 Obrestna mera FED FUNDS O/N,
– 090 Obrestna mera LIBID EUR O/N,
– 091 Obrestna mera EURIBOR 43 dni,
– 092 Obrestna mera PRIBOR CZK 1 mesec,
– 093 Zakonska zamudna obrestna mera,
– 094 Obrestna mera LIBOR SEK 1 leto,
– 095 Obrestna mera TOIS – CHF TOM Next Index Swaps,
– 096 Obrestna mera LIBOR CHF 7 mesecev,
– 097 Obrestna mera ZIBOR HRK 1 mesec,
– 098 Obrestna mera Deutsche Bank Administered AAA rated EUR MMF,
– 100 Obrestna mera EONIA,
– 101 Obrestna mera EURIBOR 1 teden,
– 102 Obrestna mera EURIBOR 1 mesec,
– 103 Obrestna mera EURIBOR 2 meseca,
– 104 Obrestna mera EURIBOR 3 mesece,
– 105 Obrestna mera EURIBOR 4 mesece,
– 106 Obrestna mera EURIBOR 6 mesecev,
– 107 Obrestna mera EURIBOR 9 mesecev,
– 108 Obrestna mera EURIBOR 1 leto,
– 109 Obrestna mera EURIBOR 5 mesecev,
– 110 Obrestna mera EURIBOR 2 tedna,
– 111 Obrestna mera ECB za mejni depozit,
– 112 Donos na delniški kapital izdajatelja (ROE),
– 113 Druge posamezne referenčne obrestne mere,
– 114 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer,
– 115 Swap rate EUR 4 leta,
– 116 Swap rate EUR 5 let,
– 117 Obrestna mera €STR,
– 118 SARON 3M,
– 119 SARON 1M,
– 120 SARON 6M,
– 121 SARON 12M,
– 122 SARON obrestna mera čez noč (Švica),
– 123 SONIA obrestna mera čez noč (Velika Britanija),
– 124 TONA obrestna mera čez noč (Tokio),
– 125 HONIA obrestna mera čez noč (Hong Kong),
– 126 SORA obrestna mera čez noč (Singapur),
– 127 SOFR obrestna mera čez noč (ZDA),
– 128 EURIBOR 3W,
– 129 EURIBOR 7M,
– 130 EURIBOR 8M,
– 131 EURIBOR 10M,
– 132 EURIBOR 11M,
– 133 MIBOR 1W,
– 134 MIBOR 2W,
– 135 MIBOR 3W,
– 136 MIBOR 1M,
– 137 MIBOR 2M,
– 138 MIBOR 3M,
– 139 MIBOR 4M,
– 140 MIBOR 5M,
– 141 MIBOR 6M,
– 142 MIBOR 7M,
– 143 MIBOR 8M,
– 144 MIBOR 9M,
– 145 MIBOR 10M,
– 146 MIBOR 11M,
– 147 MIBOR 12M,
– 148 MIBOR ON,
– 149 Druge posamezne referenčne obrestne mere 1 teden,
– 150 Druge posamezne referenčne obrestne mere 2 tedna,
– 151 Druge posamezne referenčne obrestne mere 3 tedni,
– 152 Druge posamezne referenčne obrestne mere 1 mesec,
– 153 Druge posamezne referenčne obrestne mere 2 meseca,
– 154 Druge posamezne referenčne obrestne mere 3 meseci,
– 155 Druge posamezne referenčne obrestne mere 4 mesece,
– 156 Druge posamezne referenčne obrestne mere 5 mesecev,
– 157 Druge posamezne referenčne obrestne mere 6 mesecev,
– 158 Druge posamezne referenčne obrestne mere 7 mesecev,
– 159 Druge posamezne referenčne obrestne mere 8 mesecev,
– 160 Druge posamezne referenčne obrestne mere 9 mesecev,
– 161 Druge posamezne referenčne obrestne mere 10 mesecev,
– 162 Druge posamezne referenčne obrestne mere 11 mesecev,
– 163 Druge posamezne referenčne obrestne mere 12 mesecev,
– 164 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 1 teden,
– 165 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 2 tedna,
– 166 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 3 tedni,
– 167 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 1 mesec,
– 168 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 2 meseca,
– 169 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 3 meseci,
– 170 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 4 mesece,
– 171 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 5 mesecev,
– 172 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 6 mesecev,
– 173 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 7 mesecev,
– 174 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 8 mesecev,
– 175 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 9 mesecev,
– 176 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 10 mesecev,
– 177 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 11 mesecev,
– 178 Druge košarice različnih referenčnih obrestnih mer 12 mesecev,
– 099 Drugo.
(2) Banka strukturirane finančne instrumente, katerih donos je vezan na indeks cen delnic ali obveznic, po šifrantu iz prejšnjega odstavka označi s šifro 078, po šifrantu 21 pa s šifro NOM.
(3) Banka s šifro 093 – zakonska zamudna obrestna mera (ZOM) označi samo tiste finančne instrumente, pri katerih je v pogodbi o sklenitvi instrumenta že v osnovi za obrestno mero določena zamudna obrestna mera. S to šifro ne označi finančnih sredstev, katerih glavnica je že v celoti zapadla v plačilo (finančna sredstva z zapadlo glavnico, po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označena kot obstoječi posli). Finančna sredstva z zapadlo glavnico, po šifrantu 19 označena kot novi posli, pa se označujejo z referenčnimi obrestnimi merami, ki izhajajo iz pogodbe.
(4) Banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena ne poroča dolžniških finančnih instrumentov, po šifrantu 21. Tip indeksacije označenih s šiframa OST in TOM, ter dolžniških finančnih instrumentov, ki v pogodbi nimajo določene referenčne obrestne mere. Banki po tem šifrantu ni treba označiti vpoglednih vlog, pri katerih podatek o vrsti referenčne obrestne mere ni znan (v tem primeru lahko banka celotno obrestno mero poroča kot nominalno obrestno mero in te vloge po šifrantu 21. Tip indeksacije označi s šifro NOM).
(5) Banka pisno obvesti Banko Slovenije o uvedbi novih referenčnih obrestnih mer.
(6) Če določene vrste referenčne obrestne mere ni v šifrantu, banka o tem nemudoma pisno obvesti Banko Slovenije, Oddelek finančne statistike na elektronski naslov fit@bsi.si. Banka do ustrezne dopolnitve šifranta dolžniške finančne instrumente z novo referenčno obrestno mero poroča s šifro 099 Drugo.
(7) Banka pri poročanju postavk upošteva vsakokrat veljavni šifrant, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.
(1) Banka bilančne postavke finančnih instrumentov, ki jih banka ne poroča na ravni posameznega posla, označi po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja glede na vrsto prejetega ali danega zavarovanja za primer neplačila s šiframi z naslednjim nazivom:
– 01 Izpostavljenost/obveznost ni zavarovana,
– 02 Delnice in deleži,
– 03 Dolžniški vrednostni papirji,
– 05 Bančne vloge,
– 15 Enote kolektivnih naložbenih podjemov,
– 18 Stanovanjske nepremičnine,
– 19 Poslovne nepremičnine,
– 20 Pisarne in gospodarski objekti,
– 21 Zastavljene police življenjskega zavarovanja,
– 25 Zlato,
– 26 Krediti,
– 27 Odkupljene terjatve,
– 22 Drugo stvarno kreditno zavarovanje,
– 10 Zavarovanje pri zavarovalnici,
– 16 Nepreklicna jamstva Republike Slovenije,
– 23 Kreditni izvedeni finančni instrumenti,
– 24 Finančna poroštva razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije,
– 14 Drugo kreditno zavarovanje.
(2) Pri poročanju bilančnih postavk finančnih sredstev imajo šifre iz prejšnjega odstavka naslednji pomen:
1. šifra 01 – izpostavljenost/obveznost ni zavarovana označujeizpostavljenosti do komitentov, ki niso zavarovane (velja tudi za zavarovanja z lastnimi menicami ali drugimi oblikami lastnega poroštva dolžnika);
2. šifra 02 – delnice in deleži označuje izpostavljenosti, zavarovane z delnicami ali deleži družb in lastnimi delnicami;
3. šifra 03 – dolžniški vrednostni papirji označuje izpostavljenosti, zavarovane z obveznicami, državnimi zakladnimi menicami, komercialnimi zapisi, blagajniškimi zapisi, potrdili o vlogah ali drugimi dolžniški vrednostnimi papirji;
4. šifra 05 – bančnevloge označuje izpostavljenosti, zavarovane z vlogami pri banki poročevalki ter drugih bankah in hranilnicah;
5. šifra 15 – enote kolektivnih naložbenih podjemov označuje izpostavljenosti, zavarovane z enotami kolektivnih naložbenih podjemov, tj. delnicami investicijskih družb in enotami (točkami) vzajemnih skladov;
6. šifra 18 – stanovanjske nepremičnine označuje izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami (vključno z zemljiščem), ki jih ima komitent v lasti, ali stanovanjskimi nepremičninami tretjih oseb. Označuje izpostavljenosti, zavarovane le s tistimi zemljišči in stanovanjskimi nepremičninami v gradnji, kot tudi praznimi dokončanimi stanovanjskimi nepremičninami v lasti investitorjev, za katere obstaja zagotovilo, da bo lastnik v zgrajeni stanovanjski nepremičnini prebival ali jo bo oddajal v najem. Če takega zagotovila ni, banka izpostavljenost označi s šifro 19 – poslovne nepremičnine;
7. šifra 19 – poslovne nepremičnine označuje izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami (vključno z zemljiščem), ki jih ima komitent v lasti, ali poslovnimi nepremičninami tretjih oseb. Zavarovanje s poslovnimi nepremičninami zajema zavarovanje z nepremičninami, ki niso stanovanjske nepremičnine v skladu s 75. točko prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in se ne morejo razvrstiti v tip zavarovanja 18 – stanovanjske nepremičnine ali v tip zavarovanja 20 – pisarne in gospodarski objekti;
8. šifra 20 – pisarne in gospodarski objekti označuje izpostavljenosti, ki so zavarovane s pisarnami ali gospodarskimi objekti, ki niso stanovanjske nepremičnine, in so opredeljene v prvem odstavku 126. člena Uredbe 575/2013/EU. Banka s to šifro označi izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, ki hkrati izpolnjujejo naslednje pogoje iz Uredbe 575/2013/EU:
– prevladujoči namen ali dejanska raba nepremičnine je povezana z opravljanjem gospodarske dejavnosti;
– vrednost nepremičnine ni pomembno odvisna od kreditne kakovosti kreditojemalca (točka (a) drugega odstavka 126. člena Uredbe 575/2013/EU);
– tveganje kreditojemalca ni pomembno odvisno od donosnosti zadevne nepremičnine (točka (b) drugega odstavka 126. člena Uredbe 575/2013/EU).
Banka pri uporabi šifre 20 sledi tudi pojasnilu v zvezi s pripoznavanjem nepremičnine kot poslovne lastnine, podanim v odgovoru EBA na vprašanje št. 2014_1214, ki je dostopen na spletni strani EBA;
9. šifra 21 – police življenjskega zavarovanja označuje izpostavljenosti, zavarovane s policami življenjskega zavarovanja,v skladu z Uredbo 575/2013/EU;
10. šifra 25 – zlato označuje izpostavljenosti, ki so zavarovane z zlatom v skladu z opredelitvijo iz Uredbe 575/2013/EU. Vključuje zlato v lastnem trezorju ali na posebni lokaciji. Zavarovanje z zlatom se poroča tudi v primeru, če to zavarovanje na podlagi Uredbe 575/2013/EU ni opredeljeno kot primerno zavarovanje;
11. šifra 26 – krediti označuje izpostavljenosti, zavarovane s posojili (krediti), kakor so opredeljena v 5. poglavju Priloge A k Uredbi 549/2013/EU;
12. šifra 27 – odkupljene terjatve označuje zavarovanje z odkupljenimi terjatvami, kot so opredeljene v točki (c) 85. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 kot krediti drugim dolžnikom, odobreni na podlagi računov ali drugih dokumentov, ki dajejo pravico do prejetja izkupička od poslov za prodajo blaga ali opravljanje storitev. V okvir te opredelitve spadajo vsi posli odkupov terjatev (z regresom ali brez). V obeh primerih se imetnik odkupljenih terjatev (to je dolžnik) v šifrantu 801. Oznaka ponudnika/nosilca zavarovanja označi kot ponudnik zavarovanja z odkupljenimi terjatvami;
13. šifra 22 – drugo stvarno kreditno zavarovanje označuje izpostavljenosti, zavarovane z drugim stvarnim kreditnim zavarovanjem (npr. s premičninami) v skladu z Uredbo 575/2013/EU, razen oblik stvarnega kreditnega zavarovanja, zajetih v šifrah 02, 03, 05, 15, 18, 19, 20, 21, 25, 26 in 27;
14. šifra 10 – zavarovanje pri zavarovalnici označuje izpostavljenosti, zavarovane pri zavarovalnici (brez polic življenjskega zavarovanja; te so vključene pod šifro 21);
15. šifra 16 – nepreklicna jamstva Republike Slovenije označuje izpostavljenosti, zavarovane z:
– nepreklicnimi garancijami oziroma jamstvi Republike Slovenije in
– nepreklicnimi garancijami na prvi poziv SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka d. d.), ki so bile izdane do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov;
16. šifra 23 – kreditni izvedeni finančni instrumenti označuje izpostavljenosti, zavarovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti iz točke (d) 129. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451), ki niso skladni z opredelitvijo finančnega poroštva iz opisa šifre 24 in se vključujejo med primerne kreditne izvedene finančne instrumente iz 204. člena Uredbe 575/2013/EU;
17. šifra 24 – finančna poroštva razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije označuje izpostavljenosti, zavarovane s finančnimi poroštvi, opredeljenimi v Prilogi A k MSRP 9 kot pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta (npr. bančne garancije, poroštva tretjih oseb, patronatske izjave, menični avali). V skladu z določbami 114. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 se kot finančna poroštva razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k Uredbi 575/2013/EU:
a) poroštva, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov;
b) kreditni izvedeni finančni instrumenti, skladni z opredelitvijo finančnega poroštva;
c) nepreklicni »stand-by« akreditivi, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov;
18. šifra 14 – drugo kreditno zavarovanje označuje izpostavljenosti, zavarovane z drugimi primernimi oblikami kreditnega zavarovanja, razen oblik kreditnega zavarovanja, zajetih v ostalih šifrah, ki jih banka v skladu z določbami MSRP upošteva oziroma bi jih upoštevala pri izračunu oslabitev ali poštene vrednosti finančnih sredstev oziroma rezervacij.
(3) Banka kot zavarovana označi le tista finančna sredstva, prevzete in pogojne (zunajbilančne) obveznosti, pri katerih je v pogodbi s stranko določeno trajanje zavarovanja do odplačila dolga po teh instrumentih.
(4) Če je posamezno finančno sredstvo, prevzeta ali pogojna zunajbilančna obveznost, zavarovana z več vrstami zavarovanj, banka poroča kombinacijo šifer za največ pet zavarovanj po dejanskem ali predvidenem vrstnem redu unovčljivosti ali boljše kakovosti, pri čemer se v tej kombinaciji obvezno pojavijo tudi šifre, ki se nanašajo na morebitna prejeta zavarovanja v obliki nepremičnin (šifre 18, 19 ali 20). Pri tem več istovrstnih zavarovanj (ne glede na vrstni red unovčljivosti) vključi v kombinacijo šifer samo enkrat (npr. poroštva dveh tretjih oseb, ki obe jamčita banki za odplačilo kredita kreditojemalca v celotnem znesku, označi s šifro 24 samo enkrat in ne s šifro 2424).
(5) Banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi tudi prejeta zavarovanja, ki se zaradi neizpolnjenih pogojev iz sklepa Banke Slovenije, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja, ter Smernic o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti ne upoštevajo pri izračunu popravkov vrednosti ali rezervacij za kreditne izgube, pri čemer vrednosti teh zavarovanj poroča z vrednostjo nič (pristop, ki se zasleduje tudi pri poročanju zavarovanj za izpostavljenosti do poslovnih subjektov na ravni posameznega posla v poročilih BS1VZ in BSZAV).
(6) Banka za označena zavarovanja po šifrantu iz prvega odstavka tega člena poroča tudi vrednosti zavarovanj in informacije glede (ne)pokritosti knjigovodske vrednosti izpostavljenosti s temi zavarovanji po naslednjem pravilu:
1. v vrednostne podatke od 58 do 78 vključi:
– vrednosti za vsako vrsto prejetih zavarovanj;
– znesek knjigovodske vrednosti bilančnih izpostavljenosti ali dela bilančnih izpostavljenosti (po oslabitvi), ki so nezavarovane;
– znesek nezavarovane prevzete ali pogojne (zunajbilančne) obveznosti, zmanjšane za pripadajoči znesek oblikovanih rezervacij;
– znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo bilančne izpostavljenosti (po oslabitvi) in
– znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo prevzete ali pogojne (zunajbilančne) obveznosti;
2. postavke z enakimi vrednostmi šifrantov, pri katerih prihaja do presežne vrednosti zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo po oslabitvah oziroma rezervacijah, z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 68 in 78 ali vrednostnima podatkoma 58 in 78, označi po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji s šifro 1 – več kot 100-odstotna pokritost;postavke, pri katerih je vrednost zavarovanja nižja ali enaka knjigovodski vrednosti po oslabitvah ali rezervacijah, z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 58 in 77 (vrednostna podatka 68 in 78 nista izpolnjena), po tem šifrantu označi s šifro 2 – 100-odstotna ali manj kot 100-odstotna pokritost;
3. vrednost za vsako vrsto prejetih zavarovanj v vrednostnih podatkih od 59 do 67 in od 69 do 76 (ne pa tudi vrednostnih podatkov 58, 68, 77 in 78 ter posledično oznak po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji) poroča tudi pri odplačanih novih kreditih oziroma poslih (postavke A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419, označene po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli s šifro 2 – nov odplačan posel);
4. če je s posamezno vrsto zavarovanj zavarovanih več finančnih sredstev oziroma zunajbilančnih obveznosti, vrednost teh zavarovanj sorazmerno razdeli na posamezno finančno sredstvo oziroma zunajbilančno obveznost in posamezne dele te vrednosti vključi v ustrezne postavke, na katere se po vsebini nanašajo.
(7) Banka označi finančne obveznosti do bank iz najetih kreditov in prejetih vlog (šifra S.122 iz šifranta 9. Sektor) ter finančnih obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev po šifrantu iz prvega odstavka tega člena s šifro 01 ali 16, ki imata naslednji pomen:
– šifra 01 – terjatev ali obveznost ni zavarovana označuje obveznosti do komitentov iz izkaza finančnega položaja, ki niso zavarovane ali so zavarovane z eno izmed drugih oblik zavarovanja, razen nepreklicnega jamstva Republike Slovenije, ki ga banka označi s šifro 16 tega šifranta;
– šifra 16 – nepreklicna jamstva Republike Slovenije označuje finančne obveznosti do komitentov iz izkaza finančnega položaja, zavarovane z nepreklicnimi garancijami oziroma jamstvi Republike Slovenije. Za te finančne obveznosti banka poroča tudi vrednost prejetega jamstva v vrednostnem podatku 64. Znesek zavarovanja z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije.
(1) Banka pasivne bilančne postavke najetih kreditov, prejetih vlog in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev poroča po deponentih, ki jih po šifrantu 27. Šifra deponenta označi sledeče:
– za deponente, ki niso fizične osebe, vpiše enolično šifro (največ 30 znakov), ki jo določi banka ob sklenitvi prvega posla s posameznim deponentom tako, da ima ta deponent vedno isto šifro. Banka za šifro deponenta ne sme uporabiti oznake, ki bi ob uporabi javno dostopnih šifrantov omogočila njegovo identifikacijo (kot so matična številka, identifikator pravnih subjektov (angl. Legal Entity Identifier – koda LEI), davčna številka). Ko se poslovanje z deponentom zaključi, banka njegove šifre ne more dodeliti novemu deponentu;
– za domače in tuje fizične osebe, ki nimajo matične številke in ne opravljajo dejavnosti, vpiše šifro 5980003;
– za domače in tuje fizične osebe, ki nimajo matične številke in opravljajo dejavnost, vpiše šifro 5000009 (kmetje) ali šifro 6000053 (osebe, zaposlene v svobodnih poklicih).
(2) Banka lahko izdane dolžniške vrednostne papirje in potrdila o vlogah (postavke P0802 Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje, razen obveznic, P0803 Obveznosti za izdane obveznice in P0804 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah), za katere ne razpolaga s podatki o imetnikih, po šifrantu iz prejšnjega odstavka poroča s šifro PRINOSVP.
Banka k postavkam vpiše opombe in dodatna pojasnila, ki so obvezna za postavke, pri katerih prihaja do odstopanja od pričakovanih vrednosti v skladu s tem navodilom na osnovi avtomatskih kontrol, ki se izvajajo ob prevzemu poročila v Banki Slovenije.
(38. Obrestna občutljivost)
(1) Banka postavke dolžniških finančnih instrumentov označi po šifrantu 38. Obrestna občutljivost z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da vključuje finančne instrumente, ki so obrestno občutljivi, kar pomeni, da je v pogodbi o sklenitvi instrumenta določena obrestna mera, s katero se ta instrument obrestuje. Pogoj ni izpolnjen, če je v pogodbi določena samo zamudna obrestna mera. S to šifro banka označi tudi dolžniške finančne instrumente, ki imajo v pogodbi določeno obrestno mero 0 %;
2. šifra 2 – ne vključuje finančne instrumente, ki niso obrestno občutljivi, kar pomeni, da v pogodbi o sklenitvi instrumenta ni določena obrestna mera, s katero bi se ta instrument obrestoval.
(3) Banka finančne instrumente ter pogojne in prevzete (zunajbilančne) obveznosti, po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označene s šifro 2 − ne (npr. krediti in terjatve po plačilnih karticah z odloženim plačilom, ki se ne obrestujejo; pogodbeno dogovorjeni okvirni limiti s strankami brez dogovorjene obrestne mere, ki so pozneje osnova za sklepanje novih pogodb s strankami, vezanih na določeno vrsto posla – dane kredite, garancije; odobreni nečrpani krediti, pri katerih je obrestna mera pogodbeno dogovorjena šele ob črpanju), ne označi po šifrantih in ne izpolni z vrednostnimi podatki, ki se nanašajo na obrestne mere (tj. po šifrantih 21, 22, 24 in 39 ter vrednostnih podatkih 31, 32, 33, 34, 35 in 36). To pravilo ne velja za poročanje izvedenih finančnih instrumentov, ki se nanašajo na dolžniške finančne instrumente.
(4) Banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi kot obrestno občutljive (šifra 1) le obrestne izvedene finančne instrumente in valutne izvedene finančne instrumente, ki so izpostavljeni tudi obrestnemu tveganju (kot so medvalutne zamenjave), vse druge izvedene finančne instrumente (izvedene finančne instrumente, ki se nanašajo na lastniške finančne instrumente ali blago) pa označi kot obrestno neobčutljive (šifra 2).
(5) Banka vpogledne vloge (v aktivnih in pasivnih postavkah izkaza finančnega položaja) in avtomatske okvirne kredite, ki pogodbeno nimajo določene zapadlosti, v celotnem obsegu šteje med obrestno občutljive finančne instrumente, zato jih po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi s šifro 1 − da. Enako označi postavke prejetih vpoglednih vlog, v katerih izkazuje samo še obračunane obresti (glavnica je že v celoti izplačana).
(6) Banka obstoječe bilančne posle (aktivne in pasivne bilančne postavke, po šifrantu 19 označene s šifro 1), katerih glavnica je v celoti že zapadla v plačilo (pri poslih z obročnim odplačevanjem je zapadel v plačilo tudi zadnji obrok) ali je že odplačana (niso pa odplačane obračunane obresti ali še niso ukinjeni morebitni popravki vrednostni zaradi oslabitev), označi s šifro 2 − ne. Pri kreditih (v postavkah A04 %, ki jih banka poroča na ravni posameznega posla) banka kljub oznaki 2 izpolni vrednostni podatek 34. Anualizirana obrestna mera AAR (obstoječi posli). Prazno polje za te posle poroča, če se pogodbeno ne obrestujejo in niso v zamudi (banka na vrednostne podatke 57 in 125 ter 159 ne obračunava zamudnih obresti).
(7) Banka unovčene in neunovčene garancije, terjatve za plačila, opravljena na osnovi danih jamstev in akreditivov, ter druge pogojne obveznosti (postavka A0416), ki se obrestujejo po zamudni obrestni meri, označi s šifro 2 − ne.
(8) Banka nove bilančne posle (aktivne in pasivne bilančne postavke, po šifrantu 19 označene s šifro 3), katerih glavnica je v celoti že zapadla v plačilo ali je že odplačana (niso pa odplačane obračunane obresti ali še niso ukinjeni morebitni popravki vrednostni zaradi oslabitev), označi s šifro 1 − da.
(40. Možnost predčasnega odpoklica)
(1) Banka postavke finančnih instrumentov v poročilu BS1S in kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP poroča po šifrantu 40. Možnost predčasnega odpoklica, odvisno od obstoja morebitne pogodbene določbe o predčasnem odplačilu ali odpoklicu posameznega finančnega instrumenta, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da vključuje finančne instrumente, pri katerih je v pogodbi s komitentom določena klavzula (vgrajena opcija) o predčasnem odplačilu (dvigu sredstev) ali odpoklicu finančnega instrumenta (npr. vloge ali kredita) in pri katerih komitent te opcije še ni najavil ali izkoristil, pri čemer je izvzeta možnost predčasnega odplačila kredita ali dviga sredstev zaradi izjemnih okoliščin (npr. smrti, nesreče, izselitve iz države);
2. šifra 2 – ne vključuje finančne instrumente, pri katerih v pogodbi s komitentom ni klavzule (vgrajena opcija) o predčasnem odplačilu (dvigu sredstev) ali odpoklicu finančnega instrumenta.
(3) Banka pri postavkah finančnih instrumentov, pri katerih so komitenti opcijo glede predčasnega odpoklica najavili ali izkoristili, spremeni vrednost šifranta 15. Preostala zapadlost glede na datum zapadlosti po najavljeni ali izkoriščeni opciji in, če gre v navedenem primeru za vloge, spremeni tudi šifro postavke iz P0321 Prejete vloge v P0201 Odpoklicane vloge. Na primer vloge, pri katerih mora komitent po letu neprekinjenega varčevanja dvig sredstev najaviti vsaj 3 mesece pred želenim datumom dviga, na dan najave dviga po šifrantu 15. Preostala zapadlost označi s šifro 04 – nad 1 do 3 mesecev (pred najavo dviga s šifro 06 – nad 6 mesecev do 1 leta), pozneje pa s šifro v odvisnosti od preostalega števila dni do najavljenega datuma dviga sredstev.
(4) Če je možnost predčasnega odpoklica prejetih vlog izvršena le deloma (komitent ne odpokliče celotnega zneska, temveč le njegov del), banka prejeto vlogo poroča v dveh delih, tj. v postavki P0321 Prejete vloge in postavki P0201 Odpoklicane vloge.
(43. Razpoložljivost premoženja)
(1) Banka označi aktivne bilančne postavke po šifrantu 43. Razpoložljivost premoženja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Zastavljena sredstva za izdane ABS (listinjenje),
– 02 Začasno prodana finančna sredstva (v repo poslih, ki niso sklenjeni s centralno banko),
– 04 Zastavljena druga sredstva za obveznosti banke,
– 05 Zastavljena sredstva banke za obveznosti komitentov,
– 07 Zastavljena sredstva za izvedene finančne instrumente prostega trga (OTC),
– 08 Zastavljena sredstva za druge izvedene finančne instrumente,
– 09 Zastavljena sredstva za zavarovanje prejetih kreditov in vlog (brez REPO poslov),
– 10 Zastavljena sredstva za krite obveznice,
– 11 Zastavljena sredstva za druge izdane dolžniške vrednostne papirje,
– 12 Prenesena/prodana finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja,
– 14 V skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije – zastavljeno premoženje,
– 15 V skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije – prosto razpoložljivo premoženje,
– 16 Obremenjena sredstva, ki jih ni mogoče povezati z virom obremenitve,
– 99 Prosto razpoložljivo premoženje.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – zastavljena sredstva za izdane ABS (listinjenje) vključuje finančna sredstva banke, ki so predmet listinjenja, pri katerem je banka zadržala skoraj vsa tveganja in koristi iz lastništva listinjenih finančnih sredstev, ali pa gre za finančna sredstva, v zvezi s katerimi je banka v izkazu finančnega položaja pripoznala obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja iz poglavja 3.2 MSRP 9 (postavka P3702 Finančne obveznosti iz listinjenja);
2. šifra 02 – začasno prodana finančna sredstva (repo) vključuje finančna sredstva, pri katerih je banka zadržala skoraj vsa tveganja in koristi iz lastništva ter zato po določbah iz poglavja 3.2 MSRP 9 oziroma točke (a) B3.2.5 člena MSRP 9 ob začasni prodaji niso izpolnjeni pogoji za odpravo pripoznanja teh sredstev iz izkaza finančnega položaja;
3. šifra 04 – zastavljena druga sredstva za obveznosti banke vključuje sredstva, ki jih je banka zastavila kot zavarovanje za najete kredite in druge obveznosti banke in ki niso zajeta pod šifre 01, 02, 04, 06, 07, 08, 09, 10, 11, 12, 14 ali 15;
4. šifra 05 – zastavljena sredstva banke za obveznosti komitentov vključuje sredstva, ki jih je banka zastavila za obveznosti strank, kot so zastavljene nepremičnine in premičnine, zastavljena finančna sredstva in drugo premoženje banke. S to šifro banka označi tudi finančna sredstva, ki jih je po določbah o primernosti za zavarovanje iz splošnih pogojev Banke Slovenije, ki urejajo izvajanje okvira denarne politike in so dosegljivi na spletni strani Banke Slovenije, vključila v sklad finančnega premoženja za namen zavarovanja obveznosti strank (npr. bank članic bančne skupine, ki ji banka poročevalka pripada) do Banke Slovenije za najete kredite in za druge instrumente denarne politike;
5. šifra 07 – zastavljena sredstva za izvedene finančne instrumente prostega trga (OTC) vključuje sredstva, ki jih je banka zastavila kot zavarovanje za sklenjene posle z izvedenimi finančnimi instrumenti prostega trga;
6. šifra 08 – zastavljena sredstva za druge izvedene finančne instrumente vključuje sredstva, ki jih je banka zastavila kot zavarovanje za sklenjene posle z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso vključeni pod šifro 07;
7. šifra 09 – zastavljena sredstva za zavarovanje prejetih kreditov in vlog (brez REPO poslov) vključuje sredstva, ki jih je banka zastavila kot zavarovanje za najete kredite in prejete vloge;
8. šifra 10 – zastavljena sredstva za krite obveznice vključuje kritno premoženje, ki ga je banka zastavila za izdane hipotekarne in komunalne obveznice;
9. šifra 11 – zastavljena sredstva za druge izdane dolžniške vred. papirje vključuje sredstva, ki jih je banka zastavila kot zavarovanje za izdane druge dolžniške vrednostne papirje, ki niso vključeni pod šifro 10;
10. šifra 12 – prenesena ali prodana finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja vključuje finančna sredstva, ki po določbah iz poglavja 3.2 MSRP 9 oziroma točke (e) B3.2.5 člena MSRP 9 ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja in niso zajeti pod šifro 02;
11. šifra 14 – v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije – zastavljeno premoženje vključuje dejansko zastavljena finančna sredstva, ki jih je banka po določbah o primernosti za zavarovanje Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike vključila v sklad finančnega premoženja za namen zavarovanja obveznosti banke do Banke Slovenije za najete kredite in za druge instrumente denarne politike;
12. šifra 15 – v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije – prosto razpoložljivo premoženje vključuje finančna sredstva, ki jih je banka po določbah o primernosti za zavarovanje Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike vključila v sklad finančnega premoženja (ne pa tudi že dejansko zastavila) za namen zavarovanja obveznosti banke do Banke Slovenije za najete kredite in za druge instrumente denarne politike. Pri določanju zastavljenega premoženja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije (šifra 14) in posledično prostega razpoložljivega premoženja (šifra 15) banka uporabi enak pristop, kot velja za poročanje za namen zahteve glede likvidnostnega kritja (LCR), kar pomeni, da se kot zastavljena upoštevajo najprej najmanj likvidna sredstva in nato naprej po naraščajoči likvidnosti sredstev, dokler ni dosežen obseg zastave v skladu finančnega premoženja;
13. šifra 16 – obremenjena sredstva, ki jih ni mogoče povezati z virom obremenitve vključuje drugo obremenjeno premoženje, ki ga ni mogoče neposredno povezati s konkretnim virom obremenitve (obveznostjo banke ali še ne črpanim virom financiranja), kot so na primer finančna sredstva v jamstvenem skladu KDD, sredstva, ki se vključujejo v izpolnjevanje obvezne rezerve, zavarovanja s premoženjem v različnih plačilnih sistemih (jamstvena shema SEPA EKP, IKP, CORE in B2B), likvidne naložbe, ki jih mora banka zagotavljati zaradi zagotavljanja denarnih sredstev sklada za reševanje bank, posojeni vrednostni papirji, začetna kritja, ki so pogoj za dostop do storitve, na primer trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti prostega trga (OTC) in vrednostnimi papirji;
14. šifra 99 – prosto razpoložljivo premoženje vključuje prosto razpoložljivo premoženje banke, ki ni označeno s katero od drugih šifer tega šifranta.
(3) Banka označi v primeru delne obremenitve sredstva po šifrantu iz prvega odstavka tega člena celotno sredstvo kot obremenjeno (finančno sredstvo, vključno z obrestmi).
(44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk)
(1) Banka označi postavke po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk glede na to, v katero skupino je po določbah MSRP v izkazu finančnega položaja razporedila finančne instrumente, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Za trgovanje,
– 17 Obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
– 02 Pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
– 09 Po odplačni vrednosti,
– 18 Po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,
– 07 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti,
– 08 Ustavljeno poslovanje,
– 10 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje poštene vrednosti (mikro),
– 11 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (mikro),
– 13 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje poštene vrednosti (makro),
– 14 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (makro),
– 15 Izvedeni finančni instrumenti za ekonomsko varovanje postavk bančne knjige,
– 16 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – za trgovanje vključuje:
– izvedene finančne instrumente, ki niso namenjeni varovanju pred tveganjem z uporabo posebnih pravil obračunavanja tega varovanja;
– neizvedene finančne instrumente, ki jih je banka na podlagi poslovnega modela »za namen trgovanja« po določbah točke (a) 4.1.1 člena ali točke (a) 4.2.1 člena MSRP 9 v izkazu finančnega položaja razporedila v skupino finančnih sredstev ali finančnih obveznosti v posesti za trgovanje;
– zlato, druge plemenite kovine in blago, ki so namenjeni trgovanju (postavki A2939 in A2940);
2. šifra 17 – obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida vključuje:
– finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplačni vrednosti iz 4.1.2 člena MSRP 9 ali pogojev za merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa iz 4.1.2A. člena MSRP 9 in niso namenjena trgovanju (niso po šifrantu iz prejšnjega odstavka označena s šifro 01), in
– naložbe v lastniške instrumente, ki niso namenjene trgovanju (niso po šifrantu iz prejšnjega odstavka označene s šifro 01) ali niso ob začetnem pripoznanju nepreklicno opredeljene kot finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (niso označena s šifro 18);
3. šifra 02 – pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida vključuje dolžniške finančne instrumente, ki izpolnjujejo vse pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar jih je banka po določbah 4.1.5 člena ali 4.2.2 člena MSRP 9 ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja nepreklicno označila za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
4. šifra 09 – po odplačni vrednosti vključujedolžniške finančne instrumente, kot so krediti, vloge, dolžniški vrednostni papirji ter druga finančna sredstva, terjatve in obveznosti, ki jih je banka po določbah 4.1.2 ali 4.2.1 člena MSRP 9 razporedila v skupino finančnih sredstev ali obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti;
5. šifra 18 – po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa vključuje:
– neizpeljana finančna sredstva (lastniške in dolžniške instrumente), ki jih je banka po določbah 4.1.2A ali 4.1.4 člena MSRP 9 razporedila v skupino finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;
– delnice oziroma naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki jih nepreklicno meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavke od A1104 do A1106 in od A1203 do A1205);
6. šifra 07 – nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti vključujebilančne postavke, ki jih je banka v skladu z določbami MSRP 5 opredelila kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (npr. opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, naložbene nepremičnine, naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb) ali kot skupino za odtujitev in z njo povezane obveznosti v posesti za prodajo (npr. aktivne in pasivne postavke izkaza finančnega položaja podružnice, ki jo banka nameni za prodajo);
7. šifra 08 – ustavljeno poslovanje vključuje bilančne postavke, ki se nanašajo na del banke, katerega poslovanje je ustavljeno, in ki jih banka obravnava po določbah 32. člena MSRP 5;
8. šifra 10 – izvedeni finančni instrumenti za varovanje poštene vrednosti (mikro) vključuje izvedene finančne instrumente, ki jih je banka po določbah 6.4.1 člena in točke (a) 6.5.2 člena MSRP 9 ob začetnem pripoznanju označila kot izvedene finančne instrumente za namen varovanja pred tveganjem spremembe poštene vrednosti posamezno varovanih postavk, katerih poštena vrednost bo po pričakovanju pobotala spremembo poštene vrednosti teh varovanih postavk. Banka na primer s to šifro označi klasično zamenjavo obrestnih mer, sklenjeno za namen varovanja najetega kredita z nespremenljivo obrestno mero, s katero po vsebini nespremenljivo obrestno mero tega kredita zamenja v spremenljivo obrestno mero;
9. šifra 11 – izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (mikro) vključuje izvedene finančne instrumente, ki jih je banka po določbah 6.4.1 člena in točke (b) 6.5.2. člena MSRP 9 ob začetnem pripoznanju označila kot izvedene finančne instrumente za namen varovanja bodočih denarnih tokov, katerih denarni tokovi bodo po pričakovanju pobotali spremembo denarnih tokov varovanih postavk. Banka na primer s to šifro označi klasično zamenjavo obrestnih mer, sklenjeno za namen varovanja prejete vloge s spremenljivo obrestno mero, s katero po vsebini spremenljivo obrestno mero te vloge zamenja v nespremenljivo obrestno mero;
10. šifra 13 – izvedeni finančni instrumenti za varovanje poštene vrednosti (makro) vključuje izvedene finančne instrumente, ki jih je banka po določbah 6.6.1. člena MSRP 9 ob začetnem pripoznanju označila kot izvedene finančne instrumente za namen varovanja poštene vrednosti skupine dolžniških instrumentov (npr. pred obrestnim tveganjem), katerih poštena vrednost bo po pričakovanju pobotala spremembo poštene vrednosti te skupine instrumentov (pripoznane v postavki A3001, če je varovana postavka skupina finančnih sredstev, in P3001, če je varovana postavka skupina finančnih obveznosti);
11. šifra 14 – izvedeni finančni instrumenti za varovanje denarnih tokov (makro) vključuje izvedene finančne instrumente, ki jih je banka po določbah 6.6.1 člena MSRP 9 ob začetnem pripoznanju označila kot izvedene finančne instrumente za namen varovanja bodočih denarnih tokov skupine dolžniških instrumentov (npr. pred obrestnim tveganjem), katerih denarni tokovi bodo po pričakovanju pobotali spremembo denarnih tokov te skupine dolžniških instrumentov;
12. šifra 15 – izvedeni finančni instrumenti za ekonomsko varovanje postavk bančne knjige vključuje izvedene finančne instrumente, ki jih je banka ob začetnem pripoznanju označila kot izvedene finančne instrumente za namen varovanja postavk netrgovalne knjige pred tveganjem in ki ne izpolnjujejo vseh sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji iz 6.4.1 člena MSRP 9;
13. šifra 16 – drugo vključuje:
– bilančne postavke, ki se ne nanašajo na finančne instrumente in niso vključene v eno izmed šifer od 01 do 15 šifranta iz prvega odstavka tega člena, kot so opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, uporabljena za lastno dejavnost, naložbene nepremičnine, dane v poslovni najem, zlato, ki ni v posesti z namenom trgovanja, in zaloge;
– delnice oziroma naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki jih banka meri po nabavni vrednosti v skladu z MRS 36 (postavke od A1104 do A1106 in od A1203 do A1205).
(1) Banka označi postavke finančnih sredstev po šifrantu 110. Portfelj po CRR v odvisnosti od razvrstitve v trgovalno ali netrgovalno knjigo po Uredbi 575/2013/EU z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Trgovalna knjiga,
– 2 Netrgovalna knjiga.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – trgovalna knjiga vključuje postavke finančnih sredstev, ki jih je banka v skladu z določbami 102. do 106. člena Uredbe 575/2013/EU razporedila v trgovalno knjigo;
2. šifra 2 – netrgovalna knjiga vključuje druge postavke finančnih sredstev, ki niso označene s šifro 1.
(114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov)
(1) Banka označi bilančne postavke izvedenih finančnih instrumentov A2405, A2406, P2605 in P2606 po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Terminska pogodba (futures),
– 2 Terminski posel (forward),
– 3 Nakupna opcija (call option),
– 4 Prodajna opcija (put option),
– 5 Zamenjava (swap),
– 7 Opcija na zamenjavo (swaption) do realizacije,
– 6 Drugi izvedeni finančni instrument.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – terminska pogodba (futures) vključuje standardizirano pogodbo o nakupu ali prodaji standardne količine in kakovosti natančno opisanega sredstva (valute, borzni indeksi, dolžniški in lastniški instrumenti, surovine, kmetijski pridelki ipd.) na določen, standardiziran dan v prihodnosti, dobavljenega na določeno mesto po vnaprej določeni ceni, s katero se (praviloma) trguje na borzi. Banka s to šifro označi tudi sintetične posle;
2. šifra 2 – terminski posel (forward) vključuje nestandardizirano pogodbo oziroma zavezujoč dogovor med banko in njenim komitentom o nakupu ali prodaji določenega sredstva (valute, dolžniških ali lastniških papirjev ipd.) po vnaprej določeni ceni z rokom izvršitve v prihodnosti, ki po določbah 3.1.2 člena MSRP 9 ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje običajnega nakupa ali prodaje sredstva. Banka na primer s to šifro označi valutni forward, forward za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, obrestni forward in dogovor o terminski obrestni meri (angl. Forward Rate Agreement);
3. šifra 3 – nakupna opcija (call option) vključuje opcijsko pogodbo, po kateri ima banka pravico, ne pa obvezo na določen dan ali v določenem obdobju v prihodnosti kupiti določeno sredstvo (tujo valuto, dolžniški ali lastniški instrument ipd.) po vnaprej določeni ceni (npr. valutne opcije, obrestne opcije, opcije na dolžniške ali lastniške finančne instrumente). Banka s to šifro označi tudi opcijsko pogodbo, v kateri se banka kot izdajatelj opcije zaveže, da bo na določen dan ali v določenem obdobju v prihodnosti prodala določeno sredstvo po vnaprej določeni ceni imetniku opcije, če jo bo ta k temu pozval;
4. šifra 4 – prodajna opcija (put option) vključujeopcijsko pogodbo, po kateri ima banka pravico, ne pa obvezo na določen dan ali v določenem obdobju v prihodnosti prodati določeno sredstvo (tujo valuto, dolžniški ali lastniški instrument ipd.) po vnaprej določeni ceni (npr. valutne opcije, obrestne opcije, opcije na dolžniške ali lastniške finančne instrumente). Banka s to šifro označi tudi opcijsko pogodbo, v kateri se banka kot izdajatelj prodajne opcije zaveže, da bo na določen dan ali v določenem obdobju v prihodnosti kupila določeno sredstvo po vnaprej določeni ceni od imetnika opcije, če jo bo ta k temu pozval;
5. šifra 5 – zamenjava (swap) vključuje nestandardizirano pogodbo oziroma zavezujoč dogovor med banko in njenim komitentom o promptni (spot) in terminski zamenjavi določenih sredstev po vnaprej določeni ceni, kot so valutna zamenjava (angl. Currency Swap), klasična zamenjava obrestnih mer (angl. Interest Rate Swap) in medvalutna zamenjava (angl. Cross Currency Swap);
6. šifra 7 – opcija na zamenjavo (swaption) do realizacije vključuje opcijsko pogodbo, po kateri ima banka pravico, ne pa obvezo, na določen dan ali v določenem obdobju v prihodnosti skleniti točno določen instrument zamenjave po vnaprej dogovorjenih pogojih. Banka s to šifro označi tudi opcijsko pogodbo, v kateri se kot izdajatelj opcije zaveže, da bo na določen dan ali v določenem obdobju v prihodnosti sklenila točno določen instrument zamenjave po vnaprej dogovorjenih pogojih, če jo bo k temu pozval imetnik opcije. Če banka pozneje s komitentom po opcijski pogodbi posel zamenjave s komitentom dejansko sklene (se opcijska pogodba realizira), ta posel od datuma sklenitve poroča kot zamenjavo (swap) tako, kot se zahteva za poročanje zamenjav. Šifra posla se po šifrantu iz prejšnjega odstavka spremeni s 7 na 5;
7. šifra 6 – drugi izvedeni finančni instrument vključuje izvedeni finančni instrument ali vgrajeni izvedeni finančni instrument, ločen od osnovne pogodbe izdanega finančnega instrumenta, ki ima vse značilnosti, opredeljene v Prilogi A k MSRP 9 in pojasnilih pojmov iz te priloge v BA.1 do BA.5 členu ter ni označen z eno izmed drugih šifer po šifrantu iz prejšnjega odstavka.
(3) Banka za namen poročanja obrestno ovratnico razstavi na obrestno dno in obrestno kapico ter vsako izmed teh po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi s šifro, odvisno od tega, ali gre za nakupno (šifra 3) ali prodajno opcijo (šifra 4).
(1) Banka označi postavke izvedenih finančnih instrumentov A2405, A2406, P2605 in P2606 ter z njimi povezane postavke izkaza vseobsegajočega donosa po šifrantu 46. Vrste tveganja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Tveganje spremembe obrestne mere,
– 2 Tveganje spremembe cene delnic in deležev,
– 3 Valutno tveganje,
– 4 Kreditno tveganje,
– 5 Tveganje spremembe cene blaga,
– 6 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – tveganje spremembe obrestne mere vključuje izvedene finančne instrumente, ki so izpostavljeni tveganju spremembe obrestne mere in so natančneje opredeljeni v točki (a) 129. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451;
2. šifra 2 – tveganje spremembe cene delnic in deležev vključuje izvedene finančne instrumente, ki so izpostavljeni tveganju spremembe cene delnic ali poslovnih deležev in so natančneje opredeljeni v točki (b) 129. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451;
3. šifra 3 – valutno tveganje vključuje izvedene finančne instrumente, ki so izpostavljeni tveganju spremembe tečajev tujih valut in spremembi cene zlata ter so natančneje opredeljeni v točki (c) 129. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451;
4. šifra 4 – kreditno tveganje vključuje kreditne izvedene finančne instrumente, ki so natančneje opredeljeni v točki (d) 129. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451;
5. šifra 5 – tveganje spremembe cene blaga vključuje izvedene finančne instrumente, ki so izpostavljeni tveganju spremembe cene blaga in so natančneje opredeljeni v točki (e) 129. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451;
6. šifra 6 – drugo vključujeizvedene finančne instrumente, ki niso izpostavljeni tveganjem, ki so opredeljeni s šiframi od 1 do 5 in natančneje opredeljeni v točki (f) 129. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451.
(3) Če na izvedeni finančni instrument vpliva več kot ena vrsta osnovnega tveganja, se instrument razporedi v najbolj občutljivo vrsto tveganja. Pri izvedenih finančnih instrumentih, ki so izpostavljeni več vrstam tveganja, se v primeru negotovosti posli razvrstijo po prednostnem vrstnem redu, opredeljenem v 130. odstavku dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451. Banka izvedene finančne instrumente, ki so hkrati izpostavljeni valutnemu tveganju in tveganju spremembe obrestne mere, po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi s šifro 3 − valutno tveganje.
(116. Strukturiran finančni instrument)
(1) Banka označi bilančne postavke finančnih instrumentov po šifrantu 116. Strukturiran finančni instrument z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da s 100-odstotnim in več odstotnim zajamčenim izplačilom,
– 2 Da z manj kot 100-odstotnim zajamčenim izplačilom,
– 3 Finančni instrument ni strukturiran.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – s 100-odstotnim in več odstotnimzajamčenim izplačilom vključuje strukturirane finančne instrumente, ki imajo po pogodbenem določilu zajamčeno izplačilo ob zapadlosti enako ali večje od začetnega vložka ali nominalne vrednosti;
2. šifra 2 – da z manj kot 100-odstotnim zajamčenim izplačilom vključuje strukturirane finančne instrumente, ki imajo po pogodbenem določilu zajamčeno izplačilo strukturiranega finančnega instrumenta ob zapadlosti manjše od začetnega vložka ali nominalne vrednosti;
3. šifra 3 – finančni instrument ni strukturiran vključuje finančne instrumente, ki niso strukturirani ali finančni instrumenti z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom;
4. Banka s šifro 1 ali 2 po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi strukturirane finančne instrumente, ki se po določbah MSRP 9 računovodijo kot celoviti strukturirani finančni instrumenti, skupaj z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, ali pa se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti računovodijo ločeno od osnovnih finančnih instrumentov, v katere so vgrajeni. Če se ti dve vrsti instrumentov računovodita ločeno (kar je v skladu z določbami poglavja 4.3 MSRP 9 dovoljeno le za hibridne pogodbe v okviru finančnih obveznosti, ne pa tudi finančnih sredstev), banka s šifro 1 ali 2 označi vse instrumente, tako vgrajene izvedene finančne instrumente in tudi osnovne finančne instrumente (obveznico, depozit, kredit). Primeri strukturiranih finančnih instrumentov so obveznice z delniško opcijo, delniški certifikati, garantirani certifikati, diskontni certifikati, bonus certifikati, indeksni certifikati, basket certifikati in certifikati s finančnim vzvodom.
(48. Povezane družbe po statistični definiciji)
(1) Banka označi bilančne postavke finančnih instrumentov po šifrantu 48. Povezane družbe po statistični definiciji z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Kapitalsko povezana družba – tuja naložba v Sloveniji,
– 2 Kapitalsko povezana družba – naložba v tujini,
– 3 Kapitalsko nepovezana družba.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – kapitalsko povezana družba pomeni neposredno udeležbo tuje družbe v kapitalu banke poročevalke, ki znaša 10 odstotkov ali več;
2. šifra 2 – kapitalsko povezana družba pomeni neposredno udeležbo banke poročevalke v kapitalu tuje družbe, ki znaša 10 odstotkov ali več;
3. šifra 3 – kapitalsko nepovezana družba pomeni, da medsebojne udeležbe v kapitalu ni ali da je nižja od 10 odstotkov.
(3) Banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi postavke finančnih sredstev in obveznosti (kredite, vloge in dolžniške vrednostne papirje) do tujine.
(1) Banka označi aktivne bilančne postavke, razvrščene med nekratkoročna sredstva za prodajo ali ustavljeno poslovanje in z njimi povezane pasivne bilančne postavke obveznosti (po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov označene s šifro 07 ali 08), ter aktivne bilančne postavke nefinančnih sredstev (opredmetenih osnovnih sredstev in nekaterih neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremičnin) in lastniških finančnih sredstev (delnic in poslovnih deležev) odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb ter nekatere z njimi povezane postavke izkaza vseobsegajočega donosa po šifrantu 49. Model vrednotenja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Nefinančna sredstva po pošteni vrednosti,
– 2 Sredstva po nabavni vrednosti,
– 3 Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek IPI,
– 4 Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek DVD,
– 5 Finančni instrumenti po odplačni vrednosti.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – nefinančna sredstva popošteni vrednosti vključuje nefinančna sredstva, kot so opredmetena osnovna sredstva, nekatera neopredmetena sredstva in naložbene nepremičnine, merjene po modelu prevrednotenja ali modelu poštene vrednosti;
2. šifra 2 – sredstva ponabavni vrednosti vključuje nefinančna sredstva in naložbe v lastniške finančne instrumente (delnice in poslovne deleže) odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, merjene po modelu nabavne vrednosti;
3. šifra 3 – finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek IPI vključuje dolžniške in lastniške finančne instrumente, ki se v okviru nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanih obveznosti ali v okviru ustavljenega poslovanja merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
4. šifra 4 – finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek DVD vključuje finančna sredstva (dolžniške in lastniške instrumente), ki se v okviru nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo ali v okviru ustavljenega poslovanja merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;
5. šifra 5 – finančni instrumenti po odplačni vrednosti vključuje dolžniške finančne instrumente, ki se v okviru nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanih obveznosti ali v okviru ustavljenega poslovanja merijo po odplačni vrednosti.
(53. Povezane osebe (stranke) po ZTFI-1)
(1) Banka, ki opravlja investicijske storitve po ZTFI-1, označi postavke komisijskega poslovanja iz posredovanja, izvrševanja naročil in gospodarjenja s finančnimi instrumenti za račun strank po šifrantu 53. Povezane osebe (stranke) po ZTFI-1 z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da označuje komitenta, ki je povezana stranka;
2. šifra 2 – ne označujekomitenta, ki ni povezana stranka.
(3) Za namen poročanja po šifrantu iz prvega odstavka tega člena se za povezane stranke štejejo:
– člani uprave in nadzornega sveta banke ali drugega organa vodenja in nadzora banke ter njihovi ožji družinski člani;
– odvisni borznoposredniški zastopnik po 40. členu ZTFI-1 in njegovi ožji družinski člani ter če je borznoposredniški zastopnik pravna oseba, člani organa vodenja in nadzora te pravne osebe ter njihovi ožji družinski člani;
– zaposleni v banki in v odvisnem borznoposredniškem zastopniku, ki neposredno sodelujejo v procesu opravljanja investicijskih storitev in poslov, ter drugi zaposleni, ki opravljajo posamezna dejanja iz 1. do 5. točke prvega odstavka 279. člena ZTFI-1;
– fizične osebe, ki se neposredno ukvarjajo z izvajanjem storitev za banko ali za njene odvisne borznoposredniške zastopnike na podlagi dogovora o zunanjem izvajanju investicijskih storitev in poslov;
– druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo banki ali so pod nadzorom banke ali njenega odvisnega borznoposredniškega zastopnika za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
(4) Za nepovezane stranke se štejejo vse druge osebe, ki nimajo vpliva niti na vodenje oziroma nadzor banke niti neposredno ne opravljajo investicijskih storitev in poslov oziroma dejanj iz 1. do 5. točke prvega odstavka 279. člena ZTFI-1.
(54. Delitev sektorja S.14)
(1) Banka označi bilančne postavke, ki so po šifrantu 9. Sektor označene s šifro S.14 − gospodinjstva, po šifrantu 54. Delitev sektorja S.14 z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Samostojni podjetnik,
– 2 Druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost,
– 9 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – samostojni podjetnik označuje fizično osebo, ki z lastnim premoženjem organizira podjetje in na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost ter za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (s sredstvi podjetja in lastnimi sredstvi);
2. šifra 2 – drugafizična oseba, ki opravlja dejavnost označuje fizično osebo, ki ni registrirana kot samostojni podjetnik in samostojno opravlja dejavnost, kot sta na primer kmet in oseba, zaposlena v svobodnem poklicu;
3. šifra 9 – drugo označuje osebo, ki ni samostojni podjetnik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost.
(1) Banka označi bilančne postavke finančnih instrumentov po šifrantu 55. Vrsta institucije z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Kreditna institucija,
– 2 Pravna oseba s posebnim namenom listinjenja,
– 3 Sklad denarnega trga,
– 4 Osrednja klirinška hiša (CCP = Central counterparty clearing house),
– 6 Družba za izdajo elektronskega denarja,
– 5 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – kreditna institucija označuje banko in hranilnico, kot sta opredeljeni v 4. členu ZBan-3. Seznam za države EU je objavljen na spletni strani ECB;
2. šifra 2 – pravna oseba s posebnim namenom listinjenja označuje pravno osebo, kot je opredeljena v 66. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU. Seznam za države EU je objavljen na spletni strani ECB;
3. šifra 3 – skladi denarnega trga (S.123 po šifrantu 9) označuje odprte ali zaprte vzajemne sklade/družbe, ki investirajo predvsem v bančne vloge, instrumente denarnega trga, v točke/delnice SDT ali v druge prenosne vrednostne papirje s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in ki dosegajo stopnjo donosa, približno enako obrestnim meram instrumentov denarnega trga. Seznam za države EU je objavljen na spletni strani ECB;
4. šifra 4 – osrednja klirinška hiša označuje pravne osebe iz sektorjev S.125, S.126 in S.127, ki sodelujejo predvsem pri poslih, podobnih repojem (repo in povratni repo), tako da repo posel ne poteka več neposredno med dvema udeležencema na trgu, temveč med enim udeležencem in CCP ter med CCP in drugim udeležencem. Zato se repo posli med MFI, ki vključujejo CCP, v bilanci stanja ne izkazujejo več kot posli med MFI, temveč se uvrščajo med posle z drugimi finančnimi posredniki, ki vključujejo CCP. Seznam držav CCP EU je objavljen na spletni strani ECB;
5. šifra 6 – družba za izdajo elektronskega denarja označuje družbo za izdajo elektronskega denarja, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;
6. šifra 5 – drugo označuje investicijske sklade (S.124) in druge pravne osebe iz sektorjev S.125, S.126 in S.127, ki niso vključeni v eno izmed šifer od 1 do 4 ali 6.
(3) Banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi le bilančne postavke, po šifrantu 9. Sektor označene s šiframi S.122 – družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke, S.123 – skladi denarnega trga, S.124 – investicijski skladirazen skladov denarnega trga, S.125 – drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, S.126 – izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti in S.127 – lastne finančne institucije in posojilodajalci, ne glede na to, ali se nanašajo na posle z domačimi ali tujimi pravnimi osebami.
(96. Pokritost z zavarovanji)
(1) Banka označi postavke finančnih sredstev A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419, ki jih ne poroča na ravni posameznega posla (označene tudi po šifrantu 25. Vrsta zavarovanj), po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Več kot 100-odstotna pokritost,
– 2 100-odstotna ali manj kot 100-odstotna pokritost.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – več kot 100-odstotna pokritost vključuje izpostavljenosti, katerih vrednost zavarovanj presega njihovo knjigovodsko vrednost po oslabitvah oziroma rezervacijah, tj. izpostavljenosti z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 68 in 78 ali vrednostnima podatkoma 68 in 77;
2. šifra 2 – 100-odstotna ali manj kot 100-odstotna pokritost vključuje izpostavljenosti, katerih vrednost zavarovanj je nižja ali enaka njihovi knjigovodski vrednosti po oslabitvah ali rezervacijah, tj. izpostavljenosti z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 58 in 77.
(97. Vključitev poštene vrednosti (IFI))
(1) Banka označi postavke valutnih promptnih (spot) poslov in izvedenih finančnih instrumentov (od A2405 do A2408 in od P2605 do P2608) po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI) v skladu z opredelitvijo iz opisa postavke A2405 z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da označuje postavko valutnega promptnega (spot) posla ali izvedenega finančnega instrumenta, ki poleg vrednostnega podatka 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti vključuje tudi pošteno vrednost oziroma knjigovodsko vrednost iz izkaza finančnega položaja in druge zahtevane vrednostne podatke o tem instrumentu:
– 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke,
– 52. Znesek po tržni vrednosti za statistiko finančnih računov,
– 57. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – glavnica,
– 125. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – obresti,
– 159. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – drugo,
– 124. Kreditna nadomestitvena vrednost,
– 130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence,
– 132. Znesek neodplačanega dolga;
2. šifra 2 – ne označuje postavko valutnega promptnega (spot) posla ali izvedenega finančnega instrumenta, ki ne vključuje vrednostnih podatkov o instrumentu, naštetih v alinejah prejšnje točke.
(99. Povezana družba v skupini po CRR)
(1) Banka označi postavke finančnih sredstev in obveznosti po šifrantu 99. Povezana družba v skupini po CRR glede na razmerje do družb v skupini, vključenih v bonitetno konsolidacijo, kot je določena z 2. poglavjem II. naslova 1. dela Uredbe 575/2013/EU, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Odvisna družba,
– 2 Skupaj obvladovana družba,
– 3 Nadrejena družba ali druga družba v skupini,
– 4 Nepovezana družba.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – odvisna družba vključuje posle, ki jih je banka poročevalka sklenila s svojimi odvisnimi družbami (hčerami ali vnukinjami), ki se vključujejo v bonitetno konsolidacijo po Uredbi 575/2013/EU;
2. šifra 2 – skupaj obvladovana družba vključuje posle, ki jih je banka poročevalka sklenila s skupaj obvladovanimi družbami, ki se v sorazmernem delu obvladovanja vključujejo v bonitetno konsolidacijo po Uredbi 575/2013/EU;
3. šifra 3 – nadrejena družba ali druga družba v skupini vključuje posle, ki jih je (odvisna) banka poročevalka sklenila z nadrejeno banko ali drugimi družbami v skupini (npr. sestrami, njihovimi hčerkami in vnukinjami), ki se vključujejo v bonitetno konsolidacijo na najvišji ravni po Uredbi 575/2013/EU;
4. šifra 4 – nepovezana družba vključuje posle, ki niso označeni z eno izmed šifer od 1 do 3.
(107. Interni odnosi znotraj družbe (v razmerju do kreditodajalca))
(1) Banka označi postavke finančnih sredstev in obveznosti ter postavke izkaza vseobsegajočega donosa glede na razmerje banke do svoje podružnice v tujini po šifrantu 107. Interni odnosi znotraj družbe (v razmerju do kreditodajalca) z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Podružnica v tujini,
– 2 Matična družba podružnice,
– 3 Ni povezave.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – podružnica v tujini vključuje posle, ki jih je banka poročevalka sklenila s svojimi podružnicami v tujini, ter z njimi povezane prihodke in odhodke;
2. šifra 2 – matična družba podružnice vključuje posle, ki jih je tuja podružnica sklenila s svojo matično družbo (banko poročevalko), ter z njimi povezane prihodke in odhodke;
3. šifra 3 – ni povezave vključuje posle ter z njimi povezane prihodke in odhodke, ki niso označeni s šifro 1 ali 2.
(138. Sprememba pogojev odplačevanja)
(1) Banka označi aktivne bilančne postavke dolžniških finančnih instrumentov, ki se poročajo na ravni posameznega posla, po šifrantu 138. Sprememba pogojev odplačevanja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Restrukturiranje,
– 2 Druge spremembe pogojev odplačevanja,
– 3 Ni sprememb.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – restrukturiranje vključuje izpostavljenosti, ki ustrezajo opredelitvi restrukturirane izpostavljenosti iz 47.b člena Uredbe 575/2013/EU, uporabljeni za namen izpolnjevanja predloge F 19 iz dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451. Šifro 1 ohranijo tudi pogodbe, v poznejših obdobjih deležne sprememb pogojev odplačevanja, ki ne ustrezajo definiciji restrukturiranja po EBA, in sicer toliko časa, dokler ustrezajo opredelitvi restrukturirane izpostavljenosti;
2. šifra 2 – druge spremembe pogojev odplačevanja vključujejo izpostavljenosti s spremenjenimi pogoji odplačevanja, ki ne ustrezajo opredelitvi restrukturirane izpostavljenosti iz 47.b člena Uredbe 575/2013/EU. Šifra 2 se označi le v mesecu, v katerem je prišlo do spremembe. Če v naslednjem mesecu ni bilo novih sprememb pogodbe, banka tako izpostavljenost označi s šifro 3 – ni sprememb in po šifrantu 123 ne navede datuma zadnjega restrukturiranja ali drugih sprememb pogojev odplačevanja;
3. šifra 3 – ni sprememb označuje posle, ki niso označeni s katero izmed drugih šifer po tem šifrantu.
(3) Spremembe prvotno dogovorjenih pogojev odplačevanja banka označi s šifro 1 ali 2 ne glede na to, ali jih izvede z aneksom k osnovni pogodbi ali z novo pogodbo, na podlagi katere je dogovorjeno delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga.
(4) Predmet označevanja po šifrantu iz prvega odstavka tega člena so vse izpostavljenosti iz dolžniških finančnih instrumentov, ki so poročane v postavkah A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419 ter niso namenjene trgovanju (tj. niso označene s šifro 01 po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk).
(100. Vrsta restrukturiranja)
(1) Banka označi aktivne bilančne postavke dolžniških finančnih instrumentov po šifrantu 100. Vrsta restrukturiranja glede na uporabljen ukrep restrukturiranja s šiframi z naslednjim nazivom:
– a Podaljšanje roka ali odlog vračila terjatev,
– c Znižanje višine terjatev kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in/ali lastniškega prestrukturiranja,
– d Konverzija terjatev v naložbo v kapital dolžnika,
– e Prevzem drugih sredstev (vključno z unovčenjem zavarovanj) za delno ali celotno poplačila terjatev,
– g Znižanje obrestne mere na raven pod tržnimi pogoji,
– h Znižanje obrestne mere na raven, ki ni pod ravnjo tržnih pogojev,
– f Druge aktivnosti,
– N Ni restrukturirano.
(2) Banka označi s šifro g Znižanje obrestne mere na raven pod tržnimi pogoji restrukturirane izpostavljenosti, ki se jim je obrestna mera znižala pod raven, ki bi jo ob tej spremembi od iste institucije lahko prejeli drugi dolžniki, ki po 178. členu Uredbe 575/2013/EU še niso opredeljeni kot neplačniki.
(3) Če pri restrukturiranju izpostavljenosti nastopi kombinacija več vrst restrukturiranja, banka poroča kombinacijo oznak za relevantne vrste restrukturiranja po vrstnem redu iz prvega odstavka tega člena (npr. restrukturirano finančno sredstvo z delnim odpustom dolga, s podaljšanjem roka za vračilo in z znižanjem obrestne mere na raven pod tržnimi pogoji banka poroča z oznako »acg«).
(4) Za namen označevanja po tem šifrantu banka upošteva opredelitev restrukturiranih izpostavljenosti iz 47.b člena Uredbe 575/2013/EU in opredelitev iz navodila za izpolnjevanje predloge F 19 iz dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek banka po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi s šifro d tudi naložbe v delnice in poslovne deleže družb, ki jih je kot upnica pridobila pri lastniškem prestrukturiranju družb s konverzijo bančnih terjatev v kapital teh družb.
(6) Postavke so po šifrantu iz prvega odstavka tega člena predmet označevanja, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za izhod iz kategorije restrukturiranih izpostavljenosti iz sedmega odstavka 47.a člena Uredbe 575/2013/EU in iz 231., 232., 256., 257., 258. in 260. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451.
Banka označi aktivne bilančne postavke restrukturiranih dolžniških finančnih instrumentov, ki so po šifrantu 138. Sprememba pogojev odplačevanja označene s šifro 1, po šifrantu 139. Refinanciranje glede na to, ali so se ob restrukturiranju spremenili prvotno dogovorjeni pogoji na podlagi refinanciranja, opredeljenega v 244., 265. in 266. odstavku dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451 z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(123. Datum zadnjega restrukturiranja ali drugih sprememb pogojev odplačevanja)
(1) Banka poroča pri finančnih sredstvih, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla – to je pri izpostavljenostih do poslovnih subjektov, pri katerih so se spremenili pogoji odplačevanja ali restrukturiranja, ter pri kreditnih poslih servisiranja v poročilu BS1KP v polju 123. Datum zadnjega restrukturiranja ali drugih sprememb pogojev odplačevanja datum, na katerega je zadnjič spremenila finančno sredstvo. Glede restrukturirane izpostavljenosti banka upošteva opredelitev iz 47.b člena Uredbe 575/2013/EU in navodila za izpolnjevanje predloge F 19 iz dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451. Če datum spremembe ni znan, se lahko vnese zadnji dan meseca, v katerem je bilo finančno sredstvo zadnjič spremenjeno.
(2) Banka ne vnese datuma iz prejšnjega odstavka (polje je prazno), če finančno sredstvo še ni bilo restrukturirano ali mu je pred referenčnim mesecem prenehal status restrukturirane izpostavljenosti ali ni bilo v referenčnem mesecu drugače spremenjeno, kar posledično pomeni, da je finančno sredstvo po šifrantu 138. Sprememba pogojev odplačevanja označeno s šifro 3 in po šifrantu 100. Vrste restrukturiranja s šifro N.
(3) Pri pogodbah, na novo sklenjenih zaradi refinanciranja obstoječih poslov, se kot datum zadnjega restrukturiranja vnese datum sklenitve te pogodbe (isti datum kot po šifrantu 112).
(4) Pogodba, ki je po šifrantu 138 označena s šifro 2, mora imeti v šifrantu 123 datum iz referenčnega meseca. Če v naslednjem mesecu ni novih sprememb v tej pogodbi, banka tako pogodbo po šifrantu 138 označi s šifro 3 − ni sprememb, datum po šifrantu 123 pa pusti prazen.
(5) Če so se v referenčnem mesecu spremenili pogoji odplačevanja v pogodbi, ki je bila v predhodnih obdobjih restrukturirana, in pogoji za izhod iz kategorije restrukturiranih izpostavljenosti še niso bili izpolnjeni, banka vnese po šifrantu 123 datum spremembe pogojev odplačevanja, po šifrantu 138 pa pogodba ohrani šifro 1. Isti datum poroča tudi v naslednjih mesecih, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za izhod iz kategorije restrukturiranih izpostavljenosti (čeprav to ni datum restrukturiranja).
(101. Vrsta dolžniškega vrednostnega papirja)
(1) Banka označi postavki naložb v dolžniške vrednostne papirje A0602 in A0604 po šifrantu 101. Vrsta dolžniškega vrednostnega papirja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Obveznica,
– 2 Drug dolžniški instrument.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – obveznica označuje naložbe v dolžniške instrumente, ki so izdani v obliki obveznic;
2. šifra 2 – drug dolžniški instrument označuje druge naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki niso vključene pod šifro 1.
Banka pri naložbah v vrednostne papirje (delnice in dolžniške vrednostne papirje) navede število istovrstnih vrednostnih papirjev v polju 111. Število lotov.
(141. Vrsta amortizacije)
(1) Banka označi postavke finančnih sredstev A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0418 in A0419, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, ter kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP po šifrantu 141. Vrsta amortizacije glede na vrsto uporabljene amortizacije glavnice in obresti z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Francoska,
– 2 Nemška,
– 3 Fiksni amortizacijski načrt,
– 4 Glavnica pri zadnjem obroku (Bullet),
– 5 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – francoska vrsta amortizacije označuje posle z amortizacijo, pri katerih je znesek (glavnice in obresti) odplačila pri vsakem obroku enak;
2. šifra 2 – nemška vrsta amortizacije označuje posle z amortizacijo, pri katerih prvi obrok vključuje samo obresti, preostali obroki pa so enaki ter vključujejo odplačilo glavnice in obresti;
3. šifra 3 – fiksni amortizacijski načrt označuje posle z amortizacijo, pri katerih je znesek odplačila glavnice pri vsakem obroku enak;
4. šifra 4 – glavnica pri zadnjem obroku (bullet) označuje posle z amortizacijo, pri katerih se celotni znesek glavnice odplača pri zadnjem obroku;
5. šifra 5 – drugo označuje posle z amortizacijo, ki ni vključena v nobeno od šifer iz prejšnjih točk tega odstavka (npr. balloon). S to šifro se označijo tudi posli, pri katerih tipa amortizacije iz same narave posla ni mogoče določiti.
(3) Banki po šifrantu iz prvega odstavka tega člena ni treba označiti poslov, sklenjenih pred 1. septembrom 2018.
(1) Banka označi postavke finančnih sredstev A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0418 in A0419, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, ter kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP po šifrantu 142. Pogostost plačil z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Mesečno,
– 02 Četrtletno,
– 03 Polletno,
– 04 Letno,
– 05 Glavnica pri zadnjem obroku (bullet),
– 06 Brezkuponsko,
– 07 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – mesečno označuje posle, pri katerih obrok ali anuiteta zapade v plačilo vsak mesec;
2. šifra 02 – četrtletno označuje posle, pri katerih obrok ali anuiteta zapade v plačilo vsake 3 mesece;
3. šifra 03 – polletno označuje posle, pri katerih obrok ali anuiteta zapade v plačilo vsakih 6 mesecev;
4. šifra 04 – letno označuje posle, pri katerih obrok ali anuiteta zapade v plačilo vsakih 12 mesecev;
5. šifra 05 – glavnicapri zadnjem obroku (bullet) označuje posle, pri katerih celotni znesek glavnice zapade v plačilo na končni datum zapadlosti pogodbe, ne glede na pogostost plačil obresti;
6. šifra 06 – brezkuponsko označuje posle, pri katerih celotni znesek glavnice in obresti zapade v plačilo na datum zapadlosti pogodbe;
7. šifra 07 – drugo označuje posle s pogostostjo plačil, kakršna ni vključena v nobeno od zgoraj navedenih kategorij. S šifro 07 se označijo tudi okvirni krediti.
(3) Banka pri označevanju poslov po šifrantu iz prvega odstavka tega člena upošteva naslednje:
1. če posel po šifrantu iz prvega odstavka ni označen s šifro 05 – glavnicapri zadnjem obroku (bullet) ali 06 – brezkuponsko in je frekvenca pogostosti plačil glavnice nižja od pogostosti plačil obresti, se mu dodeli oznaka, ki ustreza frekvenci pogostosti plačil obresti, in obratno, če je frekvenca pogostosti plačil glavnice višja od pogostosti plačil obresti, se mu dodeli oznaka, ki ustreza frekvenci pogostosti plačil glavnice;
2. če je posel po šifrantu 141. Vrsta amortizacije označen s šifro 4 – bullet, se označi s šifro 05 – glavnica pri zadnjem obroku (bullet);
3. če po pogodbi pogostost plačil ni enaka v celotnem obdobju trajanja posla, se poslu dodeli šifra glede na pogostosti plačil, ki je v uporabi na referenčni datum;
4. šifrant se izpolni za posle, označene po šifrantu 141. Vrsta amortizacije.
(4) Banki po šifrantu iz prvega odstavka tega člena ni treba označiti poslov, sklenjenih pred 1. septembrom 2018.
(143. Končni datum obdobja, ko se plačujejo samo obresti)
(1) Banka za posle v postavkah A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0418 in A0419, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, ter kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP, kjer je pogodbeno določeno obdobje, v katerem se plačujejo samo obresti (glavnica ostaja nespremenjena), v polju 143. Končni datum obdobja, ko se plačujejo samo obresti poroča končni datum tega obdobja.
(2) Če tako obdobje, v katerem se plačujejo le obresti na glavnico, ni določeno, banka podatka o datumu iz prejšnjega odstavka ne izpolni (prazno polje).
(3) Banki po šifrantu iz prvega odstavka tega člena ni treba označiti poslov, sklenjenih pred 1. septembrom 2018.
(144. Namen po AnaCredit)
(1) Banka označi posle v postavkah A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, ter kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP po šifrantu 144. Namen po AnaCredit z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Nakup stanovanjske nepremičnine,
– 02 Nakup poslovne nepremičnine,
– 03 Kreditiranje za povečanje trgovalnega portfelja,
– 04 Financiranje dolga,
– 05 Uvoz,
– 06 Izvoz,
– 07 Investicije v osnovna sredstva,
– 08 Obratna sredstva,
– 09 Drugi nameni.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – nakup stanovanjske nepremičnine označuje kredit za financiranje nakupa stanovanjske nepremičnine. Stanovanjska nepremičnina pomeni nepremičnino, kot je opredeljena v 75. pododstavku prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU: »stanovanjska nepremičnina« pomeni prebivališče, v katerem prebiva njegov lastnik ali zakupnik. S to oznako se označujejo tudi krediti, dani za rekonstrukcijo ali obnovo stanovanjskih nepremičnin, če so dani poslovnim subjektom, katerih osnovna dejavnost ni gradbeništvo. Krediti, ki so dani poslovnim subjektom, katerih dejavnost je gradbeništvo, se označujejo s šifro 07 − investicije v osnovna sredstva;
2. šifra 02 – nakup poslovne nepremičnine označuje kredit, dan z namenom nakupa ali financiranja nepremičnine, ki ni stanovanjski objekt. S to oznako se označujejo tudi krediti, dani za rekonstrukcijo ali obnovo poslovnih nepremičnin;
3. šifra 03 – kreditiranje za povečanje trgovalnega portfelja označuje kredit, odobren z namenom nakupa, prodaje, prenosa ali trgovanja z vrednostnimi papirji. Kategorija kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja ne vključuje drugih kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji;
4. šifra 04 – financiranje dolga označuje financiranje neporavnanega dolga ali dolga, ki je že zapadel v plačilo (refinanciranje dolga);
5. šifra 05 – uvoz označuje financiranje uvoza blaga in storitev (nakupi, menjave in darila). Če se odobrena sredstva uporabijo za financiranje uvoza in izvoza hkrati, je treba po šifrantu 144 izbrati šifro 08 −obratna sredstva. Pri označevanju namena po tem šifrantu ima uvoz prednost pred investicijami v osnovna sredstva;
6. šifra 06 – izvoz označuje financiranje izvoza blaga in storitev (nakupi, menjave in darila). Če se odobrena sredstva uporabijo za financiranje uvoza in izvoza hkrati, banka po šifrantu 144 izbere šifro 08 − obratna sredstva;
7. šifra 07 – investicije v osnovna sredstva se uporabi za financiranje gradnje stavb, infrastrukture ter industrijskih objektov in naprav. Kot naložba v gradnje se označi tudi financiranje z namenom nakupa zemljišča, na katerem bodo zgrajene stavbe, infrastruktura ali industrijski objekti. Predmet financiranja v času odobritve še ne obstaja. Poleg financiranja nepremičnin in projektnega financiranja investicij v gradnjo se oznaka uporablja tudi za druge investicije v gradbeništvu, kot so:
– financiranje ladjedelništva;
– financiranje letalstva;
– dolgoročno financiranje energetskega ali infrastrukturnega sektorja;
– vse druge vrste naložb v gradbene objekte (industrijski obrati, cevovodi in drugi);
8. šifra 08 – obratna sredstva se uporabi za financiranje rednega poslovanja podjetja (zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe ipd.) ter hkratno financiranje uvoza in izvoza;
9. šifra 09 – drugi nameni se uporabi za financiranje z nameni, ki niso zajeti pod katero koli drugo šifro iz tega šifranta, vključno z okvirnimi krediti na transakcijskih računih.
(3) Banka označi posle po šifrantu iz prvega odstavka tega člena glede na pogodbena določila, veljavna na referenčni datum (če je bila prvotna pogodba spremenjena, se poročana šifra nanaša na spremenjeno pogodbo).
(4) Pri postavki A0416 banka označi pogodbe po šifrantu iz prvega odstavka tega člena glede na namen, za katerega je bilo dano jamstvo, akreditiv ali druga pogojna obveznost.
(5) Pogodbo, ki bi jo banka lahko opredelila tako kot uvoz ali kot tudi investicije v obratna ali osnovna sredstva, za namen poročanja po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi kot uvoz. Kot uvoz se šteje pridobitev sredstev od dobavitelja, ki nima sedeža v isti državi kot dolžnik.
(6) Za posle iz zunajbilančne evidence, ki so že v celoti odpisani iz izkaza finančnega položaja, postopek izterjave pa še teče (vrednostni podatek 130 je večji od nič), namena po šifrantu iz prvega odstavka tega člena ni treba poročati.
(145. Klavzula »Recourse«)
(1) Banka posle v postavkah A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, in kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP označi po šifrantu 145. Klavzula Recourse na podlagi pogodbenih pravic, ki jih ima banka do zasega sredstev, razen katerega koli zavarovanja, že zastavljenega za zavarovanje izpostavljenosti, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da označuje pogodbeno pravico, ki banki omogoča, da v primeru, ko unovčenje zavarovanja ne doseže višine terjatve, preostanek terja od dolžnika in ima banka pravico zaseči drugo premoženje, ki v pogodbi ni opredeljeno kot sestavni del zavarovanja. V ta okvir spadajo tudi odkupljene terjatve z regresno pravico, kot so opredeljene v opisu postavke A0410;
2. šifra 2 – ne se uporabi zavse ostalo.
(3) Banka poroča v skladu z usmeritvami v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 3.4.7).
(146. Datum poravnave/prvega črpanja)
(1) Banka za posle v aktivnih postavkah A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, ter kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP v polju 146. Datum poravnave/prvega črpanja poroča datum, na katerega je banka že izvedla nakup, poravnavo ali črpanje sredstev. Če kredit v referenčnem mesecu še ni bil črpan (datum prvega črpanja še ni znan), banka upošteva prvi možni datum črpanja.
(2) Za posle, ki so po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 4 ali 5 (nečrpan obstoječ ali nov posel), se v polje iz prejšnjega odstavka vpiše datum, na katerega lahko komitent prvič črpa sredstva na podlagi pogodbe, pri čemer je treba upoštevati naslednje:
1. datum se spremeni, ko komitent ta sredstva črpa in označi posel s šifro 1 po šifrantu 19 (dejanski datum črpanja sredstev);
2. datum poravnave ali prvega črpanja se za tem, ko je po šifrantu 19 označen s šifro 1 (obstoječ posel) ali 3 (obstoječ in hkrati nov posel), ne spreminja, kar pomeni, da se je prvo črpanje že dogodilo in je datum poravnave ali prvega črpanja znan.
(3) Po pravilu iz prejšnjega odstavka se za okvirne in revolving kredite (po šifrantu 16. Vrste kreditov označene s šifro 05, 07, 08, 13 ali 14) za datum poravnave ali prvega črpanja vpiše datum, na katerega je prvič prišlo do črpanja sredstev.
(147. Pogostost spremembe obrestne mere)
(1) Banka postavke finančnih sredstev A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, ter kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP označi po šifrantu 147. Pogostost spremembe obrestne mere z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Nespremenljivo,
– 02 Čez noč,
– 03 Mesečno,
– 04 Četrtletno,
– 05 Polletno,
– 06 Letno,
– 07 Po prosti presoji upnika,
– 08 Druga pogostost.
(2) S šifro 07 – po prosti presoji upnika banka označi pogodbe, na podlagi katerih ima pravico kadar koli spremeniti obrestno mero.
(3) V primerih, ko je v kreditni pogodbi klavzula, da se po določenem obdobju uporabe fiksne obrestne mere ta začne spreminjati, se po šifrantu iz prvega odstavka tega člena obdobje spreminjanja označuje z eno izmed šifer od 02 do 08.
(148. Datum naslednje spremembe obrestne mere)
(1) Banka za postavke finančnih sredstev A0201, A0301, A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, ter kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP v polje 148. Datum naslednje spremembe obrestne mere vnese datum naslednje spremembe obrestne mere, kakor je opredeljena v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 2021/379 (ECB/2021/2).
(2) Podatek se ne izpolnjuje za posle, ki so po šifrantu 22. Spremenljivost skupne obrestne mere označeni s šifro 08 − nespremenljiva obrestna mera do zapadlosti.
(3) Za obstoječe posle (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označene s šifro 1 ali 3), kjer je pogodbeno določena opcija o spremembi obrestne mere (ne gre za fiksno obrestno mero), vendar je datum spremembe v pogodbi nedefiniran (ga ni mogoče predvideti ali je vezan na zunanje dejavnike), banka v polje 148 vpiše referenčni datum poročanja.
(4) Datum naslednje spremembe obrestne mere ne sme biti starejši od referenčnega datuma poročila (poročajo se datumi v prihodnosti).
(149. Datum nastanka zamude pri odplačevanju)
Banka za postavke naložb v dolžniške finančne instrumente in izvedene finančne instrumente, ki se v poročilu BS1S poročajo na ravni posameznega posla, in kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP v polje 149. Datum nastanka zamude pri odplačevanju vnese datum zapadlosti dolga ali posameznega obroka, ki še ni bil poravnan glede na datum zapadlosti v skladu z amortizacijskim načrtom (katerega koli zneska glavnice, obresti ali nadomestila).
(151. Solidarna obveznost)
(1) Banka kreditne posle (v postavkah poročila BS1S A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419), ki se poročajo na ravni posameznega posla, ter kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP označi po šifrantu 151. Solidarna obveznost z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da se izpolni za posle, kjer je za poravnavo dolga iz iste glavnice solidarno odgovornih več dolžnikov, ali če banka začne postopek unovčevanja finančne garancije. Solidarna obveznost zaradi unovčitve finančne garancije vključuje posle, pri katerih je banka zaradi neodplačevanja dolga osnovnega dolžnika, ki izvira iz kreditnega posla, začela postopek unovčevanja finančne garancije, ki jo je prejela kot zavarovanje določenega finančnega instrumenta in jo kot vrsto zavarovanja poroča tudi v tabeli zavarovanj. Izdajatelj finančne garancije z začetkom postopka unovčenja te garancije postane solidarni obveznik (pomeni, da sta za poravnavo dolga odgovorna najmanj dva dolžnika; vsaj eden izmed njih je poslovni subjekt);
2. šifra 2 – ne se izpolni za posle, kjer je za poravnavo dolga odgovoren en sam dolžnik.
(154. Izvajalec servisiranja)
Banka kreditne posle (v postavkah A0408, A0410, A0416, A0418, A0419), ki se poročajo na ravni posameznega posla in katerih vodenje je prepustila tretji osebi (najpogosteje v primeru sindiciranih kreditov in listinjenja), označi po šifrantu 154. Izvajalec servisiranja s šifro izvajalca storitve servisiranja in administrativnega spremljanja posla,pri čemer upošteva pravila za označevanje po šifrantu 26. Oznaka komitenta iz 497. člena tega navodila.
(155. Oznaka partije za sindicirane kredite)
(1) Banka za sindicirane kredite v postavkah A0419 in A0410 poroča oznako partije (pogodbe) po šifrantu 155. Oznaka partije za sindicirane kredite, ki jo določi banka v vlogi agenta oziroma nosilke sindikata.
(2) Če je banka udeleženka sindikata pri financiranju na podlagi sindiciranega kredita, katerega nosilka je institucija, ki ni obveznik poročanja v skladu z osmim odstavkom 1. člena Uredbe AnaCredit, se oznaka partije za sindicirani kredit iz prvega odstavka tega člena sestavi po pravilu:
»Poslovna identifikacijska koda (angl. Business Identifier Code – BIC) banke, ki je nosilka (organizator) sindiciranega kredita + datum sklenitve posla.«
(3) Oznako partije, določeno po pravilu iz prvega ali prejšnjega odstavka tega člena, pri poročanju uporabljajo vsi obvezniki poročanja, udeleženi v istem sindikatu financiranja dolžnika na podlagi sindiciranega kredita.
(4) Za datum sklenitve posla v oznaki partije iz drugega odstavka tega člena se upošteva datum sklenitve originalnega sindiciranega posla in ne datum morebitnega poznejšega vstopa banke v sindikat financiranja dolžnika.
(1) Banka opredmetena osnovna sredstva v najemu, vključena v aktivnih bilančnih postavkah A1403 in A1406, druge finančne obveznosti, ki jih poroča v pasivni postavki P2925, ter prihodke in odhodke iz obresti iz drugih finančnih obveznosti, ki jih poroča v postavkah UP031 in UO025, označi po šifrantu 158. Vrsta najema z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Finančni najem,
– 2 Operativni najem,
– 3 Ni najema.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – finančni najem označuje opredmetena osnova sredstva v najemu, pri katerem je banka prevzela vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom, ter finančne obveznosti iz tovrstnega najema. Pri tem ni nujno, da lastninska pravica sredstva v najemu že preide na banko – najemnico;
2. šifra 2 – operativni najem označuje pravico do uporabe opredmetenega osnovnega sredstva v najemu, pri katerem najemodajalec nosi pomembna tveganja in koristi, povezana z lastništvom opredmetenega osnovnega sredstva, ter finančne obveznosti iz tovrstnega najema;
3. šifra 3 – ni najema označuje druge finančne obveznosti iz postavke P2925 ter prihodke in odhodke iz obresti iz drugih finančnih obveznosti iz postavk UP031 in UO025, ki ne izvirajo iz finančnega ali operativnega najema sredstev.
Banka za posle v vsaki postavki, označene z ustreznimi šiframi po šifrantih, poroča vrednostne podatke, ki so označeni v prilogah in so vsebinsko opredeljeni v nadaljevanju tega poglavja.
(1) Banka poroča po šifrantu 29. Pogodbeni znesek pogodbeno vrednost za posle, sklenjene po 1. septembru 2016, ki se poročajo na ravni posameznega posla.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka za posle, ki jih poroča na ravni posameznega posla v postavkah A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419, izpolni ta vrednostni podatek tudi za pogodbe, sklenjene pred 1. septembrom 2016.
(3) Banka uporabi pri poslih, sklenjenih v tuji valuti, za preračun pogodbenega zneska v domačo valuto referenčni tečaj ECB na dan sklenitve posla.
(4) Pogodbeni znesek se lahko med življenjsko dobo kredita na posamezni oznaki partije spremeni le ob spremembi pogojev odplačevanja (po šifrantu 138. Sprememba pogojev odplačevanja označeni z 1 ali 2).
(5) Pri poročanju vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena veljajo v navedenih primerih naslednja pravila:
1. za dane in najete kredite (postavke A0408, A0419, P0401, P0512, P0602, P3701 in P3702), ki so bili odobreni ali odobreni in že črpani v zadnjem (referenčnem) mesecu, banka poroča znesek odobrenih kreditov (izjema so odobreni nečrpani krediti za poplačilo obstoječih kreditov s strani istih komitentov, ki jih banka do črpanja, da bi se izognila poročanju dvojne izpostavljenosti, v poročilo ne vključi);
2. za dane in najete kredite v tranšah (postavke A0408, A0419, P0401 in P0512) znesek celotnega odobrenega kredita (seštevek zneskov posameznih tranš);
3. za dolžniške vrednostne papirje njihovo nominalno vrednost;
4. za vloge (postavke od P0316 do P0322, od P0402 do P0403 in P0601) znesek vezanih sredstev iz pogodbe;
5. za varčevanje celotni znesek varčevanja ali če celotni znesek ni znan vnaprej, znesek pologa ob sklenitvi varčevanja;
6. znesek pogodbenega limita pri okvirnih kreditih;
7. za kreditne kartice pogodbeni znesek limita.
(6) Pri odkupljenih terjatvah v postavki A0410 je poročanje vrednostnega podatka odvisno od tega, ali gre za odkupljeno terjatev z regresno pravico ali brez nje. Pri odkupljenih terjatvah z regresno pravico, kjer kot dolžnik po šifrantu 26 nastopa odstopnik terjatve, se za pogodbeni znesek poroča neodplačani dolg po pogodbi o odkupu terjatve. V primeru odkupljenih terjatev brez regresne pravice, kjer se kot dolžnik po šifrantu 26 poroča osnovni dolžnik po pogodbi ali fakturi, ki je predmet odkupa, se za pogodbeni znesek poroča neodplačani dolg po teh pogodbah ali fakturah.
(7) Za okvirne kredite in druge podobne posle, pri katerih limit v pogodbi ni opredeljen, se pogodbeni znesek ne poroča.
(31. Realna oziroma nominalna obrestna mera)
(1) Banka navede v vrednostnem podatku 31. Realna oziroma nominalna obrestna mera na referenčni datum poročanja veljavno realno oziroma nominalno obrestno mero v odstotkih na letni ravni.
(2) Za posle, pri katerih je obrestna mera sestavljena iz spremenljive obrestne mere (indeksacije ali referenčne obrestne mere) in realne obrestne mere, banka po vrednostnem podatku iz prejšnjega odstavka poroča samo realno obrestno mero. V teh primerih banka poroča obrestno mero s pozitivnim ali negativnim predznakom, odvisno od tega, ali ta obrestna mera povečuje ali zmanjšuje referenčno obrestno mero.
(3) Za posle z nominalno obrestno mero banka poroča nominalno obrestno mero. V teh primerih banka poroča pozitivno obrestno mero s pozitivnim predznakom in negativno z negativnim predznakom.
(4) Banka izpolni vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena pri poročanju kreditov in vlog, ki se poročajo na ravni posameznega posla, pri poročanju agregatnih aktivnih in pasivnih postavk pa le za posle, ki so po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 2 – nov odplačan posel, 3 – obstoječ in obenem nov posel ali 5 – nečrpan nov posel.
(5) Pri poročanju poslov z enakimi vrednostmi šifrantov za fizične osebe na aktivnih bilančnih postavkah in nove posle za pasivne bilančne postavke banka za utež pri izračunu povprečja za namen poročanja vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena upošteva pogodbeni znesek (vrednostni podatek 29).
(6) Banka pri poročanju strukturiranih kreditov in vlog, pri katerih je ob zajamčenem izplačilu glavnice obrestna mera vezana na indeks cen delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev, v vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena vključi minimalno zajamčeno obrestno mero; če ta ni določena, pa poroča vrednost nič.
(32. Subvencionirana obrestna mera (novi posli))
(1) Banka navede pri novih poslih z danimi krediti (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označenih s šiframi 2 – nov odplačan posel,3 – obstoječ in obenem nov posel ali 5 – nečrpan nov posel) v vrednostnem podatku 32. Subvencionirana obrestna mera (novi posli) subvencionirano obrestno mero v odstotkih na letni ravni.
(2) Kadar banka v obdobju, za katerega poroča, sklene več novih poslov s fizičnimi osebami z enakimi vrednostmi šifrantov, za subvencionirano obrestno mero navede tehtano povprečje subvencioniranih obrestnih mer posameznih poslov, pri čemer kot utež upošteva pogodbeni znesek.
(3) Za subvencionirano obrestno mero iz prvega odstavka tega člena se šteje obrestna mera, na podlagi katere se obračunajo obresti, ki jih namesto kreditojemalca banki plača druga pravna oseba (npr. trgovsko podjetje za kreditiranje kupcev avtomobilov ali Obrtna-podjetniška zbornica Slovenije za kreditiranje investicij samostojnih podjetnikov).
(4) Pri poslih, ki se poročajo na ravni posamezne pogodbe, banka subvencionirano obrestno mero poroča pri osnovnem dolžniku v postavki A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov. Če ponudnik subvencije vnaprej plača obresti iz subvencije, banka to vključi v vrednostni podatek 84. Znesek stroškov ob začetnem pripoznanju finančnih instrumentov, prav tako pri osnovnem dolžniku.
(5) Terjatve za razmejene subvencionirane obresti do poslovnega subjekta, ki subvencionira obrestno mero, banka poroča v postavki A0417 Druga finančna sredstva v vrednostnih podatkih 82. Znesek obračunanih obresti in 83. Znesek razmejenih obresti (označeni po šifrantih glede na pravno osebo, ki subvencionira obrestno mero).
(33. Skupna obrestna mera (novi posli))
(1) Banka navede pri novih poslih z danimi krediti in vlogami (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označenih s šiframi 2 – nov odplačan posel,3 – obstoječ in obenem nov posel ali 5 – nečrpan nov posel) v vrednostnem podatku 33. Skupna obrestna mera (novi posli) skupno obrestno mero v odstotkih na letni ravni.
(2) Kadar banka v obdobju, za katerega poroča, sklene več novih poslov s fizičnimi osebami z enakimi vrednostmi šifrantov ali posamezne posle, ki se obrestujejo po več različnih obrestnih merah, za skupno obrestno mero iz prejšnjega odstavka navede tehtano povprečje skupnih obrestnih mer posameznih poslov, pri čemer kot utež upošteva pogodbeni znesek. Kadar sklene posel, ki se obrestuje po različnih obrestnih merah, skupno obrestno mero izračuna kot tehtano povprečje vseh pogodbeno dogovorjenih obrestnih mer, pri čemer kot utež uporabi zneske posla, obrestovane s posamezno obrestno mero.
(3) V skupno obrestno mero iz prvega odstavka tega člena banka vključi vse elemente pogodbene obrestne mere, kot so realni del obrestne mere, TOM, marža, referenčna obrestna mera in subvencionirani del obrestne mere, na podlagi katere se obračunajo obresti, ki jih namesto kreditojemalca banki plača druga pravna oseba, ne vključi pa valutne oziroma devizne klavzule. Skupna obrestna mera odraža obrestno mero, na podlagi katere obveznik poročanja prejme obresti za dani kredit ali vlogo ali jih plača v primeru negativne skupne obrestne mere.
(4) Banka pri izračunu vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena za strukturirane kredite in vloge, pri katerih je ob zajamčenem izplačilu glavnice obrestna mera vezana na indeks cen delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev, upošteva pogodbeno dogovorjeno minimalno zajamčeno obrestno mero; če ta ni določena, pa obrestno mero z vrednostjo nič.
(34. Anualizirana obrestna mera AAR (obstoječi posli))
(1) Banka navede pri obstoječih poslih (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označenih s šiframi 1 – obstoječ posel, 3 – obstoječ in obenem nov posel ali 4 – nečrpanobstoječ posel) in obrestnih izvedenih finančnih instrumentih (v postavkah A2405, A2406, P2605 in P2606, po šifrantu 46. Vrste tveganja označenih s šifro 1 – tveganje spremembe obrestne mere) v vrednostnem podatku 34. Anualizirana obrestna mera AAR (obstoječi posli) skupno obrestno mero v odstotkih na letni ravni (v nadaljnjem besedilu: AAR).
(2) V primeru v celoti zapadlih, vendar še neodplačanih kreditov, je obrestna mera iz prejšnjega odstavka zamudna ali dejansko uporabljena obrestna mera.
(3) Banka pri obrestnih opcijah kot AAR upošteva razliko med dogovorjeno fiksno obrestno mero in spremenljivo obrestno mero ali obratno, odvisno od vrste opcije.
(4) Banka pri obstoječih poslih in obrestnih izvedenih finančnih instrumentih, za katere se po tem navodilu ne zahteva poročanje na ravni posameznega posla (partije), z enakimi vrednostmi šifrantov za AAR poroča tehtano povprečje AAR posameznih poslov, pri čemer kot utež pri obstoječih bilančnih poslih (po šifrantu 19 označeni s šifro 1 ali 3) upošteva znesek nominalne vrednosti (vrednostni podatek 41), zmanjšan za zapadli del glavnice pred oslabitvijo (vrednostni podatek 57), pri obrestnih izvedenih finančnih instrumentih in obstoječih zunajbilančnih poslih (po šifrantu 19 označeni s šifro 4) pa znesek iz zunajbilančne evidence (vrednostni podatek 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti).
(5) Banka izračuna AAR iz prvega odstavka tega člena po naslednji formuli:˝
AAR | anualizirana obrestna mera (AAR); |
OMp | skupna obrestna mera na leto; |
n | število kapitalizacijskih obdobij za dolžniški finančni instrument na leto glede na frekvenco odplačil obresti. |
(6) Za naložbe v dolžniške vrednostne papirje s premijo ali diskontom banka izračuna AAR po naslednji formuli:
(7) Pri poročanju AAR za posle, ki se obrestujejo anticipativno, banka predhodno izračuna obrestno mero, ki je primerljiva z dekurzivno obrestno mero, po formuli:
(8) Banka pri izračunu AAR v skupno obrestno mero (OMp) vključi vse elemente pogodbene obrestne mere, kot so realni del obrestne mere, TOM, marža, referenčna obrestna mera in subvencionirani del obrestne mere, na podlagi katere se obračunajo obresti, ki jih namesto kreditojemalca banki plača druga pravna oseba, ne vključi pa valutne oziroma devizne klavzule in zamudne obrestne mere. Skupna obrestna mera posameznega obstoječega posla je lahko zaradi elementa pogodbene obrestne mere, ki se nanaša na spremenljivo obrestno mero, pri določenem obstoječem poslu iz obdobja v obdobje različna.
(9) Banka pri izračunu AAR kot število kapitalizacijskih obdobij finančnega instrumenta (vloge ali kredita) – n upošteva frekvenco obrestnih plačil na leto in ne frekvence odplačil glavnice. Banka na primer za spremenljivko n upošteva naslednje vrednosti:
– 0,5, če gre za dvoletna plačila obresti,
– 1, če gre za letna plačila obresti,
– 2, če gre za polletna plačila obresti,
– 4, če gre za četrtletna plačila obresti,
– 12, če gre za mesečna plačila obresti, in tako naprej.
(10) Banka pri izračunu AAR upošteva 365 dni v letu.
(11) Banka izračun AAR izvede le, če se pri obračunu obresti obstoječih poslov uporablja proporcionalna oziroma relativna obrestna mera. Če se pri obračunu obresti obstoječih poslov uporablja konformna obrestna mera, je AAR enaka skupni obrestni meri.
(12) Pri odkupih terjatev, kjer je obrestna mera določena v osnovni terjatvi, diskont, ki je dosežen pri odkupu terjatve, ne vpliva na izračun AAR, temveč se poroča AAR, ki izhaja iz osnovnega dogovora med prvotnim kreditodajalcem in njegovim komitentom. Tak odkup terjatve se ob sklenitvi pogodbe o odkupu poroča kot obstoječ posel.
(13) Če banka odkupi terjatev, ki se po osnovni pogodbi ne obrestuje, v izračun AAR upošteva obrestno mero oziroma diskont, ki ga je banka zaračunala za odkup. Tak odkup terjatve se v referenčnem mesecu sklenitve pogodbe o odkupu poroča kot nov posel (vrednostni podatek 34 iz prvega odstavka tega člena se ne izpolni, ampak se izpolni vrednostni podatek 35), v naslednjih mesecih pa kot obstoječi posel.
(14) Premija, ki ni znana ob sklenitvi posla oziroma finančnega instrumenta (npr. premija za zvestobo), se vključi v izračun AAR za obstoječe posle, ko je realizirana. Če premijo plača tretja oseba, se ta ne upošteva pri izračunu AAR (npr. premije stanovanjske varčevalne sheme).
(15) Banka pri izračunu vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena za strukturirane finančne instrumente, pri katerih je ob zajamčenem izplačilu glavnice obrestna mera vezana na indeks cen delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev, upošteva pogodbeno dogovorjeno minimalno zajamčeno obrestno mero; če ta ni določena, pa obrestno mero z vrednostjo nič.
(35. Anualizirana obrestna mera AAR (novi posli))
(1) Banka navede pri novih poslih (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označenih s šiframi 2 – nov odplačan posel,3 – obstoječ in obenem nov posel ali 5 – nečrpan nov posel) v vrednostni podatek 35. Anualizirana obrestna mera AAR (novi posli) skupno obrestno mero v odstotkih na letni ravni.
(2) Kadar banka v obdobju, za katerega poroča, sklene več novih poslov, za katere se po tem navodilu ne zahteva poročanja na ravni posameznega posla, z enakimi vrednostmi šifrantov, za AAR navede tehtano povprečje AAR posameznih poslov, pri čemer kot utež upošteva pogodbeni znesek.
(3) Banka pri izračunu vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena smiselno upošteva določbe za poročanje vrednostnega podatka 34. Anualizirana obrestna mera AAR (obstoječi posli).
(4) Banka izračun AAR izvede le, če se pri obračunu obresti novih poslov uporablja proporcionalna oziroma relativna obrestna mera. Če se pri obračunu obresti novih poslov uporablja konformna obrestna mera, je AAR enaka skupni obrestni meri (vrednostnem podatku 33. Skupna obrestna mera (novi posli)).
(5) Banka pri izračunu vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena za strukturirane finančne instrumente, pri katerih je ob zajamčenem izplačilu glavnice obrestna mera vezana na indeks cen delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev, upošteva pogodbeno dogovorjeno minimalno zajamčeno obrestno mero; če ta ni določena, pa obrestno mero z vrednostjo nič.
(6) Banka pri odkupu terjatve, ki se po osnovni pogodbi ne obrestuje, v izračun AAR upošteva obrestno mero oziroma diskont, ki ga je banka zaračunala za odkup.
(36. Letna odstotna stopnja stroškov APRC (novi posli))
(1) Banka navede pri novih poslih s krediti (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označenih s šiframi 2 – nov odplačan posel,3 – obstoječ in obenem nov posel ali 5 – nečrpan nov posel), ki so po šifrantu 16. Vrsta kredita označeni s šifro 01 – potrošniški krediti ali 02 – stanovanjski krediti, v vrednostni podatek 36. Letna odstotna stopnja stroškov APRC (novi posli) letno odstotno stopnjo stroškov (v nadaljnjem besedilu: APRC), ki predstavlja efektivno obrestno mero (EOM) v odstotkih na letni ravni.
(2) Kadar banka v obdobju, za katerega poroča, sklene več novih poslov s fizičnimi osebami z enakimi vrednostmi šifrantov, za APRC iz prejšnjega odstavka navede tehtano povprečje APRC posameznih poslov, pri čemer kot utež uporabi pogodbeni znesek.
(3) Banka izračuna APRC po formuli za izračun efektivne obrestne mere iz zakona, ki ureja potrošniške kredite, in sicer:
APRC | je letna odstotna stopnja stroškov, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh odplačil in stroškov (pri izračunu mora banka upoštevati predpostavke in način izračuna, opredeljenih z zakonom, ki ureja potrošniške kredite); |
m | zaporedna številka zadnjega črpanja oziroma število vseh črpanj, tranš, če se kredit črpa postopoma; drugače je m = 1; |
k | zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1 ≤ k ≤ m; |
Ck | znesek k-tega črpanja; |
tk | trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja, pri čemer je t1 = 0; |
m' | zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil; |
l | zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov; |
Dl | znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov; |
sl | trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov; |
Σ | vsota. |
(4) Kadar vrednosti (spremenljive) obrestne mere ob odobritvi kredita niso znane, banka pri izračunu APRC ob izračunu posameznega plačanega zneska (Dl) predpostavi, da obrestne mere, ki veljajo ob sklenitvi kredita, veljajo celotno obdobje do odplačila kredita.
(5) Izračunana APRC je praviloma večja (ali enaka) AAR, saj poleg obrestnih komponent, vključenih že v AAR, vključuje tudi druge stroške. Predvsem je treba paziti pri subvencioniranem delu obrestne mere, ki mora biti tudi vključen v izračun APRC (kot v primeru AAR in skupne obrestne mere).
(6) V primeru spremembe obstoječega kredita, ki se šteje za nov kredit, je tk trajanje časovnega presledka, ki se nanaša na aneks. Prejete zneske Ck predstavljajo tisti zneski, na katere se nanaša aneks k osnovni kreditni pogodbi. Kot stroški se upoštevajo le tisti, ki so posledica sklenitve aneksa.
(7) Banka pri izračunu vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena za strukturirane kredite in vloge, pri katerih je ob zajamčenem izplačilu glavnice obrestna mera vezana na indeks cen delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev, upošteva pogodbeno dogovorjeno minimalno zajamčeno obrestno mero; če ta ni določena, pa obrestno mero z vrednostjo nič.
(150. Spremembe poštene vrednosti zaradi sprememb kreditnega tveganja pred nakupom)
(1) Banka poroča pri poslih, ki so vključeni v postavko A0410 in se poročajo na ravni posameznega posla, v vrednostnem podatku 150. Spremembe poštene vrednosti zaradi sprememb kreditnega tveganja pred nakupom razliko med zneskom dolga in nakupno ceno instrumenta na datum nakupa. Banka poroča vrednostni podatek iz prejšnjega stavka za instrumente, kupljene za znesek, ki je zaradi poslabšanja kreditnega tveganja nižji od zneska dolga.
(2) Banke za poročanje podatka o spremembi poštene vrednosti zaradi sprememb kreditnega tveganja pred nakupom upoštevajo dodatno razlago v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 3.4.22).
(152. Zgornja omejitev obrestne mere – obrestna kapica)
(1) Banka poroča pri poslih, ki so vključeni v postavke A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419 ter se poročajo na ravni posameznega posla, v vrednostnem podatku 152. Zgornja omejitev obrestne mere – obrestna kapica najvišjo obrestno mero, ki izhaja iz obrestne kapice. Če obrestna kapica v pogodbenem razmerju ni dogovorjena, banka vrednostnega podatka ne izpolni.
(2) Obrestna kapica (angl. Interest Rate Cap) je pogodbeno razmerje, ki imetnika varuje pred rastjo obrestne mere nad določeno raven.
(153. Spodnja omejitev obrestne mere – obrestno dno)
(1) Banka poroča pri poslih, ki so vključeni v postavke A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419 ter se poročajo na ravni posameznega posla, v vrednostnem podatku 153. Spodnja omejitev obrestne mere – obrestno dno najnižjo pogodbeno določeno obrestno mero, ki izhaja iz obrestnega dna. Če obrestno dno v pogodbenem razmerju ni dogovorjeno, banka vrednostnega podatka ne izpolni.
(2) Obrestno dno je pogodbeno razmerje, ki imetnika varuje pred znižanjem obrestne mere pod določeno raven.
(41. Znesek po nominalni vrednosti)
(1) Banka poroča vrednostni podatek 41. Znesek po nominalni vrednosti pri obstoječih poslih s finančnimi instrumenti iz izkaza finančnega položaja (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označenih s šifro 1 – obstoječ posel ali 3 – obstoječ in obenem nov posel). Banka kot nominalno vrednost za posamezni finančni instrument navede znesek glavnice, ki jo dolžnik po pogodbi dolguje upniku:
1. za kredite neodplačana glavnica, v katero niso vključene provizije in drugi stroški, obračunane obresti, razen obresti, ki se pripisujejo glavnici (povečujejo glavnico) in se zato štejejo kot sestavni del nominalne vrednosti;
2. za odkupljene terjatve neodplačana glavnica, v katero poleg morebitnih sestavnih delov terjatve iz prejšnje alinee ni vključen diskont;
3. za vloge vložena sredstva, v katera niso vključene obračunane obresti,
4. za dolžniške vrednostne papirje nominalna vrednost.
(2) Banka navede pri poročanju vrednostnega podatka iz prejšnjega odstavka v poročilu BS1V podatek o vrednostnih spremembah (prevrednotenju) s pozitivnim ali negativnim predznakom.
(51. Znesek neto transakcij za statistiko finančnih računov)
(1) V poročilu BS1V banka poroča vrednostni podatek 51. Znesek neto transakcij za statistiko finančnih računov, ki predstavlja razliko med povečanji in zmanjšanji v posameznem finančnem instrumentu (neto promet, ki vključuje tudi obresti). Neto transakcija se ne izračunava kot razlika dveh zaporednih stanj v izkazu finančnega položaja.
(2) Banka znesek neto transakcije iz prejšnjega odstavka izračuna s pomočjo formule:
»Neto transakcija = povečanje – zmanjšanje (po posameznem finančnem instrumentu)«, pri čemer:
– kot povečanje v finančnem instrumentu upošteva nabavno vrednost ob pridobitvi (ob začetnem pripoznanju) instrumenta v izkazu finančnega položaja. Kot povečanja ne upošteva vrednosti iz prevrednotenja instrumenta in vrednosti finančnih instrumentov, pridobljenih ob pripojitvi družb;
– kot zmanjšanje v finančnem instrumentu upošteva prodajno vrednost ob odtujitvi instrumenta, ki predstavlja knjigovodsko vrednost zmanjšanja instrumenta z vključenimi morebitnimi realiziranimi spremembami vrednosti instrumenta zaradi prevrednotenja ob odtujitvi instrumenta. Praviloma mora za ugotavljanje vrednosti zmanjšanja instrumenta upoštevati tudi postavke izkaza poslovnega izida, ki se nanašajo na realizirane dobičke in izgube iz odprave pripoznanja finančnega instrumenta (npr. realizirani dobički od prodaje vrednostnega papirja ali plačanih obresti od obrestnih izvedenih finančnih instrumentov).
(3) Pri finančnih instrumentih, nominiranih v tuji valuti, realizirane vrednostne spremembe ob odpravi pripoznanja vključujejo tudi učinke iz sprememb deviznega tečaja.
(4) V znesek neto transakcij banka vključi tudi transakcije v obrestih (izhajajoč iz vrednostnih podatkov 82 in 83), ki se izračunajo kot razlika med natečenimi (razmejenimi in obračunanimi) obrestmi in izplačanimi obrestmi.
(5) Provizij in drugih stroškov, povezanih z izvedbo transakcije, banka praviloma ne vključi v neto transakcije. Pri postavkah, pri katerih banka v poročilu BS1S poroča vrednostni podatek 52. Znesek po tržni vrednosti za statistiko finančnih računov, v vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena ne vključuje provizij in drugih stroškov. Pri postavkah, pri katerih v poročilu BS1S ne izpolnjuje vrednostnega podatka 52, mora znesek provizij in drugih stroškov vključiti v izračun neto transakcij samo, če so vključeni tudi v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke.
(6) V vrednostnem podatku iz prvega odstavka tega člena se odrazi tudi sprememba originalne zapadlosti zaradi podaljševanja pogodb z aneksi (npr. ko se posel spremeni iz kratkoročnega v dolgoročnega ali obratno) ali prenosa med računi (npr. s transakcijskega na varčevalnega in obratno).
(7) Spremembe stanj, ki ne vplivajo na znesek, poročan v vrednostnem podatku iz prvega odstavka tega člena, so tečajne razlike in razlike v tržni ceni vrednostnih papirjev do odprave pripoznanja, prerazvrstitev subjekta v drug sektor po šifrantu 9, odpisi, statusne spremembe (kot so pripojitve, in združitve), sprememba metodologije, spremembe, ki izhajajo iz popravkov poročil (glede na predhodno obdobje), spremembe v sestavinah kapitala, ki niso osnovni kapital ali kapitalske rezerve.
(8) Kot transakcije pri izvedenih finančnih instrumentih in valutnih promptnih (spot) poslih banka navede neto povečanja ali zmanjšanja, ki so posledica poravnave s komitentom, odvisno od predznaka njihove poštene vrednosti oziroma knjigovodske vrednosti v izkazu finančnega položaja banke (vrednostni podatek 80 v poročilu BS1S). Omenjeni posli s pozitivno pošteno vrednostjo se izkazujejo v postavkah od A2405 do A2408, posli z negativno pošteno vrednostjo pa v postavkah od P2605 do P2608. Ne glede na prejšnji stavek lahko banka kot transakcije pri izvedenih finančnih instrumentih in valutnih promptnih poslih poroča v celoti samo v aktivnih postavkah (od A2405 do A2408) ali samo v pasivnih postavkah (od P2605 do P2608). Prav tako lahko banka kot transakcije pri valutnih zamenjavah poroča v celoti v ustrezni postavki izvedenih finančnih instrumentov (A2405 in A2406 oziroma P2605 in P2606), tj. tudi transakcije v promptnem (spot) delu valutne zamenjave, ki se sicer poročajo v postavkah valutnih promptnih (spot) poslov (A2407 in A2408 oziroma P2607 in P2608).
(9) Pri poročanju transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti in valutnimi promptnimi posli je v obdobju pripoznavanja (posedovanja) posameznega finančnega instrumenta seštevek prevrednotenj (sprememb poštene vrednosti) instrumenta, ob upoštevanju tudi realiziranih dobičkov in izgub (pri obrestnih izvedenih finančnih instrumentih tudi iz obresti), enak seštevku izvršenih transakcij. V aktivni bilančni postavki (od A2405 do A2408) se v obdobju pripoznavanja neto negativna vrednostna sprememba odrazi v neto transakcijah s pozitivnim predznakom, neto pozitivna vrednostna sprememba pa z negativnim predznakom v transakcijah. V pasivni bilančni postavki (od P2605 do P2608) se v obdobju pripoznavanja neto negativna vrednostna sprememba odrazi v neto transakcijah z negativnim predznakom, neto pozitivna vrednostna sprememba pa s pozitivnim predznakom v transakcijah.
(10) Kot transakcije v kapitalu (postavke P1301 Navadne delnice, P1302 Prednostne delnice in P3303 Osnovni kapital, ki se nanaša na delnice zaposlencev (po MSRP 2)) se upoštevajo spremembe v osnovnem kapitalu družbe in kapitalskih rezervah ter spremembe v lastništvu banke. Spremembe v drugih sestavinah kapitala se ne upoštevajo v vrednostnem podatku iz prvega odstavka tega člena. Vrednost transakcije mora biti enaka dejanski vrednosti sklenjenega posla. Če pri spremembah v lastništvu banke dejanske vrednosti sklenjenega posla niso znane, se transakcije lahko poročajo kot razlika v številu delnic v lasti imetnikov konec referenčnega in konec predhodnega meseca. Banka vrednoti to razliko v primeru delnic, ki kotirajo, po borznem tečaju na zadnji dan referenčnega meseca, v primeru delnic, ki ne kotirajo, pa po knjigovodski vrednosti.
(11) Če banka poroča samo znesek neto transakcij (poroča neto transakcije ločeno v posebni vrstici in ne v isti vrstici kot poroča znesek prevrednotenja), postavk s tem zneskom ne označi po šifrantih 15 in 39, medtem ko jih označi po vseh drugih zahtevanih šifrantih iz Priloge BS1V, ki je sestavni del tega navodila.
(12) Banka poroča vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena s pozitivnim ali negativnim predznakom.
(52. Znesek po tržni vrednosti za statistiko finančnih računov)
(1) Banka poroča vrednostni podatek 52. Znesek po tržni vrednosti za statistiko finančnih računov v poročilu BS1S za zahtevane postavke, označene po šifrantih v Prilogi BS1S.
(2) Banka pri poročanju vrednostnega podatka iz prejšnjega odstavka za naložbe v lastniške finančne instrumente (postavke od A1103 do A1205) in odkupljene lastne delnice (postavki P3201 in P3202) navede naslednje vrednosti:
– za delnice, ki kotirajo na borzi, tržno (borzno) vrednost na dan preseka;
– za delnice, ki ne kotirajo, in druge lastniške finančne instrumente pošteno oziroma knjigovodsko vrednost iz izkaza finančnega položaja družbe, v kateri ima banka naložbo.
(3) Banka pri poročanju vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena za postavke kapitala (postavke P1301 Navadne delnice, P1302 Prednostne delnice in P3303 Osnovni kapital, ki se nanaša na delnice zaposlencev (po MSRP 2)) navede naslednje vrednosti:
– za delnice, ki kotirajo na borzi, tržno (borzno) vrednost na dan preseka. Če končni imetniki delnic niso znani (npr. delnice na fiduciarnem računu), se upoštevajo podatki o imetnikih vrednostnih papirjev, kot so vpisani v KDD;
– za delnice, ki ne kotirajo, celotno vrednost kapitala (ki se nanaša na postavke od P1301 do vključno P1833). Celotna vrednost kapitala se razdeli po sektorjih in državah proporcionalno glede na strukturo osnovnega kapitala.
(4) Banka pri poročanju vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena za vrednostne papirje z diskontom ali premijo (izdane vrednostne papirje in naložbe v vrednostne papirje), s katerimi se na borzi ne trguje, navede knjigovodsko vrednost (z vključenim diskontom ali premijo). Vrednostne papirje z diskontom ali premijo, s katerimi se na borzi trguje, banka poroča po tržni vrednosti.
(5) Banka poveča vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena za natečene obresti (obračunane in razmejene), ne vključi pa provizij in drugih stroškov, povezanih z izvedbo posla.
(6) Pri sklenjenih promptnih (spot) poslih za nakup finančnih sredstev banka v vrednostnem podatku iz prvega odstavka tega člena navede spremembo poštene vrednosti teh finančnih sredstev (ki se nanaša na obdobje od dneva sklenitve promptnih poslov do zadnjega dneva v mesecu, za katerega banka izdela poročilo), ki je enaka vrednostnemu podatku 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke. Ne glede na prejšnji stavek banki tega vrednostnega podatka pri sklenjenih promptnih (spot) poslih za nakup finančnih sredstev ni treba posebej navajati.
(7) Pri izvedenih finančnih instrumentih, vključenih v dve postavki poročila hkrati (postavki A2405 in A2406 ali P2605 in P2606), banka v vrednostnem podatku iz prvega odstavka tega člena navede pošteno vrednost le v eni postavki, v kateri izpolni tudi vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke,pri čemer upošteva določila iz opisa postavke A2405 v 2. poglavju tega navodila. Pri izvedenih finančnih instrumentih, označenih po šifrantu 49. Model vrednotenja s šifro 1 – poštena vrednost, je ta vrednost enaka vrednosti vrednostnega podatka 80.
(8) Pri postavkah, po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označenih s šiframi 01, 02, 17, 18 ali od 10 do 15, mora biti knjigovodska vrednost, tj. seštevek vrednostnih podatkov od 80 do 86 in 164, enak vrednostnemu podatku 52. Znesek po tržni vrednosti za statistiko finančnih računov,razen pri finančnih instrumentih, za katere banka oceni, da nimajo več delujočega trga in da trenutna cena teh instrumentov na organiziranem trgu ne odraža več njihove dejanske poštene vrednosti ter zato njihovo pošteno vrednost izračunava z modelom.
(9) Banka poroča vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena s pozitivnim predznakom.
(57. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – glavnice)
Banka pri poročanju finančnih sredstev, ki imajo določeno zapadlost (od A0408 do A0604, A2601 in A2901), in morebitnih nedovoljenih prekoračitev po pogodbah o avtomatskih okvirnih kreditih brez določene zapadlosti navede vrednostni podatek 57. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – glavnice, ki v skladu s pogodbeno dogovorjenimi pogoji odplačevanja predstavlja zapadli neplačani del dolga iz glavnice. Poročani znesek iz prejšnjega stavka predstavlja del vrednostnega podatka 132.
(125. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – obresti)
Banka pri poročanju finančnih sredstev, ki imajo določeno zapadlost (od A0408 do A0604, A2601 in A2901), in morebitnih nedovoljenih prekoračitev po pogodbah o avtomatskih okvirnih kreditih brez določene zapadlosti navede vrednostni podatek 125. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – obresti,ki v skladu s pogodbeno dogovorjenimi pogoji odplačevanja predstavlja zapadli neplačani del dolga iz obresti. Poročani znesek iz prejšnjega stavka predstavlja del vrednostnega podatka 132.
(159. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – drugo)
Banka pri poročanju finančnih sredstev, ki imajo določeno zapadlost (od A0408 do A0604, A2601 in A2901), in morebitnih nedovoljenih prekoračitev po pogodbah o avtomatskih okvirnih kreditih brez določene zapadlosti navede vrednostni podatek 159. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – drugo, ki v skladu s pogodbeno dogovorjenimi pogoji odplačevanja predstavlja zapadli neplačani del dolga iz nadomestil. Poročani znesek iz prejšnjega stavka predstavlja del vrednostnega podatka 132.
(58. Znesek nezavarovane terjatve (po oslabitvi))
(1) Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe, v vrednostnem podatku 58. Znesek nezavarovane terjatve (po oslabitvi) navede znesek knjigovodske vrednosti bilančnih izpostavljenosti ali dela bilančnih izpostavljenosti (po oslabitvi), ki niso zavarovane ali so zavarovane tako, da jih banka po določbah MSRP ne upošteva oziroma jih ne bi upoštevala pri izračunu oslabitev ali poštene vrednosti finančnih sredstev. Znesek nezavarovane bilančne izpostavljenosti je pozitivna razlika med knjigovodsko vrednostjo bilančne izpostavljenosti po oslabitvi (seštevkom vrednostnih podatkov od 80 do 86) in seštevkom vrednosti zavarovanj (vrednostnih podatkov od 59 do 67 in od 69 do 76), ki se nanaša na bilančni del izpostavljenosti (ne pa tudi na še nečrpani (zunajbilančni) del izpostavljenosti oziroma vrednostni podatek 90), ali pa je ta razlika enaka nič (vrednost prejetih zavarovanj je enaka knjigovodski vrednosti zavarovane bilančne terjatve (po oslabitvi)). Znesek nezavarovane terjatve se izračuna ločeno za vsako posamezno pogodbo, v poročilo pa se vključi vsota tako izračunanih zneskov.
(2) Banka finančna sredstva z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 58 in 77 (vrednostna podatka 68 in 78 nista izpolnjena) po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji označi s šifro 2 – 100-odstotna ali manj kot 100-odstotna pokritost.
(77. Znesek nezavarovane prevzete oziroma pogojne (zunajbilančne) obveznosti)
(1) Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe, v vrednostnem podatku 77. Znesek nezavarovane prevzete oziroma pogojne (zunajbilančne) obveznosti navede znesek prevzete ali pogojne obveznosti (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 01), zmanjšane za pripadajoči znesek oblikovanih rezervacij, ki niso zavarovane ali so zavarovane tako, da jih banka po določbah MSRP ne upošteva oziroma jih ne bi upoštevala pri izračunu rezervacij. Znesek nezavarovane prevzete ali pogojne (zunajbilančne) obveznosti je razlika med knjigovodsko vrednostjo prevzete ali pogojne obveznosti, zmanjšane za pripadajoči znesek oblikovanih rezervacij (seštevkom vrednostnih podatkov 90 in 129) in seštevkom vrednosti zavarovanj (vrednostnih podatkov od 59 do 67 in od 69 do 76), ki se nanaša na zunajbilančni del izpostavljenosti, ali pa je ta razlika enaka nič (vrednost prejetih zavarovanj je enaka knjigovodski vrednosti zavarovane prevzete ali pogojne (zunajbilančne) obveznosti, zmanjšane za pripadajoči znesek oblikovanih rezervacij).
(2) Znesek nezavarovane zunajbilančne obveznosti se izračuna ločeno za vsako posamezno pogodbo, v poročilo pa se vključi vsota tako izračunanih zneskov.
(3) Banka finančna sredstva z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 58 in 77 (vrednostna podatka 68 in 78 nista izpolnjena) po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji označi s šifro 2 – 100-odstotna ali manj kot 100-odstotna pokritost.
(59. Znesek zavarovanja z delnicami in deleži)
Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 02), v vrednostnem podatku 59. Znesek zavarovanja z delnicami in deleži navede pošteno vrednost prejetih zavarovanj v delnicah in poslovnih deležih.
(60. Znesek zavarovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji)
Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 03), v vrednostnem podatku 60. Znesek zavarovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji navede pošteno vrednost prejetih zavarovanj v dolžniških vrednostnih papirjih.
(61. Znesek zavarovanja z bančnimi vlogami)
Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 05), v vrednostnem podatku 61. Znesek zavarovanja z bančnimi vlogami navede knjigovodsko vrednost prejetih zavarovanj v vlogah, ki jih ima komitent pri banki poročevalki ali drugih bankah in hranilnicah.
(62. Znesek terjatev, zavarovanih pri zavarovalnici)
Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 10), v vrednostnem podatku 62. Znesek terjatev, zavarovanih pri zavarovalnici navede knjigovodsko vrednost terjatev ali dela terjatev pred oslabitvijo in odobrenih nečrpanih kreditov, ki so zavarovane pri zavarovalnici (brez polic zavarovanja, vključenih v vrednostnem podatku 67. Znesek zavarovanja z drugimi oblikami zavarovanja).
(63. Znesek zavarovanja z enotami kolektivnih naložbenih podjemov)
Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 15), v vrednostnem podatku 63. Znesek zavarovanja z enotami kolektivnih naložbenih podjemov navede pošteno vrednost prejetih zavarovanj v enotah kolektivnih naložbenih podjemov, tj. delnicah investicijskih družb in enotah (točkah) vzajemnih skladov.
(64. Znesek zavarovanja z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije)
(1) Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 16), v vrednostnem podatku 64. Znesek zavarovanja z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije navede knjigovodsko vrednost prejetih zavarovanj v nepreklicnih garancijah Republike Slovenije in nepreklicnih garancijah na prvi poziv SID banke d. d., ki so bile izdane do uveljavitve zakona, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, ali vrednost, ki jo izdajatelji teh jamstev s pogodbo jamčijo osnovnim dolžnikom za izplačilo banki poročevalki za primer neizpolnitve njihovih pogodbenih obveznosti oziroma ob unovčenju jamstva.
(2) Banka vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka navede tudi pri poročanju postavk finančnih obveznosti do bank iz najetih kreditov in prejetih vlog (po šifrantu 9. Sektor označenih s šifro S.122) in finančnih obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev (postavke P0321, P0401, P0512, od P0802 do P0804), po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja označenih s šifro 16 – nepreklicna jamstva Republike Slovenije.
(65. Znesek zavarovanja s poslovnimi nepremičninami)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 19), v vrednostnem podatku 65. Znesek zavarovanja s poslovnimi nepremičninami navede pošteno vrednost prejetih zavarovanj v poslovnih nepremičninah (vključno z zemljiščem).
(66. Znesek zavarovanja s stanovanjskimi nepremičninami)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 18), v vrednostnem podatku 66. Znesek zavarovanja s stanovanjskimi nepremičninami navede pošteno vrednost prejetih zavarovanj v stanovanjskih nepremičninah (vključno z zemljiščem).
(73. Znesek zavarovanja s pisarnami in gospodarskimi objekti)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 20), v vrednostnem podatku 73. Znesek zavarovanja s pisarnami in gospodarskimi objekti navede pošteno vrednost prejetih zavarovanj s pisarnami in gospodarskimi objekti.
(69. Znesek zavarovanja z zastavljenimi policami življenjskega zavarovanja)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 21), v vrednostnem podatku 69. Znesek zavarovanja z zastavljenimi policami življenjskega zavarovanja navede vrednost, ki izhaja iz polic življenjskega zavarovanja, prejetih v zavarovanje izpostavljenosti.
(70. Znesek zavarovanja z drugim stvarnim premoženjem)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 22), v vrednostnem podatku 70. Znesek zavarovanja z drugim stvarnim premoženjem navede vrednost prejetih zavarovanj z drugim stvarnim premoženjem.
(71. Znesek zavarovanja s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 23), v vrednostnem podatku 71. Znesek zavarovanja s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti navede vrednost prejetih zavarovanj s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti.
(72. Znesek zavarovanja s finančnimi poroštvi razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 24), v vrednostnem podatku 72. Znesek zavarovanja s finančnimi poroštvi razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije navede knjigovodsko vrednost izpostavljenosti, ki je zavarovana s finančnimi poroštvi (npr. z bančnimi garancijami, poroštvi tretjih oseb, patronatskimi izjavami, meničnimi avali). Znesek ne vključuje knjigovodske vrednosti izpostavljenosti, zavarovanih z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ker so te vključene v vrednostna podatka 64 ali 71.
(74. Znesek zavarovanja z zlatom)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 25), v vrednostnem podatku 74. Znesek zavarovanja z zlatom navede pošteno vrednost prejetih zavarovanj z zlatom.
(75. Znesek zavarovanja s krediti)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 26), v vrednostnem podatku 75. Znesek zavarovanja s krediti navede pošteno vrednost neodplačanega dela dolga po kreditnih pogodbah, prejetih v zavarovanje izpostavljenosti.
(76. Znesek zavarovanja z odkupljenimi terjatvami)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 27), v vrednostnem podatku 76. Znesek zavarovanja z odkupljenimi terjatvami navede pošteno vrednost neodplačanega dela dolga po odkupljenih terjatvah ali kreditnih pogodbah, prejetih v zavarovanje izpostavljenosti.
(67. Znesek zavarovanja z drugimi oblikami zavarovanja)
Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posamezne pogodbe (po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja praviloma označenih (tudi) s šifro 14), v vrednostnem podatku 67. Znesek zavarovanja z drugimi oblikami zavarovanja navede knjigovodsko vrednost prejetih zavarovanj v drugih oblikah, ki jih banka po določbah MSRP upošteva oziroma bi jih upoštevala pri izračunu oslabitev ali poštene vrednosti finančnih sredstev oziroma rezervacij, če niso vključene v vrednostnih podatkih od 59 do 66 in od 69 do 76.
(68. Znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo terjatve (po oslabitvi))
(1) Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posameznega posla, v vrednostnem podatku 68. Znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo terjatve (po oslabitvi) navede znesek zavarovanja, ki presega knjigovodsko vrednost bilančne izpostavljenosti (po oslabitvi), oziroma razliko (ki je večja od vrednosti nič) med seštevkom vrednostnih podatkov od 59 do 67 in od 69 do 76, ki se nanaša na bilančni del izpostavljenosti (ne pa tudi na še nečrpani (zunajbilančni) del izpostavljenosti oziroma vrednostni podatek 90), ter knjigovodsko vrednostjo bilančne izpostavljenosti (po oslabitvi), vključeno v vrednostne podatke od 80 do 86.
(2) Vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka se izračuna ločeno za vsako posamezno pogodbo, v poročilo pa se vključi vsota tako izračunanih zneskov.
(3) Banka finančna sredstva z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 68 in 78 (vrednostna podatka 58 in 77 nista izpolnjena) ali vrednostnima podatkoma 68 in 77 (vrednostna podatka 58 in 78 nista izpolnjena) po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji označi s šifro 1 – več kot 100-odstotna pokritost.
(78. Znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo prevzete oziroma pogojne zunajbilančne obveznosti)
(1) Banka pri poročanju aktivnih postavk, ki jih ne poroča na ravni posameznega posla, v vrednostnem podatku 78. Znesek preseženega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo prevzete oziroma pogojne zunajbilančne obveznosti navede znesek zavarovanja za prevzeto ali pogojno (zunajbilančno) obveznost, ki presega njeno knjigovodsko vrednost, zmanjšano za pripadajoče rezervacije, oziroma razliko (ki je večja od vrednosti nič) med seštevkom vrednostnih podatkov od 59 do 67 in od 69 do 76 v delu, ki se nanaša na zunajbilančni del izpostavljenosti, ter seštevkom vrednostnih podatkov 90 in 129.
(2) Znesek presežnega zavarovanja nad knjigovodsko vrednostjo zunajbilančne izpostavljenosti se izračuna ločeno za vsako posamezno pogodbo, v poročilo pa se vključi vsota tako izračunanih zneskov.
(3) Banka finančna sredstva z izpolnjenima vrednostnima podatkoma 68 in 78 (vrednostna podatka 58 in 77 nista izpolnjena) ali vrednostnima podatkoma 68 in 77 (vrednostna podatka 58 in 78 nista izpolnjena) po šifrantu 96. Pokritost z zavarovanji označi s šifro 1 – več kot100-odstotna pokritost.
(80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke)
(1) Banka pri postavkah izkaza finančnega položaja poroča vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke v skladu z naslednjimi pravili:
1. Banka pri poročanju finančnih instrumentov navede knjigovodsko vrednost finančnih instrumentov brez vrednostnih podatkov od 81 do 86 in 164.
2. Če s tem navodilom ni določeno drugače, banka pri poročanju te vrednosti uporabi pozitiven predznak.
3. Banka pri finančnih instrumentih v ta vrednostni podatek navede naslednje vrednosti:
a) pri kreditih, merjenih po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, vrednost še neodplačane glavnice, brez obračunanih in razmejenih obresti ter pred zmanjšanjem za popravke vrednosti zaradi oslabitev, pri odkupljenih terjatvah pa tudi brez zmanjšanja za diskont; do poravnave pa se v ta znesek pri kreditih vključujejo tudi morebitne terjatve za še neplačana nadomestila zaradi nastalih stroškov ob njihovi odobritvi ali nakupu, ki se upoštevajo pri izračunu efektivne obrestne mere in se z negativnim predznakom vključujejo tudi v vrednostni podatek 84. Znesek stroškov ob začetnem pripoznanju finančnih instrumentov (ne znižujejo vrednostnega podatka 80);
b) pri drugih dolžniških finančnih sredstvih, merjenih po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, vrednost še neodplačane glavnice (pri vrednostnih papirjih ta vključuje tudi premijo ali diskont) vključno s plačanimi nadomestili oziroma borzno provizijo ob začetnem pripoznanju, če povečujejo vrednost glavnice, brez obračunanih in razmejenih obresti ter pred zmanjšanjem za popravke vrednosti zaradi oslabitev;
c) pri finančnih obveznostih, merjenih po odplačni vrednosti, vrednost še neodplačane glavnice (pri izdanih vrednostnih papirjih ta vključuje tudi premijo ali diskont), brez obračunanih in razmejenih obresti ter pri najetih kreditih tudi brez zmanjšanja za plačana nadomestila zaradi nastalih začetnih stroškov ob njihovi odobritvi, ki znižujejo vrednost glavnice; do poravnave pa se v ta znesek pri najetih kreditih vključujejo tudi morebitne obveznosti za še neplačana nadomestila zaradi nastalih stroškov ob odobritvi teh kreditov, ki se upoštevajo pri izračunu efektivne obrestne mere in se z negativnim predznakom vključujejo tudi v vrednostni podatek 84. Znesek stroškov ob začetnem pripoznanju finančnih instrumentov;
d) pri lastniških finančnih instrumentih nabavno oziroma pošteno vrednost finančnih instrumentov;
e) pri finančnih instrumentih, ki niso lastniški finančni instrumenti in ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označeni s šiframi 01, 02, 17 ali od 10 do 15), pošteno vrednost (brez obresti), v kateri je že upoštevana tudi prilagoditev poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja. Pri valutnih promptnih (spot) poslih in izvedenih finančnih instrumentih, vključenih v dve postavki hkrati, banka vključi pošteno vrednost oziroma knjigovodsko vrednost tega instrumenta iz izkaza finančnega položaja (vključno z morebitnimi obrestmi) v le eno postavko tako, kot je določeno v opisu postavk od A2405 do A2408 oziroma od P2605 do P2608 2. poglavja tega navodila, in to postavko po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI) označi s šifro 1 – da (s to šifro banka označi tudi obrestne opcije, vključene le v eni postavki);
f) pri nekratkoročnih sredstvih v posesti za prodajo in v ustavljenem poslovanju ter z njimi povezanimi obveznostmi knjigovodsko (pošteno) vrednost brez obresti v odvisnosti od vrste finančnih instrumentov in uporabljene metode merjenja oziroma modela vrednotenja po šifrantu 49;
g) pri spremembah poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem tako na aktivi kot na pasivi vrednost s pozitivnim ali negativnim predznakom.
4. Banka pri poročanju drugih sredstev in obveznosti, kapitala in komisijske podbilance, za katere se ne zahteva poročanje vrednostnih podatkov od 81 do 86 in 164, v vrednostni podatek 80 vključi celotno knjigovodsko vrednost postavk po MSRP in drugih predpisih iz poslovnih knjig. Pri opredmetenih in neopredmetenih sredstvih v ta vrednostni podatek vključi tudi popravke vrednosti zaradi amortiziranja ter popravke vrednosti zaradi oslabitev ali spremembe vrednosti zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
5. Banka pri sklenjenih promptnih (spot) poslih o nakupu finančnih sredstev, pri katerih je izbrala računovodsko usmeritev pripoznavanja v izkazu finančnega položaja na dan poravnave (na dan sklenitve posla jih pripozna v zunajbilanci – vrednostni podatek 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti s pozitivnim predznakom), v aktivnih bilančnih postavkah finančnih instrumentov (npr. vrednostnih papirjev) poroča vrednostni podatek 80 le v znesku spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva od dneva sklenitve posla o nakupu do zadnjega dneva v mesecu, za katerega izdela poročilo, s pozitivnim ali negativnim predznakom.
6. Banka v postavkah kapitala pri poročanju te vrednosti uporabi pozitivni predznak z naslednjimi izjemami:
a) pri lastnih delnicah in postavkah, v katerih izkazuje izgubo, uporabi negativni predznak;
b) pri akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu poroča akumulirane pozitivne učinke iz prevrednotenja s pozitivnim predznakom, negativne pa z negativnim predznakom.
(2) Banka pri poročanju vrednostnega podatka iz prejšnjega odstavka za finančna sredstva s spremenjenimi pogoji odplačevanja upošteva naslednja pravila:
1. banka spremembe pogojev odplačevanja finančnih sredstev, ki ne vodijo do pomembnih sprememb denarnih tokov, obravnava v skladu s 5.4.3 členom MSRP 9 kot prilagoditev bruto knjigovodske vrednosti (s protipostavko v poslovnem izidu) na podlagi izračunane sedanje vrednosti na novo dogovorjenih ali spremenjenih diskontiranih pogodbenih denarnih tokov. Posledično se taka prilagoditev bruto knjigovodske vrednosti kot posledica spremenjenih pogodbeno dogovorjenih denarnih tokov odrazi v vrednostnem podatku 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke,medtem ko se sprememba v oceni kreditnih izgub odrazi v vrednostnih podatkih popravkov vrednosti zaradi oslabitev;
2. banka spremembe pogojev odplačevanja finančnih sredstev, ki vodijo do pomembnih sprememb denarnih tokov, obravnava po pravilih odprave pripoznanja bilančne izpostavljenosti iz izkaza finančnega položaja (ob upoštevanju pogojev odplačevanja pred spremembo) iz 3.2.3 člena MSRP 9 ter po pravilih pripoznanja izpostavljenosti (ob upoštevanju pogojev odplačevanja po spremembi) iz 5.1.1 in 5.1.1A člena MSRP 9. To pomeni, da banka novo finančno sredstvo v izkazu finančnega položaja ob začetnem pripoznanju pripozna po pošteni vrednosti, če ta poštena vrednost (na katero vpliva tudi kreditno tveganje) ni enaka transakcijski ceni tega instrumenta. Izračunana razlika med obema predstavlja odmik, ki ga banka vključi v vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke.
(3) Banka pri poročanju vrednostnega podatka iz prvega odstavka tega člena v poročilu BS1V navede podatek o vrednostnih spremembah (prevrednotenju) s pozitivnim ali negativnim predznakom.
(4) Banka pri postavkah izkaza vseobsegajočega donosa poroča vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena za poslovno leto oziroma obdobje od 1. januarja do zadnjega dneva v mesecu, na katerega se poročilo nanaša (v nadaljnjem besedilu: poslovno leto), z naslednjimi predznaki:
– postavke prihodkov ali dobičkov, katerih šifra se začne z oznako UPxxx, praviloma s pozitivnim predznakom;
– postavke odhodkov ali izgub, katerih šifra se začne z oznako UOxxx, praviloma z negativnim predznakom;
– postavke neto (pobotanih) dobičkov in izgub, katerih šifra se začne z oznako VNxxx, odvisno od predznaka, tj. neto dobičke s pozitivnim predznakom, neto izgube pa z negativnim predznakom;
– pojasnjevalne (memo) postavke izkaza poslovnega izida, katerih šifra se začne z oznako UMxxx, odvisno od predznaka, tj. postavke, ki se nanašajo na (neto) dobičke, s pozitivnim predznakom, postavke, ki se nanašajo na (neto) izgube, pa z negativnim predznakom.
(5) Če se v poslovnem letu zaradi statusne spremembe komitenta ali sklenjenega posla s komitentom na postavkah izkaza finančnega položaja spremeni oznaka po posameznem šifrantu, ki posredno vpliva tudi na ustrezno označevanje postavk izkaza vseobsegajočega donosa, se v postavkah izkaza vseobsegajočega donosa učinki, ki izvirajo iz teh postavk izkaza finančnega položaja, obravnavajo od spremembe do spremembe. Če se na primer spremeni oznaka sektorja za komitenta po šifrantu 9, se po tem šifrantu za vse sklenjene posle s tem komitentom oznaka po tem šifrantu ustrezno spremeni. Posledično se učinki, ki izvirajo iz teh poslov, v postavkah izkaza vseobsegajočega donosa po tem šifrantu od 1. januarja do datuma statusne spremembe označijo kot posli sektorja pred spremembo, od datuma spremembe do 31. decembra tekočega leta pa kot posli novega sektorja ali panoge, v kateri komitent posluje po spremembi.
(164. Akumulirane spremembe poštene vrednosti, povečane za oslabitve)
Banka pri poročanju dolžniških finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (postavk A04xx in A06xx, po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označenih s šifro 18 – po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali tudi s šifro 07 – nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti ali 08 – ustavljeno poslovanje,če so tako označene postavke tudi po šifrantu 49. Model vrednotenja označene s šifro 4 – finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek DVD), v vrednostni podatek 164. Akumulirane spremembe poštene vrednosti, povečane za oslabitve navede akumulirane spremembe poštene vrednosti, nastale v obdobju od začetnega pripoznanja instrumenta do referenčnega datuma, povečane za znesek popravkov vrednosti zaradi oslabitev, ki je vključen v vrednostni podatek 85 ali 86. Pri dolžniških finančnih instrumentih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, predstavlja vsota vrednostnih podatkov od 80 do 84 njihovo odplačno vrednost pred oslabitvami, vsota vrednostnega podatka 164 in vrednostnih podatkov od 80 do 86 pa njihovo pošteno vrednost.
(81. Znesek diskonta pri odkupljenih terjatvah)
(1) Banka pri poročanju odkupljenih terjatev (postavka A0410), ki se merijo po odplačni vrednosti (po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označenih s šifro 09 – po odplačni vrednoti ali tudi s šifro 07 – nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti ali 08 – ustavljeno poslovanje,če so po šifrantu 49. Model vrednotenja odkupljene terjatveoznačene s šifro 5 – finančni instrumenti po odplačni vrednosti), v vrednostnem podatku 81. Znesek diskonta pri odkupljenih terjatvah navede znesek diskonta, ki vključuje obresti in morebitne provizije, zaračunane komitentom ob sklepanju poslov glede odkupov terjatev.
(2) Banka v poročilu BS1S izpolni znesek po vrednostnem podatku iz prejšnjega odstavka z negativnim predznakom.
(82. Znesek obračunanih obresti)
(1) Banka pri poročanju dolžniških finančnih instrumentov (kreditov, vlog, vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov) in drugih terjatev ali obveznosti v vrednostnem podatku 82. Znesek obračunanih obresti navede znesek neplačanih obresti, ki se po pogodbi ne pripisujejo h glavnici in se plačujejo posebej, neodvisno od glavnice (tudi morebitne zamudne obresti), ter ki jih je banka obračunala v obdobju od začetnega pripoznanja finančnega instrumenta ali druge terjatve ali obveznosti do zadnjega dneva obdobja, za katero banka poroča.
(2) Vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka ne vključuje popravkov oziroma prilagoditev vrednosti obresti za kreditne izgube, ki so pri instrumentih, merjenih po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, sestavni del vrednostnega podatka 85 ali 86, pri instrumentih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pa sestavni del vrednostnega podatka 80 (in 89).
(3) Znesek po vrednostnem podatku iz prvega odstavka tega člena je v poročilu BS1S lahko negativen le, če je obrestna mera negativna.
(4) Banka navede pri poročanju vrednostnega podatka iz prejšnjega odstavka v poročilu BS1V podatek o vrednostnih spremembah (prevrednotenju) z negativnim predznakom, saj se kot vrednostna sprememba obresti poročajo samo odpisi obresti.
(83. Znesek razmejenih obresti)
(1) Banka pri poročanju dolžniških finančnih instrumentov (kreditov, vlog, vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov) v vrednostnem podatku 83. Znesek razmejenih obresti navede znesek vnaprej vračunanih obresti, ki se po pogodbi ne plačujejo mesečno in še niso dospele v plačilo ter se nanašajo na obdobje, za katero banka poroča.
(2) Vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka ne vključuje popravkov oziroma prilagoditev vrednosti obresti za kreditne izgube, ki so pri instrumentih, merjenih po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, sestavni del vrednostnega podatka 85 ali 86, pri instrumentih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pa sestavni del vrednostnega podatka 80 (in 89).
(3) Znesek po vrednostnem podatku iz prejšnjega odstavka je v poročilu BS1S lahko negativen le, če je obrestna mera negativna.
(4) Banka navede pri poročanju vrednostnega podatka iz prejšnjega odstavka v poročilu BS1V podatek o vrednostnih spremembah (prevrednotenju) z negativnim predznakom, saj se kot vrednostna sprememba obresti poročajo samo odpisi obresti.
(84. Znesek stroškov ob začetnem pripoznanju finančnih instrumentov)
(1) Banka pri poročanju finančnih instrumentov, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ob upoštevanju določbe 5.1.1. člena MSRP 9 v vrednostnem podatku 84. Znesek stroškov ob začetnem pripoznanju finančnih instrumentov navede znesek knjigovodske vrednosti stroškov in provizij, ki jih je prejela od svojih komitentov ob začetnem pripoznanju finančnih sredstev ali plačala svojim upnikom ob začetnem pripoznanju finančnih obveznosti, kot so stroški odobritve kreditov in podobni stroški (ki še niso amortizirani med obrestne prihodke ali odhodke). Znesek ne vključuje terjatev ali obveznosti za te stroške; ti so vključeni v vrednostni podatek 80. Znesek vključuje tudi vnaprej plačane subvencionirane obresti kreditojemalcem s strani tretjih oseb (npr. trgovskih podjetij ali države). Znesek ne vključuje stroškov ob začetnem pripoznanju odkupljenih terjatev, ki so vključeni v znesek po šifrantu 81. Znesek diskonta pri odkupljenih terjatvah, in stroškov, ki povečujejo nabavno vrednost finančnega instrumenta.
(2) Terjatve za razmejene subvencionirane obresti do poslovnega subjekta, ki subvencionira obrestno mero, banka poroča v postavki A0417 Druga finančna sredstva v vrednostnih podatkih 82. Znesek obračunanih obresti in 83. Znesek razmejenih obresti (označeni po šifrantih glede na pravno osebo, ki subvencionira obrestno mero). Subvencionirano obrestno mero (vrednostni podatek 32) banka poroča v postavki A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov pri osnovnem dolžniku.
(3) Banka v poročilu BS1S znesek po vrednostnem podatku iz prvega odstavka tega člena poroča z negativnim predznakom.
(85. Znesek popravkov vrednosti zaradi posamičnih oslabitev finančnih sredstev)
(1) Banka pri poročanju finančnih sredstev, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (finančna sredstva, po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označena s šiframa 09 – po odplačni vrednosti ali18 – po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali tudi s šiframa 07 – nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti ali 08 – ustavljeno poslovanje, če so ta finančna sredstva po šifrantu 49. Model vrednotenja označena s šiframa 4 – finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek DVD ali 5 – finančni instrumenti po odplačni vrednosti, ter finančna sredstva v postavkah A2928, A2932, A2941, A2942 in A2943), v vrednostnem podatku 85. Znesek popravkov vrednosti zaradi posamičnih oslabitev finančnih sredstev navede znesek popravkov vrednosti zaradi posamičnih oslabitev, ki jih je banka v skladu z določbami glede oslabitev iz poglavja 5.5 MSRP 9 pripoznala pri posamičnem ocenjevanju kreditnih izgub finančnih sredstev. Banka v ta vrednostni podatek vključi tudi popravke vrednosti zaradi oslabitev obresti, ki se nanašajo na ta finančna sredstva, v skladu s pojasnilom Odbora za razlago MSRP (IFRIC) iz marca 2019 in ponazoritvijo tega pojasnila z vidika prikaza v izkazu finančnega položaja na primeru z dne 22. julija 2019.
(2) Banka v poročilu BS1S znesek po vrednostnem podatku iz prejšnjega odstavka poroča z negativnim predznakom, razen pri izpostavljenostih, po šifrantu Š.134 označenih kot POCI, pri katerih je lahko vrednost podatka tudi pozitivna.
(86. Znesek popravkov vrednosti zaradi skupinskih oslabitev finančnih sredstev)
(1) Banka pri poročanju finančnih sredstev, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (finančna sredstva, po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označena s šiframa 09 – po odplačni vrednosti ali 18 – po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter s šiframa 07 – nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti ali 08 – ustavljeno poslovanje,če so ta finančna sredstva po šifrantu 49. Model vrednotenja označena s šiframa 4 – finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek DVD ali 5 – finančni instrumenti po odplačni vrednosti, ter finančna sredstva v postavkah A2928, A2932, A2941, A2942 in A2943), v vrednostnem podatku 86. Znesek popravkov vrednosti zaradi skupinskih oslabitev finančnih sredstev navede znesek popravkov vrednosti zaradi skupinskih oslabitev finančnih sredstev z nepristranskimi dokazi za oslabitev, ki jih je banka v skladu z določbami glede oslabitev iz poglavja 5.5 MSRP 9 pripoznala pri skupinskem ocenjevanju kreditnih izgub finančnih sredstev. Banka v ta vrednostni podatek vključi tudi popravke vrednosti zaradi oslabitev obresti, ki se nanašajo na ta finančna sredstva, v skladu s pojasnilom Odbora za razlago MSRP (IFRIC) iz marca 2019 in ponazoritvijo tega pojasnila z vidika prikaza v izkazu finančnega položaja na primeru z dne 22. julija 2019.
(2) Banka v poročilu BS1S znesek po vrednostnem podatku iz prejšnjega odstavka poroča z negativnim predznakom, razen pri izpostavljenostih, po šifrantu Š.134 označenih kot POCI, pri katerih je lahko vrednost podatka tudi pozitivna.
(89. Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja)
(1) Banka pri postavkah naložb v dolžniške finančne instrumente (kredite, vloge, dolžniške vrednostne papirje in druge finančne instrumente), ki se v skladu z MSRP 9 merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in niso namenjeni trgovanju (po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označenih s šiframa 17 – obvezno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali 02 – pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali s šiframa 07 – nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznosti ali 08 – ustavljeno poslovanje, če so te naložbe po šifrantu 49. Model vrednotenja, označene s šifro 3 – poštena vrednost finančnih instrumentov prek IPI), v vrednostnem podatku 89. Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja poroča učinek akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, ki ga razkriva v skladu z določbo iz točke (c) 9. člena MSRP 7. Banka v ta vrednostni podatek vključi tudi prilagoditve vrednosti obresti zaradi kreditnega tveganja, povezane s temi instrumenti, pri čemer smiselno upošteva pojasnilo Odbora za razlago MSRP (IFRIC) iz marca 2019 in ponazoritev tega pojasnila z vidika prikaza v izkazu finančnega položaja na primeru z dne 22. julija 2019.
(2) Banka v poročilu BS1S znesek po vrednostnem podatku iz prejšnjega odstavka poroča praviloma z negativnim predznakom.
(88. Znesek izključenih prihodkov)
(1) Banka pri postavkah naložb v dolžniške finančne instrumente (kredite, vloge, vrednostne papirje in druga finančna sredstva), ki niso namenjeni trgovanju, neodvisno od uporabljene metode merjenja po začetnem pripoznanju (po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk niso označene s šifro 01 – za trgovanje), v vrednostnem podatku 88. Znesek izključenih prihodkov poroča del popravkov oziroma prilagoditev vrednosti zaradi kreditnega tveganja (tj. del vrednostnih podatkov 85, 86 ali 89), ki predstavlja kumulativni znesek obresti od oslabljenega oziroma prilagojenega dela finančnih sredstev zaradi kreditnega tveganja, ki v skladu z določbami 5.4.1 člena MSRP 9 še ni bil pripoznan med prihodki v poslovnem izidu. Banka določbe 5.4.1 člena MSRP 9 smiselno uporabi tudi za finančne instrumente, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(2) Banka v poročilu BS1S znesek po vrednostnem podatku iz prejšnjega odstavka poroča z negativnim predznakom.
(90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti)
(1) Banka pri poročanju finančnih instrumentov v vrednostnem podatku 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti navede znesek prevzetih in pogojnih (zunajbilančnih) obveznosti ter netvegane zunajbilančne terjatve v zvezi z realizacijo posla nasprotne stranke, in sicer:
1. pri danih in najetih kreditih (razen pri kreditih, odobrenih za poplačilo obstoječih kreditov) pogodbeni znesek odobrenih in še nečrpanih kreditov, kreditnih linij in limitov;
2. pri danih vlogah pogodbeno dogovorjeni znesek vezanih sredstev;
3. pri valutnih promptnih (spot) poslih in izvedenih finančnih instrumentih nazivno vrednost (notional amount) iz pogodbe, na katero se glasi promptni posel ali izvedeni finančni instrument. Za namen poročanja banka te finančne instrumente (ne pa tudi obrestne opcije) razstavi na nazivni vrednosti v valutah, ki sta osnova za poravnavo v obdobju trajanja ali ob zapadlosti teh instrumentov, in vsako od teh vrednosti z ustreznimi parametri vključi v svojo postavko;
4. pri finančnih sredstvih za sklenjene in še neporavnane promptne (spot) posle o nakupu finančnih sredstev (z izjemo promptnih poslov za nakup tuje valute), na dan sklenitve posla pripoznanih v zunajbilanci, pogodbeno dogovorjeno nakupno ceno teh finančnih sredstev s pozitivnim predznakom;
5. pri finančnih sredstvih za sklenjene in še neporavnane promptne (spot) posle o prodaji finančnih sredstev (z izjemo promptnih poslov za prodajo tuje valute), na dan sklenitve posla pripoznanih v zunajbilanci, pogodbeno dogovorjeno prodajno ceno teh finančnih sredstev z negativnim predznakom;
6. pri izdanih dolžniških vrednostnih papirjih, izdanih delnicah in kapitalskih instrumentih nominalno vrednost neprodanih oziroma nevplačanih izdanih finančnih instrumentov.
(2) Pri novih poslih kreditov in vlog, ki so bili v referenčnem mesecu sklenjeni (odobreni), vendar še niso bili črpani (po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli označeni s šifro 5 – nečrpannov posel), je vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka enak vrednostnemu podatku 29.
(129. Znesek izkazanih rezervacij po MSRP)
(1) Banka pri postavkah danih kreditov in drugih finančnih sredstev, ki vključujejo tudi pogojne in prevzete (zunajbilančne) obveznosti, v vrednostnem podatku 129. Znesek izkazanih rezervacij po MSRP poroča znesek oblikovanih rezervacij iz izkaza finančnega položaja na te pogojne in prevzete obveznosti, ki jih je banka oblikovala v skladu z MSRP 9 ter Usmeritvami v zvezi z uporabo modela pričakovanih kreditnih izgub in pravil vrednotenja določenih knjigovodskih postavk ter jih posledično vključila tudi v postavko P1001 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti.
(2) Banka vključi v vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka tudi morebitne negativne učinke iz merjenja odobrenih nečrpanih kreditov, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tj. znesek, ki ga je vključila tudi v vrednostni podatek 80 v okviru postavke P0403 Druge finančne obveznosti, po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označene s šifro 02 – pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
(3) Banka v poročilu BS1S znesek po vrednostnem podatku iz prvega odstavka tega člena poroča z negativnim predznakom.
(156. Znesek pogojnega odpusta dolga iz zunajbilančne evidence)
(1) Banka v vrednostni podatek 156. Znesek pogojnega odpusta dolga iz zunajbilančne evidence vključi znesek dogovorjenega pogojnega odpusta dolga z dolžnikom (npr. s pogodbo ali v postopku prisilne poravnave), ki ga je odpisala na podlagi sklepa Banke Slovenije, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja, in ga do zaključka postopka pravnoformalne izterjave še vodi v zunajbilančnih evidencah.
(2) Banka preneha poročati vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka, ko je postopek izterjave zaključen ali ko so izpolnjeni vsi pogoji za dokončen odpust dolga.
(130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence)
(1) Banka v okviru aktivnih bilančnih postavk v poročilu BS1S v vrednostni podatek 130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence vključi stanje še neodplačanega dolga iz zunajbilančne evidence, ki se nanaša na odpisani dolg ali del dolga komitenta iz naložb v dolžniške finančne instrumente (dolžniške vrednostne papirje, kredite, vloge in druga finančna sredstva) na podlagi sklepa Banke Slovenije, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja, za katere velja, da pogodbeno dogovorjene pravice denarnih tokov še niso potekle in postopek izterjave v banki še ni zaključen. To je znesek neodplačanega dolga komitenta, ki skupaj z morebiti še neodpisanim delom dolga iz vrednostnega podatka 132 predstavlja podlago za pripravo izpisa odprtih postavk (IOP), ki je podlaga za soglašanje dolžnika glede dolgovanega zneska. Banka znesek odpisanega dolga ali dela dolga poslovnih subjektov iz prejšnjega stavka poroča na ravni posameznega posla, znesek odpisanega dolga ali dela dolga fizičnih oseb pa agregirano z relevantnimi oznakami po šifrantu 26. Oznaka komitenta.
(2) Banka v vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka ne vključi odpisanega dolga, ki je posledica pogojno dogovorjenega odpusta dolga, ki se poroča v vrednostnem podatku 156.
(157. Znesek zapadlega dela neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence)
Banka v vrednostni podatek 157. Znesek zapadlega dela neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence vključi del neodplačanega odpisanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence iz vrednostnega podatka 130 ali 156, s katerim dolžnik že zamuja z odplačevanjem. Pogojno dogovorjeni odpust dolga iz vrednostnega podatka 156 se všteva v znesek zapadlega dela le v primeru, kadar dolžnik prekrši dogovorjene pogoje, zaradi katerih se mu prizna odpust dolga (npr. neodplačilo ali neredno odplačevanje preostalega dolga, za katerega ni bil dogovorjen odpust dolga).
(132. Znesek neodplačanega dolga)
(1) Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavk dolžniških finančnih instrumentov (kreditov, vlog, dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov) in pri poročanju postavk drugih terjatev v vrednostnem podatku 132. Znesek neodplačanega dolga navede znesek neodplačanega dolga komitenta, ki ga ta dolguje v skladu s pogodbeno dogovorjenimi pogoji odplačevanja, tj. z upoštevanjem pravila, po katerem se izračunava neodplačani dolg komitenta za namen vključevanja v izpis odprtih postavk (IOP), ki je podlaga za soglašanje dolžnika glede dolgovanega zneska. V ta znesek se poleg neodplačanega dela glavnice in provizij (del vrednostnega podatka 80 brez eventualne prilagoditve vrednosti na pošteno vrednost ali prilagoditve vrednosti v razmerju varovanja) vključijo tudi vse obračunane in razmejene obresti (vrednostna podatka 82 in 83).
(2) Banka vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka poroča tudi pri aktivnih in pasivnih postavkah z izvedenimi finančnimi instrumenti. V tem primeru je vrednost neodplačanega dolga enaka znesku, ki bi ga moral dolžnik poravnati banki ali obratno (banka dolžniku) v skladu s pogodbo, če bi se poravnava izvedla na datum, za katerega banka poroča. Ta znesek ni nujno enak znesku poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ker lahko slednji vključuje na primer tudi prilagoditev vrednosti zaradi kreditnega tveganja.
(3) Znesek neodplačanega dolga se nanaša le na bilančni del izpostavljenosti ter ne vključuje neodplačanega dela dolga, ki se nanaša na odpisani dolg ali del dolga komitenta na podlagi sklepa, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah (slednji je že vključen v vrednostna podatka 130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence in 156. Znesek pogojnega odpusta dolga iz zunajbilančne evidence).
(4) Vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena se ne poroča pri odloženih davkih (postavka A2937) ter pri vnaprej plačanih izdatkih, ki se nanašajo na daljše časovno obdobje od enega meseca in ki se evidentirajo med odloženimi odhodki ali odloženimi stroški (postavki A2206, A2207).
(5) Pri odkupljenih terjatvah (postavka A0410) je poročanje vrednostnega podatka odvisno od tega, ali gre za terjatev z regresno pravico ali ne. Pri terjatvah z regresno pravico, kjer kot dolžnik v šifrantu 26 nastopa odstopnik terjatve, je v znesek neodplačanega dolga vključen dolg odstopnika terjatve, ki je nastal na podlagi pogodbe o odstopu terjatve (in ne dolg osnovnega dolžnika po pogodbi ali fakturi, ki je predmet odkupa). Pri odkupljenih terjatvah brez regresne pravice, kjer kot dolžnik nastopa osnovni dolžnik, se v znesek neodplačanega dolga vključuje dolg, ki izhaja iz pogodbe ali fakture z osnovnim dolžnikom in ki je predmet odkupa, brez diskonta (vrednostnega podatka 81), ki je dogovorjen v pogodbi o odstopu terjatve. Banka upošteva tudi dodatno razlago, podano v Priročniku AnaCredit (Part III – Case studies, poglavje 5.4.7 Outstanding nominal amount.
(6) Vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena se ne poroča za fizične osebe, ki so po šifrantu 26. Oznaka komitenta označene s šifro 5980003, 5000009 ali 6000053.
(124. Kreditna nadomestitvena vrednost izvedenega finančnega instrumenta)
(1) Banka poroča za izvedene finančne instrumente (postavke A2405 in A2406 ter P2605 in P2606) iz Priloge II k Uredbi 575/2013/EU v vrednostnem podatku 124. Kreditna nadomestitvena vrednost izvedenega finančnega instrumenta višino kreditne nadomestitvene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, tj. izpostavljenosti, izračunane v skladu z eno izmed metod, določenih v 2. do 6. oddelku 6. poglavja II. naslova 3. dela Uredbe 575/2013/EU, in zmanjšane za morebitno pozitivno pošteno (knjigovodsko) vrednost iz vrednostnega podatka 80.
(2) Čeprav so posli z izvedenimi finančnimi instrumenti v poročilo BS1S vključeni v dve postavki hkrati, banka vključi kreditno nadomestitveno vrednost le v eno postavko po pravilu, ki je za poročanje vrednostnih podatkov določeno v opisu postavk A2405 in A2406 oziroma od P2605 do P2608 2. poglavja tega navodila, tj. v postavko, ki je po šifrantu 97. Vključitev poštene vrednosti (IFI) označena s šifro 1 – da.
Banka pri poročanju opcij, sklenjenih za namen varovanja pozicij bančne knjige, pri katerih nastopa v vlogi kupca (po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označene z eno izmed šifer od 10 do 15 in po šifrantu 114. Vrste izvedenih finančnih instrumentov s šifro 3 – nakupna opcija, 4 – prodajna opcija ali 7 – opcija na zamenjavo (swaption) do realizacije), v vrednostnem podatku 94. Vrednost delte v skladu s 329. členom Uredbe 575/2013/EU navede vrednost delte na dve decimalni mesti natančno.
4. POROČANJE PARAMETROV V ZVEZI S KREDITNIM TVEGANJEM IN ZNESKI POPLAČIL (POROČILO BS1K)
(1) Banka posreduje poročilo BS1K po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja za vse izpostavljenosti iz poročila BS1S, ki se nanašajo na naložbe v dolžniške finančne instrumente (naložbe v dolžniške vrednostne papirje, kredite, vloge in druga finančna sredstva), ki niso namenjene trgovanju, neodvisno od metode merjenja, za izvedene finančne instrumente, za prevzete in pogojne (zunajbilančne) obveznosti ter za posle servisiranja za račun tretjih oseb iz poročila BS1KP. Vse izpostavljenosti banka označi po šifrantih in vrednostnih podatkih iz Priloge BS1K, ki je sestavni del tega navodila.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banki vrednostnih podatkov ni treba poročati in nepomembnih izpostavljenostih, ki so v mesečnem poročilu BS1S vključeni v postavkah drugih finančnih sredstev (A0417, A2601, A2901, A2928, A2932 in A2943) in ki po šifrantu 108. Oznaka partije v povezavi s šifrantom 121. Oznaka posla, ki nima oznake partije nimajo opredeljene prave partije.
(3) Četrtletno se poročajo naslednji podatki za namen spremljanja kreditnega tveganja iz izpostavljenosti iz poročila BS1S:
– v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente ter pogojnimi in prevzetimi (zunajbilančnimi) obveznostmi podatki o izgubah ob neplačilu, stopnjah izgube, dejanskih konverzijskih faktorjih, stopnjah prilagoditve vrednosti zavarovanj in stopnjah poplačila za nezavarovane izpostavljenosti;
– v zvezi z dolžniki iz izpostavljenosti iz prejšnje alineje podatki o verjetnosti neplačila (PD), stopnji neplačila in z izpostavljenostjo tehtani stopnji neplačila.
(4) Banka poroča podatke za izpostavljenosti do fizičnih oseb agregirano (v največ štirih zapisih za posamezno matično številko komitenta) z relevantnimi oznakami po šifrantu 26. Oznaka komitenta ter z opredelitvami glede na vrsto izpostavljenosti po šifrantu 416. Vrsta izpostavljenosti do fizičnih oseb in glede na status izpostavljenosti po šifrantu 417. Donosna/nedonosna izpostavljenost do fizične osebe.
(5) V poročilo BS1K banka vključi tudi podatek o kumulativnih poplačilih na ravni posameznega posla v obdobju od nastanka do prenehanja statusa neplačila dolžnika ali izpostavljenosti. V poročilu BS1K se poročajo poplačila za pogodbe, ki so na referenčni mesec vključene v poročilo BS1S ali BS1KP, medtem ko se kumulativna poplačila za posle, ki so bili v referenčnem mesecu odpravljeni iz poročila BS1S zaradi pogojnega odpusta, dokončnega odpisa ali prodaje dolga, vključijo v poročilo BDOG.
(6) Banka v poročilo BS1K vključi le tiste posle servisiranja iz poročila BS1KP, ki so med življenjsko dobo kredita že bili v statusu neplačila. Dokler pogodba servisiranega posla prvič ne zapade v status neplačila, se ne vključi v poročilo BS1K.
4.1 Šifranti, ki se nanašajo na četrtletno poročilo BS1K
(šifranti, ki opredeljujejo ključ za poročanje BS1K)
(1) Vsaka postavka poročila BS1K mora biti na ravni posameznega posla opredeljena s ključem ali oznakami po šifrantih, s pomočjo katerih je mogoče povezati podatke tega poročila s podatki poročila BS1S in BS1KP za isti referenčni datum (četrtletje).
(2) Ključ za poročanje postavk poročila BS1K na ravni posameznega posla sestavljajo oznake po naslednjih šifrantih iz podpoglavja 3.1.1 tega navodila:
– 6. Postavka poročila,
– 26. Oznaka komitenta,
– 108. Oznaka partije,
– 109. ISIN koda,
– 136. Oznaka instrumenta.
(416. Vrsta izpostavljenosti do fizičnih oseb)
(1) Banka po šifrantu 416. Vrsta izpostavljenosti do fizičnih oseb izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki se v skladu z določbami iz 4. poglavja tega navodila v poročilu BS1K ne poročajo na ravni posameznega posla, označi glede na vrsto izpostavljenosti z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 2 Stanovanjski krediti,
– 3 Drugo.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 2 – stanovanjski krediti označuje kredite, dane fizičnim osebam, ki so v poročilu BS1S po šifrantu 16. Vrste kreditov označeni s šifro 02 – stanovanjski krediti, tj. kredite, dane fizičnim osebam za namen gradnje, prenove ali nakupa stanovanj ali hiš;
2. šifra 3 – drugo označuje izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki niso označene s šifro 02.
(417. Donosna/nedonosna izpostavljenost do fizične osebe)
(1) Banka označi izpostavljenosti do fizičnih oseb glede na status izpostavljenosti v skladu z opredelitvijo nedonosnih izpostavljenosti na podlagi 47.a člena in z opredelitvijo neplačila na podlagi 178. člena Uredbe 575/2013/EU, ki se uporabljata tudi za namen poročanja v predlogah F 18 in F 19 iz Dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451, po šifrantu 417. Donosna/nedonosna izpostavljenost do fizične osebe z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Nedonosna izpostavljenost,
– 2 Donosna izpostavljenost.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – nedonosna izpostavljenost označuje izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki so v poročilu BS1S po šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost označene z eno izmed šifer od 1 do 3 ali 7 (kot nedonosne izpostavljenosti);
2. šifra 2 – donosna izpostavljenost označuje izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki so v poročilu BS1S po šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost označene s šifro 4 ali 5 (kot donosne izpostavljenosti).
(419. Vrsta verjetnosti neplačila (PD))
(1) Banka označi izpostavljenosti po šifrantu 419. Vrsta verjetnosti neplačila (PD), odvisno od namena, za katerega se ta uporablja, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje (pristop IRB),
– 2 Za izračun popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube,
– 3 Za notranje upravljanje kreditnega tveganja.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje (pristop IRB) označuje izpostavljenosti, za katere banka poroča PD, ki ga uporablja za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu IRB v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 Uredbe 575/2013/EU;
2. šifra 2 – za izračun popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube označuje izpostavljenosti, za katere banka poroča PD, ki ga uporablja za namen izračuna popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube v skladu s poglavjem 5.5 Oslabitev MSRP 9;
3. šifra 3 – za notranje upravljanje kreditnega tveganja označuje izpostavljenosti, za katere banka poroča PD, ki ga uporablja za namen notranjega upravljanja kreditnega tveganja.
(3) Če banka izračunava več vrst PD-jev, se pri označevanju izpostavljenosti po šifrantu iz prvega odstavka tega člena upošteva prednostni vrstni red od 1 do 3.
(420. Vrsta izgube ob neplačilu (LGD))
(1) Banka označi izpostavljenosti po šifrantu 420. Vrsta izgube ob neplačilu (LGD), odvisno od namena, za katerega se ta uporablja, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje (pristop IRB),
– 2 Za izračun popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube,
– 3 Za notranje upravljanje kreditnega tveganja.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje (pristop IRB) označuje izpostavljenosti, za katere banka poroča LGD, ki ga uporablja za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu IRB v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 Uredbe 575/2013/EU;
2. šifra 2 – za izračun popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube označuje izpostavljenosti, za katere banka poroča LGD, ki ga uporablja za namen izračuna popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube v skladu s poglavjem 5.5 Oslabitev MSRP 9;
3. šifra 3 – za notranje upravljanje kreditnega tveganja označuje izpostavljenosti, za katere banka poroča LGD, ki ga uporablja za namen notranjega upravljanja tveganj.
(3) Če banka izračunava več vrst LGD-jev, se pri označevanju izpostavljenosti po šifrantu iz prvega odstavka tega člena upošteva prednostni vrstni red od 1 do 3.
4.2 Vrednostni podatki, ki se nanašajo na četrtletno poročanje
(posebnosti pri poročanju vrednostnih podatkov v poročilu BS1K)
(1) Banka za izpostavljenosti do fizičnih oseb vrednostne podatke poroča agregirano na ravni donosnih in nedonosnih stanovanjskih kreditov ter donosnih in nedonosnih drugih izpostavljenosti. Banka agregira po skupinah komitentov 5980003, 5000009, 6000053, z oznako postavke A0408. Pri vsaki skupini fizičnih oseb so možni štirje zapisi. Način izračuna parametrov je za namen poročanja v poročilu BS1K naveden v opisu posameznega parametra. Če banka za namen poročanja v poročilu BS1K izračunava z izpostavljenostjo tehtano povprečje določenega parametra, tega izračuna tako, da posamezne uteži, določene v okviru posameznega parametra, pomnoži s pripadajočimi stopnjami oziroma vrednostmi zadevnega parametra in tako izračunane tehtane vrednosti sešteje.
(2) Banka podatke poroča v odstotkih na dve decimalni mesti natančno. Vsi podatki se poročajo v obsegu od 0,00 do 100,00.
(3) Če banka na ravni posla v poročilu BS1S poroča izpolnjen samo vrednostni podatek 130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence (odpisani dolg ali del dolga komitenta iz naložb v dolžniške finančne instrumente na podlagi določb iz sklepa Banke Slovenije, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja, v zvezi s katerimi postopek izterjave še teče in pogodbeno dogovorjene pravice iz denarnih tokov še niso potekle), za te posle v poročilu BS1K poroča le vrednostni podatek 418.
(400. Verjetnost neplačila (PD))
(1) Banka poroča vrednostni podatek 400. Verjetnost neplačila (PD), ki ga je izračunala za namen, označen po šifrantu 419. Banka mora v skladu s Smernicami za upravljanje kreditnega tveganja in obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub imeti ustrezno dokumentacijo o modelu ter model redno spremljati in validirati.
(2) Banka poroča PD iz prejšnjega odstavka za enoletno obdobje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb poroča z izpostavljenostjo tehtano povprečno vrednost PD v skladu z navodili za izpolnjevanje stolpca 010 v predlogi C 08.01 iz dela 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451, in sicer za donosne izpostavljenosti v skupinah »Stanovanjski krediti« in »Drugo«.
(4) Za nedonosne izpostavljenosti banka poroča PD, ki je enak 100 %.
(1) Banka poroča v vrednostnem podatku 401. Stopnja neplačila enoletno stopnjo neplačila, kot je opredeljena v 78. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, na ravni skupin izpostavljenosti, in sicer za izpostavljenosti do:
1. nefinančnih družb in samostojnih podjetnikov, ločeno za:
a) izpostavljenosti, ki so delno ali v celoti zavarovane z nepremičninami (vključuje se tudi nezavarovani del teh izpostavljenosti):
– če se vsaj del izpostavljenosti lahko razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz točke (i) 112. člena Uredbe 575/2013/EU (banke, ki uporabljajo standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje);
– če gre za nepremičnine, ki štejejo kot primerno zavarovanje v skladu s poglavjem 4 naslova II dela III Uredbe 575/2013/EU (banke, ki uporabljajo pristop IRB za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje);
b) izpostavljenosti brez zavarovanj z nepremičninami, ki ne ustrezajo pogojem za obravnavo v skladu s točko a);
2. držav;
3. družb, ki sprejemajo vloge, in centralnih bank;
4. drugih finančnih družb;
5. fizičnih oseb:
– stanovanjski krediti (po šifrantu 416. Vrsta izpostavljenosti do fizičnih oseb označeni s šifro 2);
– drugo (po šifrantu 416. Vrsta izpostavljenosti do fizičnih oseb označeni s šifro 3);
6. drugih izpostavljenosti.
(2) Kadar je izpostavljenost na začetku opazovanega obdobja razvrščena v določeno skupino izpostavljenosti in se med opazovanim obdobjem prerazvrsti v drugo skupino izpostavljenosti ter v tej skupini izpostavljenosti preide v položaj neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU, banka tako izpostavljenost upošteva samo v skupini izpostavljenosti, v katero je bila razporejena na začetku opazovanega obdobja.
(3) Banka izračuna enoletno stopnjo neplačila v skladu z enačbo:
kjer je:
t | začetek opazovanega obdobja; |
t + 1 | konec opazovanega obdobja. |
(4) Banka pri izračunu enoletne stopnje neplačila upošteva naslednje:
1. imenovalec vključuje dolžnike ali posamezne izpostavljenosti, ki niso neplačniki oziroma neplačane izpostavljenosti na začetku enoletnega časovnega obdobja;
2. števec vključuje dolžnike ali posamezne izpostavljenosti, ki so v obdobju enega leta po začetku enoletnega časovnega obdobja postali neplačniki oziroma neplačane izpostavljenosti. V primerih, ko je za posameznega dolžnika ali izpostavljenost v enoletnem časovnem obdobju dogodek neplačila zabeležen večkrat zaporedoma, se neplačilo upošteva samo enkrat.
(5) Banka izračuna enoletne stopnje neplačila najmanj po stanju konec vsakega četrtletja za zadnje enoletno obdobje.
(6) Banka stopnjo neplačila izračuna kot razmerje med številom dolžnikov oziroma izpostavljenosti, ki so v enoletnem časovnem obdobju postali neplačniki oziroma neplačane izpostavljenosti, in številom vseh dolžnikov oziroma izpostavljenosti, ki na začetku opazovanega obdobja niso bile v položaju neplačila.
(7) Pri neplačnikih je stopnja neplačila enaka 100 %.
(8) Banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb, ki niso v položaju neplačila, smiselno izračunava stopnjo neplačila ločeno za skupini »Stanovanjski krediti« in »Drugo«, in sicer na naslednji način:
1. če ima banka neplačilo opredeljeno na ravni dolžnika in je dolžnik v položaju neplačila, se v skupini »Stanovanjski krediti« in skupini »Drugo« neplačilo upošteva enkrat, ne glede na to, ali ima dolžnik v določeni skupini več izpostavljenosti;
2. če ima banka neplačilo opredeljeno na ravni izpostavljenosti in je določena izpostavljenost v položaju neplačila, se v skupini »Stanovanjski krediti« in v skupini »Drugo« neplačilo upošteva pri vsaki izpostavljenosti, ki je v položaju neplačila.
(402. Z izpostavljenostjo tehtana stopnja neplačila)
(1) Banka za namen poročanja vrednostnega podatka 402. Z izpostavljenostjo tehtana stopnja neplačila to izračuna kot razmerje med vrednostjo izpostavljenosti do dolžnikov oziroma izpostavljenosti, ki so v enoletnem časovnem obdobju postali neplačniki oziroma neplačane izpostavljenosti, in vrednostjo izpostavljenosti do vseh dolžnikov oziroma izpostavljenosti, ki na začetku opazovanega obdobja niso bili v položaju neplačila.
(2) Banka poroča vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka na ravni posameznih skupin izpostavljenosti, opredeljenih v opisu vrednostnega podatka 401. Stopnja neplačila. Banka izračuna z izpostavljenostjo tehtano stopnjo neplačila v skladu z enačbo:
EAD | vrednost izpostavljenosti, ki je enaka seštevku bilančne izpostavljenosti in zunajbilančne izpostavljenosti, pomnožene s konverzijskim faktorjem iz vrednostnega podatka 405 ali 421; |
EADd | vrednost izpostavljenosti, ki je enaka seštevku bilančne izpostavljenosti in zunajbilančne izpostavljenosti, pomnožene s konverzijskim faktorjem iz vrednostnega podatka 405 ali 421 na datum nastanka neplačila; |
t | začetek opazovanega obdobja; |
t + 1 | konec opazovanega obdobja. |
(3) Banka pri izračunu z izpostavljenostjo tehtane enoletne stopnje neplačila iz prejšnjega odstavka upošteva naslednje:
1. števec vključuje izpostavljenosti, ki so v obdobju enega leta po začetku enoletnega časovnega obdobja postale neplačane. V primerih, ko je za izpostavljenost v enoletnem časovnem obdobju dogodek neplačila zabeležen večkrat, se neplačilo upošteva samo enkrat;
2. imenovalec vključuje izpostavljenosti, ki niso neplačane na začetku enoletnega časovnega obdobja.
(4) Banka izračuna enoletne stopnje neplačila najmanj po stanju konec vsakega četrtletja za zadnje enoletno obdobje.
(5) Banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb, ki niso v položaju neplačila, izračunava stopnjo neplačila ločeno za skupini »Stanovanjski krediti« in »Drugo«, in sicer na naslednji način:
1. če ima banka neplačilo opredeljeno na ravni dolžnika in je dolžnik v položaju neplačila, se v skupini »Stanovanjski krediti« in skupini »Drugo« neplačilo upošteva enkrat, ne glede na to, ali ima dolžnik v določeni skupini več izpostavljenosti;
2. če ima banka neplačilo opredeljeno na ravni izpostavljenosti in so določene izpostavljenosti v položaju neplačila, se v skupini »Stanovanjski krediti« in v skupini »Drugo« neplačilo upošteva pri vsaki izpostavljenosti, ki je v položaju neplačila.
(6) Za neplačane izpostavljenosti banka poroča z izpostavljenostjo tehtano stopnjo neplačila, ki je enaka 100 %.
(403. Izguba ob neplačilu (LGD))
(1) Banka poroča vrednostni podatek 403. Izguba ob neplačilu (LGD), ki ga je izračunala za namen, ki ga je označila po šifrantu 419. Banka mora v skladu s Smernicami za upravljanje kreditnega tveganja in obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub imeti ustrezno dokumentacijo o modelu ter model redno spremljati in validirati.
(2) Ne glede na navedeno banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb poroča z izpostavljenostjo tehtano povprečno vrednost LGD v skladu z navodili za izpolnjevanje stolpca 230 v predlogi C 08.01 iz dela 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451, ločeno za skupini »Stanovanjski krediti« in »Drugo«.
(404. Stopnja izgube (SI))
(1) Za namen poročanja vrednostnega podatka 404. Stopnja izgube (SI) banka upošteva izgubo, kot je opredeljena v 2. točki 5. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Banka izračuna stopnjo poplačila v skladu z naslednjimi pravili:
1. Banka izračunava stopnjo poplačila na ravni skupin izpostavljenosti, opredeljenih v opisu vrednostnega podatka 401. Stopnja neplačila.
2. Banka pri izračunu stopnje poplačila zbira podatke o vseh poplačilih, ki izhajajo iz unovčevanja zavarovanj in denarnega toka iz poslovanja dolžnika, denarnega toka iz stečajne mase ali drugega vira denarnega toka. Časovno obdobje upoštevanja denarnih tokov ni omejeno.
3. Banka izračunava stopnjo poplačila le na podlagi dejanskih podatkov o poplačilih. Če banka ne razpolaga z dovolj reprezentativnim številom podatkov za izračun stopnje poplačila, za to skupino izpostavljenosti ne izračunava stopnje izgube (vrednostni podatek 404 je v tem primeru prazen).
4. Banka izračuna stopnjo poplačila na podlagi dejanskih podatkov o poplačilih v skladu z enačbami:
Stopnja poplačila za j-to izpostavljenost:
Stopnja poplačila na ravni dolžnika:
Stopnja poplačila za dolžnike na ravni posamezne skupine izpostavljenosti:
SPj | stopnja poplačila za j-to izpostavljenost; |
SPdolžnik | stopnja poplačila na ravni dolžnika; |
SPs | stopnja poplačila za dolžnike na ravni določene skupine izpostavljenosti; |
P | poplačila za j-to izpostavljenost v času t0 ≤ t ≤ tmax; |
S | stroški, povezani z izterjavo j-te izpostavljenosti v času t0 ≤ t ≤ tmax; |
j | posamezna izpostavljenost; |
EAD | vrednost izpostavljenosti, ki je enaka seštevku bilančne izpostavljenosti in zunajbilančne izpostavljenosti, pomnožene s konverzijskim faktorjem iz vrednostnega podatka 405 ali 421; |
t = 0 | datum neplačila; |
t = max | zadnji datum opazovanja; |
s | skupina izpostavljenosti; |
r | diskontna stopnja (efektivna obrestna mera ali druga relevantna obrestna mera). |
(3) Banka izračuna stopnjo izgube v skladu z naslednjimi pravili:
1. Banka izračunava stopnjo izgube na ravni skupin izpostavljenosti, opredeljenih v opisu vrednostnega podatka 401. Stopnja neplačila.
2. Banka izračuna stopnjo izgube za neplačnike in tudi za plačnike.
3. Banka pri izračunu stopnje izgube upošteva dokončane in tudi nedokončane procese upravljanja neplačanih izpostavljenosti. Nedokončane procese posamezna banka upošteva v skladu s Smernicami o ocenjevanju verjetnosti neplačila in izgube ob neplačilu ter o obravnavi neplačanih izpostavljenosti.
4. Stopnja izgube na ravni posamezne izpostavljenosti, posameznega dolžnika oziroma posamezne skupine izpostavljenosti je določena ob upoštevanju podatkov o stopnji poplačila.
5. Banka izračuna stopnjo izgube na podlagi dejanskih podatkov o izgubah v skladu z enačbami:
(3) Reprezentativnost podatkov za oceno dejanskega konverzijskega faktorja pomeni, da je struktura zunajbilančnih izpostavljenosti do neplačnikov podobna strukturi zunajbilančnih izpostavljenosti do plačnikov ter je mogoče na tej podlagi ocene konverzijskih faktorjev za zunajbilančne izpostavljenosti do neplačnikov posplošiti na celotno skupino izpostavljenosti (npr. po vrsti zunajbilančnih izpostavljenosti, relativni ali absolutni velikosti izpostavljenosti iz zunajbilančnih izpostavljenosti).
(4) Banka izračunava dejanski konverzijski faktor na osnovi dejanskih podatkov o črpanjih zunajbilančnih izpostavljenosti, izvedenih v obdobju zadnjega leta pred nastopom dogodka neplačila, v skladu z enačbama:
Dejanski konverzijski faktor za posamezno i-to zunajbilančno izpostavljenost posamezne vrste p:
SIj | stopnja izgube na ravni posamezne izpostavljenosti; |
SIdolžnik | stopnja izgube na ravni dolžnika; |
SIs | stopnja izgube na ravni določene skupine izpostavljenosti; |
EAD | vrednost izpostavljenosti, ki je enaka seštevku bilančne izpostavljenosti in zunajbilančne izpostavljenosti, pomnožene s konverzijskim faktorjem iz vrednostnega podatka 405 ali 421; |
j | posamezna izpostavljenost; |
SPs | stopnja poplačila za vse dolžnike v določeni skupini izpostavljenosti; |
s | skupina izpostavljenosti. |
6. Stopnje izgube ni treba izračunavati in poročati bankam, ki so pridobile dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje, ter bankam, ki za svoje izpostavljenosti redno izračunavajo LGD za namen notranjega upravljanja tveganj ali za namen izračuna popravkov vrednosti in imajo ustrezno dokumentacijo o razvoju modela ter rezultate modela redno spremljajo in model validirajo.
7. Kadar banka proda več izpostavljenosti v svežnju, se za namen izračuna stopnje poplačila celoten znesek kupnine za prodane kreditne izpostavljenosti ustrezno razporedi na posamezne izpostavljenosti.
8. Če izpostavljenost preide iz položaja neplačila, banka za namen izračuna stopnje izgube in stopnje neplačila obravnava tako izpostavljenost, kot da je pri njej nastal dodaten denarni tok iz poplačila (izpostavljenost v trenutku prehoda iz neplačila), ki ga ustrezno diskontira.
9. Ne glede na navedeno banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb poroča stopnjo izgube ločeno za skupini »Stanovanjski krediti« in »Drugo«.
(405. Dejanski konverzijski faktor (CFp))
(1) Banka zbira podatke za namen izračuna vrednostnega podatka 405. Dejanski konverzijski faktor (CFp), kot je opredeljen v 56. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, ločeno po p-tih vrstah zunajbilančnih izpostavljenosti, kot so navedene v Prilogi 1 k Uredbi 575/2013/EU.
(2) Banka izračunava vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka, če razpolaga z:
– zadostnim številom črpanj p-te vrste zunajbilančne izpostavljenosti in
– reprezentativnimi podatki za p-to vrsto zunajbilančne izpostavljenosti.
(3) Reprezentativnost podatkov za oceno dejanskega konverzijskega faktorja pomeni, da je struktura zunajbilančnih izpostavljenosti do neplačnikov podobna strukturi zunajbilančnih izpostavljenosti do plačnikov ter je mogoče na tej podlagi ocene konverzijskih faktorjev za zunajbilančne izpostavljenosti do neplačnikov posplošiti na celotno skupino izpostavljenosti (npr. po vrsti zunajbilančnih izpostavljenosti, relativni ali absolutni velikosti izpostavljenosti iz zunajbilančnih izpostavljenosti).
Dejanski konverzijski faktor za zunajbilančne izpostavljenosti posamezne vrste p:
CFi,p | dejanski konverzijski faktor za i-to zunajbilančno izpostavljenost posamezne vrste p; |
CFp | dejanski konverzijski faktor za p-to vrsto zunajbilančne izpostavljenosti; |
ČZi,t max | črpani znesek i-te zunajbilančne izpostavljenost v točki tmax; |
NČZi,t–1 | nečrpani znesek i-te zunajbilančne izpostavljenosti v točki t–1; |
t–1 | eno leto pred datumom nastanka dogodka neplačila; |
t0 | datum nastanka dogodka neplačila; |
tmax | enak t0 pri zunajbilančnih izpostavljenostih, kjer črpanje po datumu nastanka dogodka neplačila ni več mogoče, ali je enak datumu po nastanku dogodka neplačila, od katerega črpanje zunajbilančne izpostavljenosti ni več mogoče (datum je odvisen od vrste zunajbilančne izpostavljenosti); |
i | posamezna zunajbilančna izpostavljenosti v okviru vrste zunajbilančne izpostavljenosti p; |
p | vrsta zunajbilančne izpostavljenosti, navedene v Prilogi 1 k Uredbi 575/2013/EU. |
(5) Banka, ki ne razpolaga z zadostnim številom dejanskih podatkov o črpanjih zunajbilančnih izpostavljenosti, ki bi zagotavljali nepristransko oceno dejanskega konverzijskega faktorja, tega ne izračunava in ne poroča (prazno polje).
(6) Ne glede na navedeno banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb poroča dejanski konverzijski faktor ločeno za skupini »Stanovanjski krediti« in »Drugo«.
(7) Če ima banka v okviru skupine »Stanovanjski krediti« in skupine »Drugo« več različnih stopenj konverzijskih faktorjev glede na različne vrste zunajbilančnih izpostavljenosti, banka izračuna skupni konverzijski faktor za posamezno skupino kot tehtano povprečje teh konverzijskih faktorjev, kjer je utež tveganja enaka razmerju med vsoto nečrpanih zneskov zunajbilančnih izpostavljenosti po stanju na zadnji dan četrtletja, za katerega banka poroča v okviru posamezne stopnje konverzijskega faktorja, in vsoto vseh nečrpanih zneskov zunajbilančnih postavk po stanju na zadnji dan četrtletja, za katerega banka poroča v tej skupini.
(8) Banka v poročilu izpostavljenosti, za katero:
– ima izračunan dejanski konverzijski faktor (CFp), za vrednostni podatek 405 dodeli ustrezen CFp, ne glede na to, ali je na referenčni datum poročanja (po stanju na dan) stanje zunajbilančne izpostavljenosti enako nič;
– ne izračunava dejanskega konverzijskega faktorja (CFp), ker zadevna izpostavljenost po svojih značilnostih ne spada med zunajbilančne izpostavljenosti, za vrednostni podatek 405 poroča vrednost 99. Za posle, ki po svojih značilnostih niso zunajbilančni produkti, vendar imajo na referenčni datum poročanja zunajbilančno izpostavljenost, ki je le začasna (npr. odobrene izpostavljenosti pred črpanjem), banka pri izračunu stopnje izgube tako zunajbilančno izpostavljenost obravnava, kot da je že v celoti črpana.
(421. Regulatorni konverzijski faktor (CFr))
(1) Banka, ki ne razpolaga z dejansko vrednostjo CFp (vrednostni podatek 405. Dejanski konverzijski faktor (CFp)), poroča vrednostni podatek 421. Regulatorni konverzijski faktor (CFr) za zunajbilančne izpostavljenosti v skladu z osmim odstavkom 166. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Banka izpostavljenosti, za katero ne izračunava konverzijskega faktorja, ker zadevna izpostavljenost oziroma produkt po svojih značilnostih ne spada med zunajbilančne izpostavljenosti, za vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena poroča vrednost 99. Te začasne zunajbilančne izpostavljenosti banka pri izračunu stopnje izgube obravnava, kot da so že v celoti črpane.
(3) Banka, ki izračunava in poroča dejanski konverzijski faktor, regulatornega konverzijskega faktorja ne poroča (prazno polje).
(418. Kumulativna poplačila od nastopa položaja neplačila)
(1) Banka v vrednostnem podatku 418. Kumulativna poplačila od nastopa položaja neplačila poroča znesek kumulativnih poplačil v obdobju od nastopa do prenehanja položaja neplačila dolžnika ali izpostavljenosti po 178. členu Uredbe 575/2013/EU za vse bilančne izpostavljenosti, ki jih poroča na ravni posameznega posla v poročilu BS1S ali BS1KP. Podatek vključuje vsa poplačila na ravni posla od datuma nastopa do prenehanja položaja neplačila.
(2) Pri izračunu kumulativnih poplačil od nastopa položaja neplačila se upoštevajo vsi denarni prilivi ne glede na njihov vir: vsa morebitna odplačila, iztržki iz unovčenja garancij in drugih vrst zavarovanj ipd. V znesek se ne vštevajo stroški in druge provizije, nastale z unovčenjem zavarovanj.
(3) Za namen poročila BS1K se kumulativni znesek poplačil ponovno nastavi na 0, ko bilančna izpostavljenost ponovno preide v položaj neplačila.
(422. do 433. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub)
(1) Banka za izpostavljenosti, ki se v poročilu BS1S ne poročajo na ravni posameznega posla, poroča z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub v naslednjih vrednostnih podatkih:
– 422. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR11,
– 423. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR12,
– 424. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR13,
– 425. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR1X,
– 426. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR21,
– 427. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR22,
– 428. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR23,
– 429. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR2X,
– 430. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR31,
– 431. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR32,
– 432. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR33,
– 433. Z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub – TR3X.
(2) Banka za namen izračuna vrednostnih podatkov iz prejšnjega odstavka upošteva opredelitev skupin za namen izračunavanja kreditnih izgub iz opisa vrednostnega podatka 133.
(3) Banka z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med skupinami za namen izračunavanja kreditnih izgub po MSRP 9 izračuna kot razmerje med vrednostjo izpostavljenosti, ki je v enoletnem opazovanem obdobju prešla iz skupine na začetku opazovanega obdobja v drugo skupino, in vrednostjo izpostavljenosti za določeno skupino na začetku opazovanega obdobja.
(4) Banka za namen poročanja izračuna podatek o z izpostavljenostjo tehtani stopnji prehoda na ravni skupin izpostavljenosti, opredeljenih v opisu vrednostnega podatka 401. Stopnja neplačila, in sicer samo za skupino izpostavljenosti do fizičnih oseb (ločeno za skupini »Stanovanjski krediti« in »Drugo«). Za druge skupine izpostavljenosti banka poroča prazna polja. Glede opredelitve portfelja banka upošteva napotke iz prvega odstavka 640. člena.
(5) Banka izračunava enoletne stopnje prehoda med skupinami na ravni posameznega posla. Banka izračuna z izpostavljenostjo tehtano stopnjo prehodov v skladu s spodnjo enačbo, ki prikazuje primer stopnje prehoda iz skupine 1 v skupino 2:
EADt | vrednost izpostavljenosti, ki je enaka seštevku bilančne izpostavljenosti in zunajbilančne izpostavljenosti, pomnožene s konverzijskim faktorjem iz vrednostnega podatka 405 ali 421 na datum začetka enoletnega opazovanega obdobja (tj. datum t); |
t | začetek opazovanega obdobja; |
t + 1 | konec opazovanega obdobja. |
(6) Banka pri izračunu z izpostavljenostjo tehtane enoletne stopnje prehoda upošteva naslednje:
a) števec vključuje posamezne izpostavljenosti, ki so po obdobju enega leta (opazovano obdobje) prešle iz skupine 1 v skupino 2;
b) imenovalec vključuje posamezne izpostavljenosti, ki spadajo v skupino 1 na datum začetka enoletnega opazovanega obdobja.
(7) Izračun se smiselno uporabi tudi za prehode med vsemi drugimi skupinami ali iz teh skupin zaradi odprave pripoznanja iz izkaza finančnega položaja (tj. zunaj portfelja), torej za stopnje prehodov:
– iz skupine 1 ob začetku opazovanega obdobja v: skupino 1, skupino 2, skupino 3 ali zunaj portfelja (TR11, TR12, TR13, TR1X);
– iz skupine 2 ob začetku opazovanega obdobja v: skupino 1, skupino 2, skupino 3 ali zunaj portfelja (TR21, TR22, TR23, TR2X);
– iz skupine 3 ob začetku opazovanega obdobja v: skupino 1, skupino 2, skupino 3 ali zunaj portfelja (TR31, TR32, TR33, TR3X).
(8) Banka izračuna enoletne stopnje prehodov najmanj po stanju konec vsakega četrtletja za zadnje enoletno obdobje.
(9) Banka poroča enoletne z izpostavljenostjo tehtane stopnje prehodov med vsemi skupinami in zunaj portfelja po skupinah izpostavljenosti po naslednjem pravilu:
1. stopnje prehodov iz skupine 1 ali 2 ob začetku opazovanega obdobja (TR11, TR12, TR13, TR1X, TR21, TR22, TR23, TR2X) poroča agregirano na ravni donosnih stanovanjskih kreditov in donosnih drugih izpostavljenosti;
2. stopnje prehodov iz skupine 3 ob začetku opazovanega obdobja (TR31, TR32, TR33, TR3X) poroča agregirano na ravni nedonosnih stanovanjskih kreditov in nedonosnih drugih izpostavljenosti;
3. drugih vrednostnih podatkov banka ne poroča:
– na ravni nedonosnih izpostavljenosti banka agregirano poroča vse prehode v preteklem letu iz začetne skupine 3, to so TR31, TR32, TR33 in TR3X, medtem ko drugih vrednostnih podatkov (TR11, TR12, TR13, TR1X, TR21, TR22, TR23, TR2X) ne poroča (prazno polje);
– na ravni donosnih izpostavljenosti banka agregirano poroča vse prehode v preteklem letu iz začetnih skupin 1 ali 2, to so TR11, TR12, TR13, TR1X, TR21, TR22, TR23, TR2X, medtem ko drugih vrednostnih podatkov (TR31, TR32, TR33 in TR3X) ne poroča (prazno polje).
(434. do 436. Vrednosti izpostavljenosti na začetku obdobja izračuna, kot se uporabijo pri izračunu vrednostnih podatkov 422 do 433)
(1) Banka za izpostavljenosti, ki se v poročilu BS1S ne poročajo na ravni posameznega posla, poroča vrednosti izpostavljenosti na začetku obdobja izračuna za namen poročanja stopenj prehodov med skupinami (v vrednostnih podatkih od 422 do 433) v naslednjih vrednostnih podatkih:
– 434. Vrednosti izpostavljenosti na začetku obdobja izračuna, kot se uporabijo pri izračunu stopenj prehodov med skupinami – EADtS1;
– 435. Vrednosti izpostavljenosti na začetku obdobja izračuna, kot se uporabijo pri izračunu stopenj prehodov med skupinami – EADtS2;
– 436. Vrednosti izpostavljenosti na začetku obdobja izračuna, kot se uporabijo pri izračunu stopenj prehodov med skupinami – EADtS3.
(2) Banka poroča vrednosti izpostavljenosti na začetku opazovanega obdobja, kot se uporabijo v imenovalcu izračuna vrednostnega podatka od 422 do 433, to je EADt vseh izpostavljenosti v skupini(t).
(3) Banka poroča vrednosti izpostavljenostiEADt posameznih skupin v obdobju t:
– izpostavljenost EADt za skupino 1 ob začetku opazovanega obdobja (EADtS1), kot se uporabi v imenovalcu izračuna prehodov TR11, TR12, TR13 in TR1X;
– izpostavljenost EADt za skupino 2 ob začetku opazovanega obdobja (EADtS2), kot se uporabi v imenovalcu izračuna prehodov TR21, TR22, TR23 in TR2X;
– izpostavljenost EADt za skupino 3 ob začetku opazovanega obdobja (EADtS3), kot se uporabi v imenovalcu izračuna prehodov TR31, TR32, TR33 in TR3X.
(4) Banka poroča izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka usklajeno s poročanjem enoletnih z izpostavljenostjo tehtanih stopenj prehodov med vsemi skupinami in zunaj portfelja po skupinah izpostavljenosti po naslednjem pravilu:
1. izpostavljenosti, povezane z izračunom stopenj prehodov iz skupine 1 ali 2 ob začetku opazovanega obdobja, poroča agregirano na ravni donosnih stanovanjskih kreditov in donosnih drugih izpostavljenosti;
2. izpostavljenosti, povezane z izračunom stopenj prehodov iz skupine 3 ob začetku opazovanega obdobja, poroča agregirano na ravni nedonosnih stanovanjskih kreditov in nedonosnih drugih izpostavljenosti;
3. drugih vrednostnih podatkov banka ne poroča:
– na ravni nedonosnih izpostavljenosti banka agregirano poroča vrednost izpostavljenosti, ki so bile v preteklem letu v skupini 3, to so TR31, TR32, TR33 in TR3X, medtem ko drugih vrednostnih podatkov (TR11, TR12, TR13, TR1X, TR21, TR22, TR23, TR2X) ne poroča (prazno polje);
– na ravni donosnih izpostavljenosti banka agregirano poroča vrednost izpostavljenosti, ki so bile v preteklem letu v skupini 1 ali 2, to so TR11, TR12, TR13, TR1X, TR21, TR22, TR23, TR2X, medtem ko drugih vrednostnih podatkov (TR31, TR32, TR33 in TR3X) ne poroča (prazno polje).
5. POROČANJE DOGODKOV V ZVEZI Z DOLŽNIKI FINANČNIH INSTRUMENTOV (POROČILO BDOG)
(1) Banka posreduje poročilo BDOG o dogodkih v zvezi z dolžniki iz finančnih instrumentov, ki so se zgodili v mesecu, za katerega banka poroča, in ki so bili na ravni posameznega posla nazadnje vključeni v poročilu BS1S za prejšnji referenčni mesec, po vrednostnih podatkih, ki sestavljajo knjigovodsko vrednost (od 80 do 86 in 164) in vrednostnih podatkih odpisanih terjatev (130 ali 156), po katerih so pravice iz pogodbeno dogovorjenih denarnih tokov v referenčnem mesecu potekle ali za katere se je v referenčnem mesecu postopek izterjave zaključil. Banka v to poročilo ne vključi dogodkov, ki se nanašajo na sklenjene posle s fizičnimi osebami, ki ne opravljajo samostojne dejavnosti in nimajo matične številke.
(2) Banka med referenčne dogodke na ravni posla vključi:
1. pogodbene odpuste dolga poslovnim subjektom v referenčnem mesecu;
2. dokončne odpise dolga tem subjektom (tj. odpise dolga, za katere je banka v referenčnem mesecu zaključila postopek izterjave);
3. kumulativne izgube in kumulativna poplačila od neplačila naprej, ki se nanašajo na izpostavljenosti, v referenčnem mesecu odpravljene iz poročila BS1S bodisi zaradi prodaje bodisi zaradi pogodbenega odpusta ali dokončnega odpisa dolga.
(3) Banka v poročilo vključi le odpise, izvršene zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga. V ta okvir na primer ne spadajo izvršeni odpisi terjatev do poslovnih subjektov, nastalih zaradi zlorabe plačilnih in kreditnih kartic ali parskih izravnav.
(šifranti, ki opredeljujejo ključ za poročanje BDOG)
(1) Vsaka postavka poročila BDOG mora biti na ravni posameznega posla opredeljena s ključem ali z oznakami po šifrantih, s pomočjo katerih je mogoče povezati dogodke tega poročila s podatki poročila BS1S za prejšnji referenčni mesec.
(2) Ključ za poročanje postavk poročila BDOG na ravni posameznega posla sestavljajo oznake po naslednjih šifrantih iz podpoglavja 3.1.1 tega navodila:
– 6. Postavka poročila,
– 26. Oznaka komitenta,
– 108. Oznaka partije,
– 109. ISIN koda,
– 136. Oznaka instrumenta.
(3) V poročilo BDOG vključene posle banka označi v skladu z opredelitvijo v podpoglavju 3.1.2 tega navodila tudi po šifrantu:
– 13. Valuta.
(4) Banka poleg oznak in šifranta, navedenih v drugem in tretjem odstavku tega člena, v poročilo BDOG vključi tudi informacije po šifrantih in vrednostnih podatkih, ki so natančneje opredeljeni v nadaljevanju tega podpoglavja in označeni v Prilogi BDOG, ki je sestavni del tega navodila.
(500. Znesek dokončnega odpisa)
Banka pri poročanju dokončnih odpisov ali pogodbeno dogovorjenih odpustov dolga poslovnim subjektom, ki izhajajo iz naložb v dolžniške finančne instrumente in za katere je postopek izterjave zaključen, poroča vrednostni podatek 500. Znesek dokončnega odpisa na ravni posameznega posla, ki je predmet odpusta dolga ali dokončnega odpisa v opazovanem (referenčnem) mesecu, ne pa tudi odhodkov, nastalih pri prodaji nedonosnih kreditov in terjatev.
Banka v polju 501. Datum dogodka označi datum dokončnega odpisa ali pogodbenega odpusta dolga komitentu.
(418. Kumulativna poplačila od nastopa položaja neplačila)
(1) Banka v vrednostnem podatku 418. Kumulativna poplačila od nastopa položaja neplačila poroča kumulativni znesek poplačil v obdobju od nastanka do prenehanja statusa neplačila izpostavljenosti, ki jih je v referenčnem mesecu zaradi odpusta dolga, odpisa dolga ali prodaje odpravila iz poročila BS1S. V ta vrednostni podatek banka vključi tudi znesek kupnine, ki jo je prejela ob morebitni prodaji neplačane izpostavljenosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka v vrednostnem podatku 418 ne poroča zneska kumulativnih poplačil od neplačila naprej za izpostavljenosti, za katere po odpravi pripoznanja (po prodaji) še servisira zadevni kreditni posel za račun kupca.
(502. Znesek kumulativne izgube, nastale zaradi prodaje terjatve)
(1) Banka v vrednostnem podatku 502. Znesek kumulativne izgube, nastale zaradi prodaje terjatve poroča znesek kumulativne izgube, nastale zaradi prodaje nedonosne izpostavljenosti, to je razliko med nižjo prodajno ceno in zneskom neodplačanega dolga.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka ne poroča zneska kumulativne izgube, nastale zaradi prodaje nedonosne izpostavljenosti, kadar po odpravi pripoznanja zaradi prodaje še servisira zadevni kreditni posel za račun kupca.
6. POSEBNOSTI PRI POROČANJU PREVREDNOTENJ FINANČNIH INSTRUMENTOV IN TRANSAKCIJ S FINANČNIMI INSTRUMENTI (POROČILO BS1V)
(1) Banka poroča podatke o vrednostnih spremembah in transakcijah v referenčnem mesecu po šifrantih in vrednostnih podatkih, opredeljenih v Prilogi BS1V. Vrednostna sprememba (prevrednotenje) predstavlja znesek spremembe stanja postavke v obravnavanem obdobju, ki ni posledica transakcij, prerazporeditev (kot so spremembe v sektorski razvrstitvi subjektov) ali tečajnih razlik.
(2) Zneski, poročani v poročilu BS1V, predstavljajo znesek prevrednotenj, razen zneska neto transakcij in zneskov zavarovanj.
(3) Banka vključi znesek prevrednotenj, ki izvira iz bilančnih postavk, pri katerih v poročilu BS1S izpolni vrednostni podatek 41. Nominalna vrednost, tudi v poročilu BS1V v vrednostni podatek 41, znesek prevrednotenj, ki izvira iz drugih bilančnih postavk, pa v vrednostni podatek 80.
(4) Banka pred posredovanjem poročila BS1V uravnoteži (zbilancira) aktivne in pasivne postavke prevrednotenj, ki jih poroča po vrednostnih podatkih 41, 80, 82 in 83. Podatki prevrednotenj morajo imeti protipostavko v postavkah od P1818 do P1833 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos, P1701 Čisti dobiček poslovnega leta ali P1702 Čista izguba poslovnega leta,P1603 Prehodno nerazporejeni čisti dobiček/izguba prejšnjega leta aliP1601 Zadržani dobiček/izguba. Ne glede na prejšnji stavek lahko banka protipostavke učinkov vrednotenja posameznih finančnih instrumentov, pripoznanih v izkazu poslovnega izida, združi in poroča v postavki, kjer izkazuje poslovni izid tekočega leta, to je v postavki P1701 ali P1702 (ločevanje na postavke P1701 ali P1702 ter P1603 in P1601 ni obvezno).
(poročanje prevrednotenj)
(1) Kot prevrednotenje se pri postavkah poročila, ki po opredelitvi ECB spadajo med kredite (postavke poročila od A0201 do A0419), upoštevajo samo odpisi kreditov v obravnavanem mesecu. Oblikovane oslabitve in natečene obresti se ne upoštevajo kot vrednostna sprememba.
(2) Prevrednotenje kreditnih poslov se v celoti odrazi v referenčnem mesecu njihove odprave pripoznanja iz izkaza finančnega položaja zaradi odpisa ali prodaje.
(3) Banka pri kreditih, merjenih po pošteni vrednosti, učinkov iz spremembe poštene vrednosti ne upošteva med prevrednotenji obdobja, v katerem pride do spremembe poštene vrednosti, temveč jih v celoti upošteva med prevrednotenji obdobja, v katerem je izvršen morebiten odpis kredita.
(4) Za tržne dolžniške vrednostne papirje (po šifrantu 17. Iztržljivost finančnih instrumentov označeni s šifro 3 ali 4) mora banka pri poročanju prevrednotenj upoštevati knjigovodsko vrednost (vrednostna podatka 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke in 164. Akumulirane spremembe poštene vrednosti, povečane za oslabitve), ki jo poroča v poročilu BS1S, za netržne dolžniške vrednostne papirje (po šifrantu 17. Iztržljivost finančnih instrumentov označeni s šifro 2) pa nominalno vrednost iz poročila BS1S (vrednostni podatek 41. Nominalna vrednost). V poročilu BS1V se za tržne dolžniške vrednostne papirje izpolni vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke, za netržne dolžniške vrednostne papirje pa vrednostni podatek 41. Nominalna vrednost. Podatki prevrednotenj iz obresti za dolžniške vrednostne papirje (vrednostna podatka 82, 83) se poročajo po zahtevah iz matrike, pri čemer se v vrednostna podatka 82 in 83 kot vrednostna sprememba vključijo le odpisi obresti (z negativnim predznakom). Za tržne dolžniške vrednostne papirje banka pri poročanju podatkov prevrednotenj (vrednostni podatek 80) ne izpolni šifrantov 15. Preostala zapadlost in 39. Obdobje ponovne določitve obrestne mere.
(5) Za finančne instrumente, ki niso posebej opredeljeni v tem poglavju, se kot vrednostna sprememba (prevrednotenje) upošteva prevrednotenje zaradi spremembe poštene vrednosti v obravnavanem mesecu, v mesecu odtujitve pripoznanja pa tudi morebitna razlika med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno finančnega instrumenta (slednje velja za vse odtujene finančne instrumente).
(6) Pri izvedenih finančnih instrumentih (postavke od A2405 do A2408 in od P2605 do P2608) banka poroča spremembe njihove poštene vrednosti, ki niso posledica transakcij. Banka lahko vrednostne spremembe izvedenih finančnih instrumentov in valutnih promptnih (spot) poslov poroča v celoti samo v aktivnih postavkah (od A2405 do A2408) ali samo v pasivnih postavkah (od P2605 do P2608). Prav tako lahko banka vrednostne spremembe valutnih zamenjav poroča v celoti v ustrezni postavki izvedenih finančnih instrumentov (A2405 in A2406 oziroma P2605 in P2606), tj. tudi vrednostne spremembe promptnega (spot) dela valutne zamenjave, ki se drugače poročajo v postavkah valutnih promptnih (spot) poslov (A2407 in A2408 oziroma P2607 in P2608).
(7) Pri prevrednotenju osnovnih sredstev (postavke od A1401 do A1506) se kot vrednostna sprememba (prevrednotenje) zajemajo popravki vrednosti zaradi okrepitve in oslabitve (računi pri posameznih poslih na aktivi) ter amortizacija v obravnavanem mesecu.
(8) Banka poroča tudi prevrednotenja finančnih instrumentov, ki jih ni več v poročilu BS1S na referenčni datum, pri čemer za te finančne instrumente navede že poročane vrednosti šifrantov v predhodnem mesecu, razen pri poročanju preostale zapadlosti po šifrantu 15 in obdobja ponovne določitve obrestne mere po šifrantu 39, po katerih te postavke označi s šifro 01 – na vpogled/prenosljiva vloga.
(9) Pri izpolnjevanju zneskov zavarovanj v poročilu BS1V (64. Znesek zavarovanj z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije,65. Znesek zavarovanja s poslovnimi nepremičninami in 66. Znesek zavarovanja s stanovanjskimi nepremičninami) banka navede pošteno vrednost prejetih zavarovanj iz teh naslovov, kot velja za poročanje v poročilu BS1S.
(10) Banka povečanj na posameznih bilančnih postavkah, nastalih zaradi pripojitve družbe, ne upošteva kot vrednostno spremembo.
7. POROČANJE KREDITNIH POSLOV, KI JIH BANKA SERVISIRA ZA RAČUN TRETJIH OSEB (POROČILO BS1KP)
(7) Banka v poročilu BS1KP na ravni posameznega posla (za pravne osebe – brez S.14 po šifrantu 9. Sektor) z mesečno frekvenco poroča kreditne posle, ki jih vodi, administrira in servisira za račun tretjih oseb, ki so pravne osebe in nosijo tveganje, ki izhaja iz finančnega instrumenta (posli, ki jih vključi tudi v postavko KA402 poročila BS1S).
(8) V poročilu BS1KP banka poroča na ravni posameznega posla tudi kreditne posle, ki so bili z listinjenjem delno ali v celoti odpravljeni iz izkaza finančnega položaja in jih banka še servisira za račun tretjih oseb (posli, ki jih vključi tudi v vrednostni podatek 90 postavke P3702 poročila BS1S).
(9) Iz obveznosti poročanja komisijske podbilance servisiranih poslov so, zato da se izogne podvajanju podatkov v poročevalskem sistemu, izvzeti kreditni posli, ki jih banka administrira in servisira po naročilu in za račun drugega obveznika poročanja iz 2. člena Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij.
(10) Predmet poročanja v poročilu BS1KP so kreditni posli v servisiranju, ki jih banka razvrsti v eno izmed kategorij iz šifranta 600. Vrsta instrumenta, kadar znesek dejanskih in prevzetih (zunajbilančnih) kreditnih obveznosti posameznega dolžnika brez obresti na referenčni datum poročanja pri banki presega 25.000 eurov.
(11) Pri izračunu zneska dolga ali praga za poročanje poslov kreditiranja posameznega dolžnika se upoštevajo izpostavljenosti iz vseh kreditnih poslov do dolžnika pri banki, tako terjatev kot prevzetih obveznosti, ki izvirajo iz servisiranja kreditnih poslov, ne glede na to, za katerega kreditodajalca se izvaja storitev administrativnega vodenja posla pri banki. Banka za kriterij obveznosti poročanja upošteva seštevek vrednostnih podatkov 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti in 132. Znesek neodplačanega dolga, zmanjšan za obresti (za vrednostna podatka 82 in 83), iz postavk:
– terjatev in prevzetih (zunajbilančnih) obveznosti iz naslova kreditiranja za račun banke iz postavk poročila BS1S A0408, A0410, A0411, A0418 in A0419;
– terjatev iz postavke A0416 (le unovčeni del brez obresti, tj. vrednostni podatek 132, zmanjšan za vrednostna podatka 82 in 83) ter
– zapadlega dolga iz postavk A2405 in A2406.
(12) Banka posameznega dolžnika iz komisijske podbilance servisiranih poslov vključuje v poročilo BS1KP z relevantnimi podatki do konca četrtletja, v katerem je znesek dejanskih in prevzetih (zunajbilančnih) kreditnih obveznosti posameznega dolžnika brez obresti na referenčni datum poročanja padel pod 25.000 eurov. Ponazoritev: posel (ki je bil nekoč ali v tekočem četrtletju že v statusu neplačila) za dolžnika, čigar celotna izpostavljenost je pri banki na primer konec maja padla pod 25.000 eurov, je treba vključiti v četrtletno poročilo BS1K za junij, poročilo BS1KP pa se kljub celotni izpostavljenosti dolžnika pod pragom poroča za maj in junij.
(13) Za posle, vključene v poročilo BS1KP, banka poroča tudi podatke o zavarovanjih v poročilih BSZAV in BSIVZ.
(šifranti, ki opredeljujejo ključ za poročanje BS1KP)
(1) Vsak kreditni posel mora biti v poročilu BS1KP opredeljen s ključem ali z oznakami po naslednjih šifrantih iz podpoglavja 3.1.1, s pomočjo katerih je mogoče povezati podatke tega poročila s podatki iz relacijskih tabel:
– 26. Oznaka komitenta,
– 108. Oznaka partije,
– 136. Oznaka instrumenta.
(2) Banka v poročilo BS1KP vključi vse zahtevane informacije iz Priloge BS1KP, ki je sestavni del tega navodila.
7.1 Vsebinska opredelitev šifrantov za označevanje postavk v poročilu BS1KP
(1) Kreditne posle, vključene v poročilo BS1KP, banka označi po naslednjih šifrantih, ki so opredeljeni v podpoglavju 3.1.2:
– 135. Oznaka partije_nova,
– 112. Datum sklenitve posla,
– 146. Datum poravnave/prvega črpanja,
– 113. Datum zapadlosti posla,
– 13. Valuta,
– 21. Tip indeksacije,
– 22. Spremenljivost skupne obrestne mere,
– 24. Vrsta referenčne obrestne mere,
– 141. Vrsta amortizacije,
– 142. Pogostost plačil,
– 143. Končni datum obdobja, ko se plačujejo samo obresti,
– 147. Pogostost spremembe obrestne mere,
– 148. Datum naslednje spremembe obrestne mere,
– 40. Možnost predčasnega odpoklica,
– 123. Datum zadnjega restrukturiranja ali drugih sprememb pogojev odplačevanja,
– 115. Projektno financiranje,
– 144. Namen po AnaCredit,
– 145. Klavzula »Recourse«,
– 151. Solidarna obveznost,
– 417. Donosna/nedonosna izpostavljenost,
– 120. Datum spremembe statusa donosna/nedonosna izpostavljenost,
– 155. Oznaka partije za sindicirane kredite,
– 149. Datum nastanka zamude pri odplačevanju.
(2) Banka pri označevanju poslov v poročilu BS1KP poleg šifrantov iz prejšnjega odstavka uporabi tudi šifrante, opredeljene v tem podpoglavju.
(1) Banka kreditni posel označi po šifrantu 600. Vrsta instrumenta z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 01 Vloge razen pogodb o začasnem odkupu,
– 02 Prekoračitev stanja na računu,
– 03 Dolg po kreditnih karticah,
– 04 Revolving krediti razen prekoračitev stanja na računih in dolga po kreditnih karticah,
– 05 Kreditne linije razen revolving kreditov,
– 06 Pogodbe o začasnem odkupu,
– 07 Odkupljene terjatve,
– 08 Finančni najem,
– 09 Drugi krediti.
(2) Vsebina šifranta iz prejšnjega odstavka je dodatno razložena v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 3.4.1).
(601. Upnik (creditor) posla servisiranja/matična številka družbe kreditodajalke)
Banka kreditni posel označi po šifrantu 601. Upnik (creditor) posla servisiranja/matična številka družbe kreditodajalke po pravilih za izpolnjevanje šifranta 26. Oznaka komitenta iz podpoglavja 3.1.1 tega navodila. Banka vpiše oznako tretje osebe, ki nosi kreditno tveganje, ki izhaja iz servisiranega kreditnega posla.
(1) Banka za kreditni posel označi izdajatelja finančnega instrumenta, ki je predmet listinjenja, po šifrantu 602. Originator, po pravilih za izpolnjevanje šifranta 26. Oznaka komitenta iz podpoglavja 3.1.1 tega navodila. Če posel ni predmet listinjenja, se šifrant ne izpolni.
(2) Vloga originatorja poslov listinjenja po šifrantu iz prejšnjega odstavka je opredeljena v tretjem odstavku 1. člena Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ponovitev; ECB/2013/40) (UL L št. 297 z dne 7. 11. 2013, str. 107), zadnjič popravljena s Popravkom Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2013, str. 46).
(108. Oznaka partije (ključ))
(1) Banka za kreditni posel označi identifikacijsko oznako partije servisiranega kreditnega posla po šifrantu 108. Oznaka partije (ključ) v skladu z navodili za izpolnjevanje šifranta 108. Oznaka partije v podpoglavju 3.1.1 tega navodila.
(2) Banka kreditne posle na ravni posamezne pogodbe iz poročila BS1KP, ki jih je predhodno v celoti ali delno odpravila iz izkaza finančnega položaja in v okviru tradicionalne sheme listinjenja ali prodaje prenesla na tretje osebe, pri čemer se je zavezala k opravljanju poslov servisiranja za te kreditne posle, še naprej označuje z isto oznako partije kot pred prenosom ali prodajo (ob morebitnem preštevilčenju pogodb pa tudi po šifrantu 135). Za prenesene terjatve se obvezno izpolni tudi šifrant 611. Izvor iz izkaza finančnega položaja.
(603. Status restrukturiranja in ponovnega pogajanja)
(1) Banka kreditni posel označi po šifrantu 603. Status restrukturiranja in ponovnega pogajanja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 3 Restrukturirano: v celoti ali delno refinancirani dolg,
– 4 Restrukturirano: instrumenti s spremenjeno obrestno mero, ki je nižja od tržne,
– 5 Restrukturirano: instrumenti z drugimi spremenjenimi pogoji,
– 8 Ni refinancirano ali ponovno izpogajano,
– 9 Ponovno izpogajani instrument brez ukrepov restrukturiranja.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 3 – restrukturirano: v celoti ali delno refinancirani dolg označuje kreditne posle servisiranja, ki so bili deležni ukrepov restrukturiranja v obliki refinanciranja dolga v skladu z opredelitvijo iz 47.b člena Uredbe 575/2013/EU ter 244., 265. in 266. odstavka dela 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/451;
2. šifra 4 – restrukturirano: instrumenti s spremenjeno obrestno mero, ki je nižja od tržne označuje kreditne posle servisiranja, ki so bili deležni ukrepov restrukturiranja v skladu z opredelitvijo iz 47.b člena Uredbe 575/2013 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451 v obliki spremenjenih pogojev financiranja ter vključujejo spremembo obrestne mere, ki je nižja od tržne, v skladu z Uredbo (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (prenovitev) (ECB/2013/34; UL L št. 297 z dne 7. 11. 2013, str. 51), nazadnje spremenjeno z Uredbo (EU) št. 756/2014 Evropske centralne banke z dne 8. julija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2014/30; UL L št. 205 z dne 12. 7. 2014, str. 14);
3. šifra 5 – restrukturirano: instrumenti z drugimi spremenjenimi pogoji označuje kreditne posle servisiranja, ki so bili deležni ukrepov restrukturiranja, v obliki drugih spremenjenih pogojev financiranja (razen spremembe obrestne mere na nižjo od tržne) v skladu z opredelitvijo iz 47.b člena Uredbe 575/2013/EU in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451;
4. šifra 8 – ni refinancirano ali ponovno izpogajano označuje kreditne posle servisiranja, ki niso bili refinancirani ali ponovno izpogajani;
5. šifra 9 – ponovno izpogajani instrument brez ukrepov restrukturiranja vključuje kreditne posle servisiranja, pri katerih so bili spremenjeni finančni pogoji in za katere se ne uporabljajo ukrepi restrukturiranja v skladu z opredelitvijo iz 47.b člena Uredbe 575/2013/EU. S šifro 9 se označijo tudi posli servisiranja, ki jih banka servisira za nebančne institucije, pri katerih so se spremenili pogoji financiranja in nima informacije, ali sprememba pomeni tudi restrukturiranje.
(3) V primerih, ko se ob refinanciranju prvotnega dolga zniža tudi obrestna mera, se pogodba po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi s šifro 3.
(1) Banka kreditni posel označi po šifrantu 604. Podrejeni dolg z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Podrejeni dolg,
– 2 Nepodrejeni dolg.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – podrejeni dolg označuje instrument, ki je podrejeni dolg v skladu s tabelo v Prilogi II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2);
2. šifra 2 – nepodrejeni dolg označuje vse druge instrumente servisiranja iz komisijske podbilance v poročilu BS1KP.
(1) Banka kreditni posel označi po šifrantu 605. Sindiciran kredit z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Sindiciran kredit,
– 2 Drugo.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – sindiciran kredit označuje servisirane posle, ki so del sindiciranega kredita (slednji je opredeljen v opisu postavke A0419);
2. šifra 2 – drugo označuje vse druge kreditne posle, ki jih banka servisira za račun poslovnih subjektov.
(609. Status neplačila instrumenta)
(1) Banka kreditne posle servisiranja označi glede na status neplačila po šifrantu 609. Status neplačila instrumenta glede na okoliščine, v katerih se za instrument lahko opredeli, da je v položaju neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Neplačilo zaradi zapadlosti več kot 90 dni,
– 2 Neplačilo zaradi majhne verjetnosti plačila,
– 7 Neplačilo zaradi majhne verjetnosti plačila in zapadlosti več kot 90 dni,
– P Ni neplačila.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra P – ni neplačila označuje instrumente, ki niso neplačani v skladu z Uredbo 575/2013/EU;
2. šifre 1, 2, 7 imajo enak pomen, kot jih imajo v šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost.
(610. Datum statusa neplačila instrumenta)
Banka za kreditne posle v polju 610. Datum statusa neplačila instrumenta poroča datum, na katerega je nastopil status neplačila, ki se poroča v šifrantu 609. Status neplačila instrumenta.
(611. Izvor iz izkaza finančnega položaja)
(1) Banka kreditni posel označi po šifrantu 611. Izvor iz izkaza finančnega položaja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Tradicionalno listinjenje,
– 2 Prenos terjatve iz IFP v servisiranje,
– 3 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – tradicionalno listinjenje označuje kreditne posle servisiranja, ki jih po prenosu iz izkaza finančnega položaja banka še naprej servisira in so bili predmet tradicionalnega listinjenja;
2. šifra 2 – prenos terjatve iz IFP v servisiranje označuje kreditne posle servisiranja, ki so bili nekoč del izkaza finančnega položaja banke, kot so prodane terjatve ali kreditni posli, za katere banka po unovčitvi zavarovanja za zavarovatelja vodi (servisira) izterjavo;
3. šifra 3 – drugo označuje kreditne posle servisiranja, ki niso predmet tradicionalnega listinjenja ali prodaje terjatve banke; če kreditni posel servisiranja predhodno ni bil sestavni del premoženja banke in posledično ni bil vključen v njen izkaz finančnega položaja.
7.2 Vsebinska opredelitev vrednostnih podatkov v poročilu BS1KP
(vrednostni podatki v poročilu BS1KP)
Banka kreditnim poslom v poročilu BS1KP izpolni naslednje vrednostne podatke (označene tudi v Prilogi BS1KP), ki so opredeljeni v podpoglavju 3.2 tega navodila:
– 29. Pogodbeni znesek,
– 31. Realna oziroma nominalna obrestna mera,
– 34. Anualizirana obrestna mera AAR (obstoječi posli),
– 125. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – obresti,
– 159. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – drugo,
– 82. Znesek obračunanih obresti,
– 57. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – glavnice,
– 83. Znesek razmejenih obresti,
– 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti,
– 132. Znesek neodplačanega dolga.
8. POROČANJE RELACIJSKIH TABEL
8.1 Relacijska tabela o solidarnostnih obveznostih (poročilo BSSOL)
(1) Banka kreditne posle, ki se poročajo na ravni posameznega posla v poročilu BS1S na postavkah A0408, A0410, A0416, A0418 in A0419 ter poročilu BS1KP, vključi tudi v poročilo BSSOL, če je za poplačilo obveznosti po posamezni kreditni pogodbi odgovornih več dolžnikov (najmanj dva).
(2) Banka posreduje poročilo BSSOL z mesečno frekvenco. Če banka ne izkazuje kreditnih poslov s solidarnimi obveznostmi dolžnikov (po šifrantu 151. Solidarna obveznost v poročilih BS1S in BS1KP so vse pogodbe označene s šifro 2), poročila BSSOL ne posreduje.
(ključ za povezovanje podatkov s poročilom BS1S ali BS1KP)
(1) Vsak zapis v tem poročilu mora biti opredeljen s ključem ali z oznakami po šifrantih, s pomočjo katerih je mogoče povezati podatke tega poročila s podatki poročil BS1S in BS1KP za isti referenčni datum.
(2) Ključ za poročanje sestavljajo oznake po naslednjih šifrantih iz podpoglavja 3.1.1 tega navodila:
– 108. Oznaka partije,
– 36. Oznaka instrumenta.
(3) Banka v poročilo BSSOL vključi vse zahtevane informacije po šifrantih in vrednostnih podatkih, natančneje opredeljenih v tem podpoglavju in označenih v Prilogi BSSOL, ki je sestavni del tega navodila.
(700. Vrsta solidarne obveznosti)
(1) Banka kreditne posle iz poročila BS1S, ki se poročajo na ravni posameznega posla, in kreditne posle servisiranja iz poročila BS1KP, po šifrantu 151. Solidarna obveznost označene s šifro 1 – da, v poročilu BSSOL označi po šifrantu 700. Vrsta solidarne obveznosti z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Neomejena solidarna obveznost,
– 2 Solidarna obveznost zaradi unovčitve finančne garancije.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – neomejena solidarna obveznost označuje posle, pri katerih je za obveznost poplačila glavnice in stroškov odgovornih več dolžnikov. Za poplačilo iste bilančne ali pogojne (zunajbilančne) izpostavljenosti brez obresti so enakopravno odgovorni vsi dolžniki. Pri posameznem solidarnem dolžniku znesek ni nujno enak (deljene solidarne obveznosti), mora pa seštevek vseh zneskov (vsaj) dosegati višino dolga po glavnici in stroških, brez obresti, iz zapisa te pogodbe v poročilu BS1S;
2. šifra 2 – solidarna obveznost zaradi unovčitve finančne garancije označuje posle, pri katerih je banka zaradi neodplačevanja dolga osnovnega dolžnika, ki izvira iz kreditnega posla, začela postopek unovčevanja finančne garancije, ki jo je prejela kot zavarovanje določenega finančnega instrumenta in jo kot vrsto zavarovanja poroča tudi v tabeli zavarovanj. Izdajatelj finančne garancije z začetkom postopka unovčenja te garancije za namen tega poročila postane solidarni dolžnik.
(701. Oznaka solidarnega dolžnika)
(1) Banka za kreditni posel navede oznako vseh solidarnih dolžnikov po šifrantu 701. Oznaka solidarnega dolžnika, pri čemer upošteva pravila za označevanje po šifrantu 26. Oznaka komitenta iz 479. člena tega navodila (upoštevajo se tudi šifre za fizične osebe).
(2) Oznaka solidarnega dolžnika, ki ga banka poroča kot dolžnika po šifrantu 26. Oznaka komitenta v poročilu BS1S in nastopa tudi v ključu zapisa poročila BSSOL, se ponovno poroča tudi po šifrantu iz prejšnjega odstavka zaradi dodelitve zneska solidarne obveznosti posameznim solidarnim dolžnikom (primer v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 7.4.1.2)).
(702. Znesek solidarne obveznosti)
(1) Banka za vsakega solidarnega obveznika (tudi za vodilnega dolžnika, ki ga je banka vključila v poročilo BS1S) po posamezni pogodbi poroča vrednostni podatek 702. Znesek solidarne obveznosti, pri čemer upošteva naslednji možnosti:
1. znesek prave solidarne obveznosti: banka za solidarne obveznosti, ki so po šifrantu 700. Vrsta solidarne obveznosti označene s šifro 1 – neomejena solidarna obveznost, poroča znesek solidarne obveznosti, ki izhaja iz neodplačanega dolga iz glavnice, zapadlih neplačanih obresti in drugih neplačanih stroškov, brez nezapadlih obresti. Pri posameznem solidarnem dolžniku znesek ni nujno enak (deljene solidarne obveznosti), mora pa seštevek vseh zneskov (vsaj) dosegati višino dolga neodplačanega dolga iz glavnice, neplačanih stroškov in zapadlih obresti iz zapisa te pogodbe v poročilu BS1S;
2. znesek solidarne obveznosti iz postopka unovčevanja finančne garancije: banka za solidarne obveznosti, ki so po šifrantu 700. Vrsta solidarne obveznosti označene s šifro 2 – solidarna obveznost zaradi unovčitve finančne garancije, poroča znesek dolga, ki ga izdajatelj finančne garancije v skladu s pogodbenimi določili dolguje po stanju na referenčni datum poročanja.
(2) Primer poročanja v postopku unovčevanja finančne garancije iz 2. točke prejšnjega odstavka: znesek solidarne obveznosti je pri osnovnem dolžniku (ki ga banka poroča tudi v poročilu BS1S) enak vrednostnemu podatku 132, zmanjšanemu za nezapadle obresti, pri izdajatelju finančne garancije pa je dejanski znesek, za katerega se garancija unovčuje, omejen največ na višino zneska solidarne obveznosti osnovnega dolžnika.
(3) Za znesek solidarne obveznosti, ki izvira iz poziva k unovčitvi garancije iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se v poročilu BS1VZ ustrezno zniža dodeljena vrednost zavarovanja v vrednostnem podatku 900. Dodeljena vrednost zavarovanja, šele ko je finančna garancija dejansko unovčena.
(703. Status neplačila solidarnega obveznika)
(1) Banka za kreditne posle iz poročila BS1S, ki so po šifrantu 151. Solidarna obveznost označeni s šifro 1 – da, in šifrantu 137. Raven odločanja o neplačilu po 178. členu CRR označeni s šifro 1 – na ravni dolžnika,za vsakega solidarnega dolžnika po šifrantu 703. Status neplačila solidarnega obveznika posebej označi status z vidika neplačila solidarnega obveznika z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Neplačilo zaradi zapadlosti več kot 90 dni,
– 2 Neplačilo zaradi majhne verjetnosti plačila,
– 7 Neplačilo zaradi majhne verjetnosti plačila in zapadlosti več kot 90 dni,
– P Ni neplačila.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifre 1, 2 in 7 imajo enak pomen, kot jih imajo ob uporabi pristopa na ravni dolžnika v šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost;
2. šifra P – ni neplačila označuje solidarne dolžnike, ki niso opredeljeni kot neplačniki v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU.
(3) Banka ne označi posla po šifrantu iz prvega odstavka tega člena v naslednjih primerih:
– za solidarne dolžnike servisiranih poslov iz poročila BS1KP;
– če nima podatka o statusu neplačila izdajatelja finančne garancije;
– če banka za solidarnega dolžnika ne presoja statusa neplačila, ker ni komitent banke.
(704. Datum statusa neplačila solidarnega obveznika)
(1) Banka vpiše datum spremembe statusa solidarnega dolžnika v polju 704. Datum statusa neplačila solidarnega obveznika, ki ga je poročala po šifrantu 703. Podatki o neplačilu solidarnega obveznika (tj. nov datum ob vsaki spremembi statusa).
(2) Podatek se ne izpolnjuje za solidarne dolžnike servisiranih poslov iz poročila BS1KP, če solidarni dolžnik ni komitent banke in se zanj status neplačila ne presoja.
8.2 Tabela zavarovanj (poročilo BSZAV)
(1) V poročilu BSZAV banka predstavi vsa zavarovanja, opredeljena po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja iz podpoglavja 3.1.2, ki jih je prejela v zavarovanje izpostavljenosti do poslovnih subjektov iz poročila BS1S, in zavarovanja za kreditne posle tretjih oseb v servisiranju iz poročila BS1KP.
(2) Banka v poročilo BSZAV vključi prejeto zavarovanje tudi, če v danem trenutku ne ustreza kriterijem primernosti za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje v skladu z Uredbo 575/2013/EU, tj. neodvisno od oznake v poročilu BS1VZ po šifrantu 803. CRR primerno zavarovanje.
(3) Banka v poročilo BSZAV vključi vse zahtevane informacije po šifrantih in vrednostnih podatkih, ki so natančneje opredeljeni v nadaljevanju tega poglavja in označeni v Prilogi BSZAV, ki je sestavni del tega navodila.
(800. Oznaka zavarovanja)
Banka v poročilu BSZAV v šifrantu 800. Oznaka zavarovanja za vsako prejeto zavarovanje za postavke finančnih instrumentov v poročilu BS1S in kreditne posle servisiranja v poročilu BS1KP določi enolično oznako zavarovanja. Enolična oznaka zavarovanja se za specifično prejeto zavarovanje s časom ne sme spreminjati ali uporabiti za drugo prejeto zavarovanje.
(801. Oznaka ponudnika/nosilca zavarovanja)
(1) Banka za prejeto zavarovanje v 801. Oznaka ponudnika/nosilca zavarovanja vpiše oznako ponudnika oziroma nosilca, ki zagotavlja zaščito pred pogodbeno dogovorjenim negativnim kreditnim dogodkom (neplačilom) in je dolžan izvršiti plačila upniku, če dolžnik ne izpolnjuje pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Oznaka ponudnika oziroma nosilca zavarovanja se opredeli v skladu z navodili za označevanje po šifrantu 26. Oznaka komitenta v podpoglavju 3.1.1.
(2) Primeri ponudnika oziroma nosilca zavarovanja iz prejšnjega odstavka:
– oznaka lastnika fizičnega predmeta ali nepremičnine;
– oznaka imetnika finančnega instrumenta, zastavljenega za primer dogodka neplačila (ne izdajatelja tega);
– oznaka imetnika police življenjskega zavarovanja, ki jih izda zavarovalnica;
– oznaka izdajatelja finančne garancije.
(3) Če je za isto zavarovanje ponudnikov oziroma nosilcev zavarovanja iz prvega odstavka tega člena več, se prejeto zavarovanje poroča v več zapisih, pri čemer se vrednost zavarovanja iz 685. člena tega navodila, ki jo banka poroča v vrednostnem podatku 804. Vrednost zavarovanja, in 691. člena tega navodila, ki jo banka poroča v vrednostnem podatku 810. Prvotna vrednost zavarovanja, ustrezno porazdeli med ponudnike oziroma nosilce (z različnimi oznakami zavarovanja). Če vrednosti ni mogoče razporediti med več subjektov, se na podlagi tehtnega in argumentiranega presojanja poroča oznaka le enega ponudnika oziroma nosilca zavarovanja (v enem zapisu z eno oznako zavarovanja). Primeri za poročanje v zadevnem primeru so navedeni v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 9.4.1).
(802. Status neplačila izdajatelja finančne garancije)
(1) Banka po šifrantu 802. Status neplačila izdajatelja finančne garancije za izdajatelje prejetih finančnih garancij oziroma poroštev v zavarovanje, ki so opredeljena v opisu šifranta 25. Vrsta zavarovanja tega navodila, označi z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Neplačilo zaradi zapadlosti več kot 90 dni,
– 2 Neplačilo zaradi majhne verjetnosti plačila,
– 7 Neplačilo zaradi majhne verjetnosti plačila in zapadlosti več kot 90 dni,
– P Ni neplačila.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra P – ni neplačila označuje izdajatelje finančnih garancij, ki niso opredeljeni kot neplačniki v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU;
2. šifre 1, 2 in 7 imajo enak pomen, kot jih imajo v šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost.
(3) Če banka nima podatka o statusu neplačila izdajatelja finančne garancije, posla ne označi po šifrantu iz prvega odstavka tega člena (prazno polje).
(4) Če je izdajatelj finančne garancije tudi komitent banke (med dolžniki ga banka poroča v poročilu BS1S, kjer ga ocenjuje na ravni komitenta), mora biti poročani status neplačila po tem šifrantu za tega izdajatelja enak statusu po šifrantu 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost iz poročila BS1S.
Bankaprejeto zavarovanje označi z eno izmed šifer po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja v skladu z opisom iz podpoglavja 3.1.2.
(804. Vrednost zavarovanja)
(1) Banka v polju 804. Vrednost zavarovanja poroča vrednost, ki temelji na najnovejšem vrednotenju, opravljenem pred referenčnim datumom poročanja.
(2) Poroča se vrednost zavarovanja, kot je za posamezne vrste zavarovanja opredeljena v opisu vrednostnih podatkov o zneskih zavarovanj od 59 do 67 in od 69 do 76, brez upoštevanja (regulatornih) odbitkov (haircuts).
(3) Če banka razpolaga z zavarovanjem, katerega vrednost je izražena v tuji valuti, za namen poročanja preračuna vrednosti zavarovanja v euro po valutnem tečaju na datum, na katerega je bila vrednost zavarovanja zadnjič ocenjena.
(806. Pristop določitve vrednosti zavarovanja)
(1) Banka za posamezno prejeto zavarovanje (označeno po šifrantu 800. Oznaka zavarovanja) v polju 806. Pristop določitve vrednosti zavarovanja poroča eno izmed šifer z naslednjim nazivom, ki določa pristop (metodo) za določitev vrednosti zavarovanja:
– 3 Vrednotenje po tržni vrednosti (mark-to-market),
– 1 Ocena vrednosti s strani nasprotne stranke,
– 2 Vrednotenje s strani kreditodajalca,
– 5 Vrednotenje s strani tretje osebe,
– 4 Druga vrsta vrednotenja.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 3 – vrednotenje po tržni vrednosti (mark-to-market) označuje pristop, pri katerem je vrednost zavarovanja (to je vrednost sredstva, ki se uporablja kot zavarovanje) določena na podlagi cen, po katerih ta sredstva kotirajo na delujočem trgu. Tak pristop se uporablja, zlasti ko gre za zavarovanje z zlatom (upošteva se cena, določena na organiziranih trgih zlata) ali zavarovanje v obliki delnic, ki so uvrščene na organizirani trg (upošteva se srednja vrednost, objavljena na borzi ali drugih organiziranih finančnih trgih);
2. šifra 1 – ocena vrednosti s strani nasprotne stranke označuje pristop, pri katerem vrednost zavarovanja oceni ponudnik oziroma nosilec zavarovanja. Tak pristop se uporablja, zlasti ko gre za zavarovanje z lastniškimi instrumenti (npr. poslovnimi deleži) in enotami ali deleži v investicijske sklade;
3. šifra 2 – vrednotenje s strani kreditodajalca označuje pristop, pri katerem je vrednost zavarovanja določena na podlagi lastne metodologije kreditodajalca ali je vrednotenje pod nadzorom kreditodajalca. To velja tudi, ko vrednotenje izvede zunanji ali notranji ocenjevalec vrednosti, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje vrednotenja, vendar je odvisen od procesa odločanja o poslih, zavarovanih s premoženjem, katerega vrednost se ocenjuje. To je zlasti pomembno, ko gre za zavarovanje v obliki:
– delnic, ki niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu in se vrednotijo na podlagi lastne metodologije kreditodajalca;
– drugih finančnih instrumentov, ovrednotenih po metodologiji kreditodajalca;
– nepremičnin, katerih tržna vrednost je bila ocenjena na podlagi cenitve, ki jo je izvedel ocenjevalec vrednosti, ki ga je najel kreditodajalec;
4. šifra 5 – vrednotenje s stranitretje osebe označuje pristop, pri katerem vrednost zavarovanja določi tretja oseba, ki je neodvisna od procesa odločanja o poslih, zavarovanih s premoženjem, katerega vrednost se ocenjuje, ali na podlagi metodologije, ki ni pod nadzorom kreditodajalca. To je zlasti pomembno, ko gre za zavarovanje v obliki:
– delnic, ki niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu in se vrednotijo na podlagi metodologije, ki ni pod nadzorom kreditodajalca;
– nepremičnin, katerih tržna vrednost je bila ocenjena na podlagi cenitve, ki jo je izvedel ocenjevalec vrednosti, ki je tretja oseba, na katero kreditodajalec ne more vplivati;
– stanovanjskih nepremičnin, katerih tržna vrednost je ocenjena na podlagi statističnih modelov, ki niso pod nazorom kreditodajalca (npr. uporaba javno dostopnih indeksov cen nepremičnin, kar vključuje tudi neposredno upoštevanje posplošene vrednosti nepremičnine, izkazane v javni evidenci, ki jo vodi GURS);
5. šifra 4 – druga vrsta vrednotenja označuje pristop, ki ni vključen v nobeno drugo kategorijo vrednotenja. Ta pristop je zlasti pomemben, ko gre za zavarovanje, pri katerem se upošteva nominalna vrednost (npr. zavarovanje v obliki poroštva ali police življenjskega zavarovanja).
(3) Dodatni opisi in primeri določanja ustrezne vrste za poročanje po šifrantu iz prvega odstavka tega člena so opisani v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 9.4.6).
(807. Lokacija nepremičnine, prejete v zavarovanje)
(1) Banka prejeta zavarovanja z nepremičninami, ki so po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja označene s šifro 18, 19 ali 20 in katerih lokacija se nahaja znotraj Republike Slovenije, označi po šifrantu 807. Lokacija nepremičnine, prejete v zavarovanje z eno izmed šifer regije po klasifikaciji statističnih teritorialnih enot EU (angl. Nomenclature of territorial units for statistics – NUTS) z naslednjim nazivom:
– SI031 Pomurska,
– SI032 Podravska,
– SI033 Koroška,
– SI034 Savinjska,
– SI035 Zasavska,
– SI036 Posavska,
– SI037 Jugovzhodna Slovenija,
– SI038 Primorsko-notranjska,
– SI041 Osrednjeslovenska,
– SI042 Gorenjska,
– SI043 Goriška,
– SI044 Obalno-kraška.
(2) Banka za prejeta zavarovanja z nepremičninami, ki so po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja označene s šifro 18, 19 ali 20 in katerih lokacija se ne nahaja znotraj Republike Slovenije, poroča po šifrantu iz prejšnjega odstavka z dvomestno (alfa) šifro države, v kateri se nepremičnina nahaja (iz standarda ISO 3166, ki je objavljen na spletni strani Mednarodne organizacije za standardizacijo).
(815. Poštna številka lokacije nepremičnine, prejete v zavarovanje)
(1) Banka za prejeta zavarovanja z nepremičninami, ki so po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja označena s šifro 18, 19 ali 20 in katerih lokacija se nahaja znotraj Republike Slovenije ali v drugi državi evroobmočja, poroča po šifrantu 815. Poštna številka lokacije nepremičnine, prejete v zavarovanje poštno številko lokacije nepremičnine.
(2) Pravila formatiranja poštnih številk po državah, ki so za namen poročanja AnaCredit objavljena na spletni strani ECB, se upoštevajo tudi za namen poročanja po tem navodilu.
(808. Datum vrednosti zavarovanja)
(1) Banka za prejeta zavarovanja v polju 808. Datum vrednosti zavarovanja poroča datum, na katerega je bila opravljena zadnja ocena ali vrednotenje zavarovanja pred referenčnim datumom poročanja.
(2) Če so prejeta zavarovanja izražena v nominalni vrednosti, se za datum vrednosti zavarovanja iz prejšnjega odstavka poroča datum, na katerega je bila vrednost nazadnje spremenjena. Če je bilo za zavarovanje kredita prejeto finančno poroštvo v celotni višini odobrenega kredita, se ta datum spremeni ob vsakokratnem obročnem odplačilu dolga.
(3) Dodatni opisi in primeri določanja ustreznega datuma so opisani v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 9.4.8).
(809. Datum zapadlosti zavarovanja)
(1) Banka v polje 809. Datum zapadlosti zavarovanja vnese pogodbeno določeni datum zapadlosti zavarovanja, ki je najzgodnejši datum, na katerega lahko zavarovanje preneha ali je lahko prekinjeno, ob upoštevanju vseh sporazumov o spremembi prvotnih pogodb. V praksi v večini primerov zavarovanje zapade hkrati z odplačilom dolga.
(2) Če v pogodbi, v kateri je opredeljeno tudi zavarovanje, datum zapadlosti zavarovanja ni določen, banka datuma zapadlosti ne vnese (prazno polje).
(3) Dodatni opisi in primeri za poročanje datuma zapadlosti zavarovanja, so opisani v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 9.4.2).
(810. Prvotna vrednost zavarovanja)
(1) Banka za prejeta zavarovanja poroča prvotno vrednost zavarovanja na datum, na katerega je bilo zavarovanje prvič prejeto kot kreditno zavarovanje, v vrednostnem podatku 810. Prvotna vrednost zavarovanja.
(2) Prvotna vrednost zavarovanja ostane nespremenjena skozi celotno življenjsko dobo kreditnega posla, kar vključuje tudi primer, če je isto zavarovanje pozneje uporabljeno še za zavarovanje kakega drugega kreditnega posla z dolžnikom. Če je na primer banka prejela zavarovanje z nepremičnino že za kreditno pogodbo, po kateri je bil dolg odplačan na podlagi nove kreditne pogodbe, in se tudi zavarovanje prenese na to novo pogodbo, se kot prvotna vrednost zavarovanja upošteva vrednost te nepremičnine, s katero je banka razpolagala ob sklepanju prve kreditne pogodbe.
(3) Prvotna vrednost zavarovanja se ne spreminja niti zaradi sprememb deviznih tečajev (če je vrsta zavarovanja prejeta v valuti, ki ni euro). Enako velja za vrednosti zlata, vrednostnih papirjev ipd.
(4) Informacije o prvotni vrednosti zavarovanja ni treba poročati za posle, sklenjene pred 1. septembrom 2018.
(811. Datum prvotne vrednosti zavarovanja)
(1) Banka v polje 811. Datum prvotne vrednosti zavarovanja poroča datum, ko je bilo izvedeno vrednotenje zavarovanja na zapisano vrednost v vrednostnem podatku 810. Prvotna vrednost zavarovanja.
(2) Informacije o datumu prvotne vrednosti zavarovanja ni treba poročati za posle, sklenjene pred 1. septembrom 2018.
(812. Finančna garancija v postopku unovčevanja)
(1) Banka za prejeto zavarovanje, ki je po šifrantu 25. Vrsta zavarovanja označeno s šifro 16 – nepreklicna jamstva RS ali 24 – finančna poroštva razen nepreklicnih jamstev RS, po šifrantu 812. Finančna garancija v postopku unovčevanja označi z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da se poroča, če je prišlo do poziva k unovčitvi finančne garancije, ki jo je banka prejela kot zavarovanje določene izpostavljenosti iz poročila BS1S ali BS1KP, in jo kot vrsta zavarovanja že poroča v tabeli zavarovanj. Izdajatelj finančne garancije z začetkom postopka unovčenja postane solidarni dolžnik. Med odplačilno dobo lahko pride do večkratnih pozivov poroka k unovčitvi garancije zaradi posameznih zapadlih delov izpostavljenosti (npr. obrokov);
2. šifra 2 – ne se poroča, če poziva k unovčitvi garancije (še) ni.
8.3 Relacijska tabela alokacije vrednosti zavarovanj (poročilo BS1VZ)
Poročilo BS1VZ po vsebini predstavlja nadgradnjo poročila BSZAV iz podpoglavja 8.2, v katerem banka posamezni zavarovani izpostavljenosti iz poročil BS1S in BS1KP dodeli glede na oznako po šifrantu 800. Oznaka zavarovanja pripadajočo vrednost tega zavarovanja.
(ključ za povezovanje podatkov poročila BS1VZ s poročiloma BS1S in BSZAV)
(1) Vsaka postavka v poročilu BS1VZ mora biti opremljena s ključem, ki ga sestavljajo naslednji šifranti:
– 108. Oznaka partije,
– 109. ISIN koda,
– 136. Oznaka instrumenta,
– 800. Oznaka zavarovanja.
(2) Banka v poročilo BS1VZ vključi vse zahtevane informacije po šifrantih in vrednostnih podatkih, natančneje opredeljenih v nadaljevanju tega poglavja in označenih v Prilogi BS1VZ, ki je sestavni del tega navodila.
(803. CRR primerno zavarovanje)
(1) Banka prejeto zavarovanje označi po šifrantu 803. CRR primerno zavarovanje glede na to, ali je zavarovanje primerno po Uredbi 575/2013/EU (tj. ali se lahko upošteva za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje), z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Da,
– 2 Ne.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – da označuje zavarovanja, ki so primerna in izpolnjujejo minimalne zahteve iz Uredbe 575/2013/EU ter se lahko upoštevajo za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje;
2. šifra 2 – ne označuje zavarovanja, ki po Uredbi 575/2013/EU niso primerna oziroma se ne upoštevajo za namen izračunavanja kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
(3) Kadar je izpostavljenost zavarovana s stanovanjsko nepremičnino in banka kapitalsko zahtevo izračunava po standardiziranem pristopu, morajo biti za namen označevanja s šifro 1 po šifrantu iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni pogoji iz 125. člena Uredbe 575/2013/EU. Kadar je izpostavljenost zavarovana s poslovno nepremičnino, morajo biti izpolnjeni pogoji iz 126. člena Uredbe 575/2013/EU. Če banka izračunava kapitalsko zahtevo po pristopu IRB, upošteva pogoje glede primernosti zavarovanj v nepremičninah, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku 199. člena, 208. členu in prvem odstavku 229. člena Uredbe 575/2013/EU.
(900. Dodeljena vrednost zavarovanja)
(1) Banka v poročilu BS1VZ v vrednostnem podatku 900. Dodeljena vrednost zavarovanja poroča dodeljeno vrednost zavarovanja s pomočjo ključa vsem tistim izpostavljenostim, na katere se nanaša posamezno zavarovanje, označeno po šifrantu 800. Oznaka zavarovanja, pri čemer pri dodeljevanju upošteva le zavarovanja, ki izpolnjujejo pogoje za namen upoštevanja pri oblikovanju popravkov vrednosti ali rezervacij iz sklepa Banke Slovenije, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja in Smernic o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti. Zavarovanjem, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, se dodeli vrednost nič.
(2) Iz dodeljene vrednosti zavarovanja je treba izključiti znesek obstoječih prednostnih terjatev tretjih oseb ali opazovane enote v razmerju do zavarovanja. Za alokacijo vrednosti zavarovanja v tem vrednostnem podatku je treba izhajati iz vrednostnega podatka 804. Vrednost zavarovanja iz poročila BSZAV.
(3) Če banka v zavarovanje sprejme finančno poroštvo za celotno vrednost več izpostavljenosti do določenega dolžnika, se za dodeljeno vrednost zavarovanja po tem poroštvu na ravni posameznega posla poroča vrednost v višini zneska neodplačanega dolga (v delu izdanega poroštva).
(4) Če se zavarovanje po isti identifikacijski oznaki zavarovanja uporabi za varovanje več izpostavljenosti in vrstni red unovčljivosti zavarovanj ni določen, banka vrednost teh zavarovanj razdeli sorazmerno na posamezno izpostavljenost. Vsota dodeljenih vrednosti zavarovanja po posameznih izpostavljenostih ne sme presegati vrednostnega podatka 804. Vrednost zavarovanja iz poročila BSZAV.
(813. Prednostne terjatve tretjih oseb v razmerju do zavarovanja)
(1) Banka za prejeto zavarovanje v vrednostnem podatku 813. Prednostne terjatve tretjih oseb v razmerju do zavarovanja poroča najvišji znesek vseh obstoječih pravic tretjih oseb razen kreditodajalca do zavarovanja, ki so v vrstnem redu razvrščene višje.
(2) Če prednostnih terjatev iz prejšnjega odstavka na prejetem zavarovanju ni ali jih banka kljub skrbni obravnavi ob prejetju zavarovanja ni mogla pridobiti, se poroča vrednost nič.
(3) Dodatni opisi in primeri določanja ustrezne vrste vrednosti zavarovanja za vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena so opisani v Priročniku AnaCredit (Part II – Data attributes, poglavje 8.4.2).
8.4 Relacijska tabela povezanih oseb (poročilo BSPOV)
(1) Za dolžnike, katerih posli se poročajo na ravni posameznega posla v poročilu BS1S, BS1KP ali BSSOL, banka v skladu z opredelitvijo nadrejene osebe iz podtočke (a) 15. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU poroča informacijo o neposredni in končni nadrejeni družbi.
(2) Banka v poročilo BSPOV vključi vse dolžnike, ki jih je poročala z enolično identifikacijsko številko poslovnega subjekta po šifrantu 26. Oznaka komitenta v poročilu BS1S, ki nastopajo v vlogi dolžnikov finančnih instrumentov iz postavk A0408, A0410, A0411, A0416, A0418 in A0419 ali dolžnikov iz poročila BS1KP in relacijske tabele solidarnih obveznikov, ter niso samostojni podjetniki (v poročilo BSPOV se ne vključuje subjektov iz sektorja S.14 po šifrantu 9. Sektor).
(3) Za družbe kot dolžnike, ki so tuje podružnice, banka v tem poročilu poroča tudi podatke o sedežu pravne osebe, katerega pravno odvisen del je tuja podružnica.
(ključ za povezovanje podatkov poročila BSPOV s poročili BS1S, BS1KP in BSSOL)
(1) Vsak zapis v poročilu mora biti opremljen s ključem, ki ga predstavlja naslednji šifrant:
– 26. Oznaka komitenta.
(2) Banka v poročilo BSPOV vključi vse zahtevane informacije po šifrantih, natančneje opredeljene v nadaljevanju tega podpoglavja in označene v Prilogi BSPOV, ki je sestavni del tega navodila.
(200. Identifikacijska oznaka sedeža podjetja)
(1) Za dolžnika, ki je tuja podružnica, banka v polju 200. Identifikacijska oznaka sedeža podjetja poroča oznako sedeža podjetja (angl. Head office undertaking) iz RTPS. Sedež podjetja je za namen izpolnjevanja tega šifranta vedno tuj poslovni subjekt.
(2) Če tuja pravna oseba, katere podružnica je predmet poročanja v poročilu BS1S, še nima številke iz RTPS, je prej treba to šifro pridobiti. Banka za namen poročanja sedeža podjetja za tuje podružnice, ki še niso v šifrantu tujih poslovnih subjektov Banke Slovenije, posreduje vse zahtevane podatke o tuji pravni osebi v skladu s tehničnimi navodili, dosegljivimi na spletni strani Banke Slovenije.
(201. Identifikacijska oznaka neposredno nadrejene osebe)
(1) Banka v polju 201. Identifikacijska oznaka neposredno nadrejene osebe poroča identifikacijsko oznako neposredno nadrejene pravne osebe dolžnika (angl. Immediate parent undertaking identifier) v skladu z opredelitvijo iz podtočke (a) 15. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Če je poslovni subjekt kot dolžnik podružnica tujih pravnih oseb, banka polja iz prejšnjega odstavka ne izpolni.
(3) Če dolžnik nima nadrejene osebe, banka poroča oznako po polju iz prvega odstavka tega člena enako oznaki dolžnika iz šifranta 26. Oznaka komitenta.
(202. Identifikacijska oznaka končne nadrejene osebe)
(1) Banka v šifrantu 202. Identifikacijska oznaka končne nadrejene osebe poroča identifikacijsko oznako končno nadrejene pravne osebe dolžnika (angl. Ultimate parent undertaking identifier) v skladu z opredelitvijo iz podtočke (a) 15. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Če je poslovni subjekt podružnica tujih pravnih oseb, se šifrant ne izpolni.
(3) Če dolžnik nima nadrejene osebe, je oznaka po tem šifrantu enaka oznaki dolžnika iz šifranta 26. Oznaka komitenta.
9. POROČANJE O KARAKTERISTIKAH NOVIH KREDITOV FIZIČNIM OSEBAM (POROČILO BSMAP)
Banka v poročilu BSMAP na ravni posameznega posla poroča podrobnejše podatke o kreditih do fizičnih oseb, odobrenih ali odkupljenih v referenčnem četrtletju, ki so v poročilo BS1S za referenčne mesece tega četrtletja vključeni kot novi posli na agregirani ravni.
(navodila za pripravo poročila BSMAP)
(1) Banka pripravi poročilo BSMAP ob upoštevanju naslednjega:
1. vsi podatki se poročajo z lastnostmi, veljavnimi na dan sklenitve pogodbe;
2. podatki se v anonimizirani obliki poročajo po posameznem poslu;
3. zaradi zagotavljanja anonimizacije podatkov se vrednostni podatki zaokrožujejo. Način zaokroževanja je opredeljen v nadaljevanju tega poglavja. Kadar bi se vrednost morala zaokrožiti na nič, dejanska vrednost podatka pa je različna od nič, banka v vrednostno polje poroča vrednost 1;
4. poročajo se podatki o postavkah A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov in A0410 Odkupljene terjatve;
5. poročajo se podatki za vse potrošniške, stanovanjske in druge kredite (po šifrantu 16. Vrsta kredita označene s šifro 01 – potrošniški krediti, 02 – stanovanjski krediti ali 99 – drugo);
6. šifranti in vrednostni podatki se izpolnijo za vse tipe kreditov iz prejšnje alineje, razen če je določeno drugače;
7. poročajo se le podatki za gospodinjstva (S.14 po šifrantu 9. Sektor);
8. obvezno se v poročilo vključijo kreditni posli, ki so po šifrantu 54. Delitev sektorja S.14 označenis šifro 9 – drugo;
9. poročajo se le novi posli (t. i. svež denar): oznake 2, 3 in 5 po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli;
10. svež denar zajema tudi refinanciranja obstoječih kreditov (pri isti ali drugi banki);
11. posli, pri katerih so bili izvedeni ukrepi restrukturiranja, kot so opredeljeni v Uredbi 575/2013/EU, in prevzemi obstoječih kreditov s strani fizičnih oseb (npr. dedovanje ali prevzem kredita od s.p.) se ne poročajo;
12. podatki o zadolženosti kreditojemalcev se pridobijo iz SISBON-a. V primerih, ko podatki zaradi izključne uporabe SISBON-a ne bi bili reprezentativni (npr. ko je kreditojemalec že porok na obstoječih kreditnih pogodbah, pri kreditih z več plačniki in kadar je nov kredit namenjen poplačilu obstoječega dolga), lahko banke podatke o zadolženosti prilagodijo na podlagi drugih zanesljivih virov;
13. vsebina šifrantov 303. Namen uporabe nepremičnine, prejete v zavarovanje,313. Vrsta objekta ali zemljišča, prejetega v zavarovanje,316. Tip stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje,321. Energetska učinkovitost stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje in 807. Lokacija nepremičnine, prejete v zavarovanje se nanaša na nepremičnino, vrednost katere se poroča v vrednostnem podatku 308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino;
14. vrednostni podatki in šifranti 300. Znesek dohodka kreditojemalca, 309. Znesek celotnega dolga kreditojemalca, 310. Znesek pričakovanega poplačila celotnega dolga kreditojemalca v obdobju enega leta, 311. Znesek pričakovanega poplačila kredita v obdobju enega leta, 322. Znesek obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov, 318. Znesek pričakovanega poplačila obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov v obdobju enega leta, 319. Znesek izvzetih dohodkov, 320. Znesek za vzdrževane družinske člane, 324. Starost kreditojemalca,325. Status kreditojemalca,326. Lokacija kreditojemalca in 327. Panoga zaposlitve kreditojemalca se poročajo ločeno za vsakega kreditojemalca. Pojem kreditojemalec zajema podpisnika in sopodpisnike kreditne pogodbe, porokov ne vključuje;
15. poleg vrednostnih podatkov in šifrantov iz prejšnje točke se tudi v šifrante 25. Vrsta zavarovanja,315. Skladnost kredita z makrobonitetnimi instrumenti in 323. Dovoljene izjeme lahko poroča do največ pet vrednosti;
16. šifranta 323. Dovoljene izjeme in 315. Skladnost kredita z makrobonitetnimi instrumenti se izpolnjujeta glede na skladnost kredita s sklepom Banke Slovenije, ki ureja makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva.
(2) Banka v poročilo BSMAP vključi vse zahtevane informacije po šifrantih in vrednostnih podatkih, ki so označene v Prilogi BSMAP, ki je sestavni del tega navodila.
9.1 Vsebinska opredelitev šifrantov za označevanje postavk v poročilu BSMAP
(uporaba šifrantov v poročilu BSMAP)
(1) Banka posle, ki jih poroča v poročilu BSMAP, označi po naslednjih šifrantih, ki so podrobneje opredeljeni v podpoglavju 3.1.2tega navodila:
– 108. Oznaka partije,
– 11. Država,
– 13. Valuta,
– 22. Spremenljivost skupne obrestne mere,
– 25. Vrsta zavarovanja,
– 24. Vrsta referenčne obrestne mere,
– 54. Delitev sektorja S.14
ter po naslednjem šifrantu, ki je podrobneje opredeljen v podpoglavju 8.2 tega navodila:
– 807. Lokacija nepremičnine, prejete v zavarovanje.
(2) Oznaka po šifrantu 108. Oznaka partije iz prve alineje prejšnjega odstavka se uporablja izključno za namene poročanja Banki Slovenije in ne sme vsebovati osebnih podatkov kreditojemalca (npr. davčne številke, EMŠO, številke pogodbe ali podobne oznake posla ali stranke, ki se uporablja v internem poslovanju banke).
(3) Banka pri označevanju kreditnih poslov v poročilu BSMAP poleg šifrantov iz prvega odstavka tega člena uporabi tudi šifrante, ki so natančneje opredeljeni v tem podpoglavju.
Banka kreditne posle v poročilu BSMAP označi po šifrantu 16. Vrsta kredita v skladu z navodili za izpolnjevanje tega šifranta iz podpoglavja 3.1.2. Poročajo se samo posli z vrednostmi šifranta:
– 01 Potrošniški krediti,
– 02 Stanovanjski krediti,
– 99 Drugo.
(1) Banka kreditne posle v poročilu BSMAP označi po šifrantu 306. Namen kredita z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Nakup nepremičnine,
– 2 Obnova nepremičnine,
– 3 Gradnja nepremičnine,
– 4 Nakup in obnova nepremičnine,
– 5 Nakup in gradnja nepremičnine,
– 7 Nakup blaga ali storitev,
– 8 Nakup vozila ali avtomobilske opreme,
– 9 Študij,
– 11 Energetsko učinkoviti sistemi,
– 14 Nakup finančnih instrumentov,
– 15 Premostitveni kredit,
– 16 Lombardni kredit,
– 17 Poslovni nameni,
– 18 Refinanciranje obstoječega dolga iz stanovanjskih kreditov,
– 19 Refinanciranje obstoječega dolga iz nestanovanjskih kreditov,
– 6 Drugo,
– 12 Brez namena.
(2) Pojem nepremičnina iz prejšnjega odstavka ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja stvarno pravo, ter zajema zemljišče, objekt in njegove dele.
(3) Šifre iz prvega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – nakup nepremičnine označuje kredit, namenjen financiranju nakupa nepremičnine oziroma pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Kategorija se uporablja predvsem za nakupe zemljišč, novogradnje na ključ ali za nakupe nepremičnin, na katerih dodatna gradbena dela niso predvidena;
2. šifra 2 – obnova nepremičnine označuje kredit, namenjen financiranju izboljšave ali gradbenih del na nepremičnini, katerih vrednost ne presega obstoječe vrednosti nepremičnine;
3. šifra 3 – gradnja nepremičnine označuje kredit, namenjen financiranju izboljšave ali gradbenih del na nepremičnini, katerih vrednost presega obstoječo vrednost nepremičnine;
4. šifra 4 – nakup in obnova nepremičnine označuje kredit, namenjen financiranju nakupa nepremičnine, na kateri se bodo izvajala gradbena dela, njihova vrednost pa ne presega obstoječe vrednosti nepremičnine;
5. šifra 5 – nakup in gradnja nepremičnine označuje kredit, namenjen financiranju nepremičnine, na kateri se bodo izvajala gradbena dela, njihova vrednost pa presega obstoječo vrednost nepremičnine;
6. šifra 7 – nakup blaga ali storitev označuje kredit, namenjen nakupu blaga ali storitev, ki niso namenjene za obnovo ali gradnjo nepremičnine in se ne označujejo z nobeno drugo šifro iz tega člena;
7. šifra 8 – nakup vozila ali avtomobilske opreme označuje kredit, namenjen nakupu vozila ali avtomobilske opreme;
8. šifra 9 – študij označuje kredit, namenjen financiranju študija na kateri koli stopnji, kar vključuje plačilo šolnine, tečajev, seminarjev in življenjskih stroškov, povezanih s študijem;
9. šifra 11 – energetsko učinkoviti sistemi označuje kredit, namenjen financiranju nakupa energetsko učinkovitih naprav oziroma sistemov, kot so toplotne črpalke, sončne elektrarne in čistilne naprave. Kadar se hkrati izvajajo tudi druga obnovitvena dela na nepremičnini, se namen kredita določi glede na večinsko porabo sredstev;
10. šifra 14 – nakup finančnih instrumentov označuje kredit, namenjen nakupu finančnih instrumentov (npr. delnic, obveznic, točk vzajemnih skladov);
11. šifra 15 – premostitveni kredit označuje:
– kredit za stanovanjsko nepremičnino, ki ni sklenjen za fiksno obdobje, ali kredit, ki ga je treba odplačati v 12 mesecih in kreditojemalcu služi kot začasna rešitev glede financiranja kredita za nepremičnino, preden bo sklenil drug finančni dogovor za nepremičnino;
– kredit, sklenjen najdlje za čas do poteka datuma vezave vloge v banki kreditodajalki, in pri čemer se lahko obveznosti najpozneje ob poteku kreditne pogodbe v celoti poravnajo iz sredstev zadevne vloge;
12. šifra 16 – lombardni kredit označuje lombardni kredit ali kreditno pogodbo na podlagi zastave vrednostnih papirjev, ki je opredeljena v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja;
13. šifra 17 – poslovni nameni označuje kredit s poslovnimi nameni, na primer financiranje podjetniških dejavnosti, nakup poslovnih prostorov ipd.;
14. šifra 18 – refinanciranje obstoječega dolga iz stanovanjskih kreditov označuje kredit, namenjen refinanciranju obstoječega dolga, katerega večji del predstavljajo krediti, namenjeni za gradnjo, obnovo ali nakup stanovanjskih nepremičnin;
15. šifra 19 – refinanciranje obstoječega dolga iz nestanovanjskih kreditov označuje kredit, namenjen refinanciranju obstoječega dolga, katerega večji del predstavljajo krediti, ki niso namenjeni za gradnjo, obnovo ali nakup stanovanjskih nepremičnin;
16. šifra 6 – drugo označuje kredit, katerega namen je znan, vendar ga ni mogoče uvrstiti pod nobeno drugo šifro iz tega člena. Uporaba te šifre bo omejena na 10 % potrošniških kreditov, ki niso zavarovani s stanovanjsko nepremičnino, in na 10 % potrošniških kreditov, zavarovanih s stanovanjsko nepremičnino;
17. šifra 12 – brez namena označuje nenamenski kredit ali kredit, katerega namen ni znan. Uporaba te šifre je omejena na kredite, ki ob odobritvi ne presegajo 3.000 eurov in so odobreni največ za obdobje 36 mesecev.
(4) Šifre od 1 do vključno 5 iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za označevanje kreditov za stanovanjske nepremičnine in zazidljiva zemljišča, na katerih se lahko gradijo stanovanjske nepremičnine.
(5) Za stanovanjske kredite (po šifrantu 16. Vrsta kredita označene s šifro 02) se po šifrantu iz prvega odstavka tega člena uporablja šifra 1, 2, 3, 4, 5, 11, 15 ali 18, za potrošniške in druge kredite (po šifrantu 16. Vrsta kredita označene s šifro 01 ali 99) pa šifre od 6 do 19. Če ima kredit več namenov, se ta določi glede na prevladujoči namen.
(328. Namen uporabe nepremičnine, ki je predmet nakupa, obnove ali gradnje)
(1) Banka označi po šifrantu 328. Namen uporabe nepremičnine, ki je predmet nakupa, obnove ali gradnje namen uporabe stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje, ki je predmet nakupa, obnove ali gradnje, z eno izmed šifer iz šifranta 303. Namen uporabe nepremičnine, prejete v zavarovanje iz 718. člena tega navodila.
(2) Šifrant iz prvega odstavka se uporabi samo za stanovanjske kredite (v poročilu BS1S po šifrantu 16. Vrsta kredita označene s šifro 02).
(3) Če je posel po šifrantu 316. Tip stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje označen s šifro 1, sta oznaki po šifrantih 328. Namen uporabe nepremičnine, ki je predmet nakupa, obnove ali gradnje in 303. Namen uporabe nepremičnine, prejete v zavarovanje enaki.
(315. Skladnost kredita z makrobonitetnimi instrumenti)
(1) Banka kreditne posle v poročilu BSMAP, za katere je sklep Banke Slovenije, ki ureja makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, uvedel omejitve, označi po šifrantu 315. Skladnost kredita z makrobonitetnimi instrumenti s šiframi z naslednjim nazivom:
– 1 LTV (angl. loan-to-value),
– 2 LTC (angl. loan-to-collateral),
– 3 LTI (angl. loan-to-income),
– 4 DTI (angl. debt-to-income),
– 5 LSTI (angl. loan-service-to-income),
– 6 DSTI (angl. debt-service-to-income),
– 7 Ročnost,
– 8 Drugo,
– 9 Amortizacija.
(2) Banka posamezen kredit označi z največ petimi različnimi oznakami iz prejšnjega odstavka. Če kredit ni v skladu z nobenim makrobonitetnim ukrepom ali če makrobonitetni ukrepi za kredit ne veljajo, banka kreditnega posla ne označi po tem šifrantu (prazno polje).
(1) Banka v poročilu BSMAP po šifrantu 312. Dovoljene izjeme označi dovoljene izjeme, med katere spada kreditni posel po sklepu Banke Slovenije, ki ureja makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva z najmanj eno ali največ petimi šiframi z naslednjim nazivom:
– 1 LTV (angl. loan-to-value),
– 2 LTC (angl. loan-to-collateral),
– 3 LTI (angl. loan-to-income),
– 4 DTI (angl. debt-to-income),
– 5 LSTI (angl. loan-service-to-income),
– 6 DSTI (angl. debt-service-to-income),
– 7 Ročnost,
– 8 Drugo,
– 9 Amortizacija.
(2) Če kredit ne spada med dovoljene izjeme po sklepu Banke Slovenije, ki ureja makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, banka kreditnega posla ne označi po šifrantu iz prejšnjega odstavka in pusti polje prazno.
(19. Obstoječi/novi posli)
Banka kreditne posle v poročilu BSMAP označi po šifrantu 19. Obstoječi/novi posli v skladu z navodili za označevanje po tem šifrantuiz podpoglavja 3.1.2. Poročajo se posli z vrednostmi šifranta:
– 2 Nov odplačan posel,
– 3 Obstoječ in obenem nov posel,
– 5 Nečrpan nov posel.
(307. Mesec sklenitve posla)
Banka kreditne posle v poročilu BSMAP označi po šifrantu 307. Mesec sklenitve posla. Mesec sklenitve posla označi s številčno kodo od 1 do 12, pri čemer 1 označuje januar, 2 februar itd.
(317. Mesec vložitve kreditne vloge)
Banka v poročilu BSMAP za sklenjene kreditne posle poroča mesec, v katerem je bila vložena vloga za sklenitev kreditnega posla, v polju 317. Mesec vložitve kreditne vloge. Ta se poroča s številčno kodo (od 1 do 12), pri čemer 1 označuje januar, 2 februar in tako dalje.
(1) Banka označi ročnost kreditov po šifrantu 301. Ročnost na podlagi pogodbeno določenega trajanja posla s komitentom v mesecih.
(2) Banka pri opredelitvi ročnosti kreditov iz prejšnjega odstavka kot originalno zapadlost upošteva obdobje med datumom koriščenja in datumom zapadlosti glavnice ali zadnjega obroka glavnice. Če je zapadlost v kreditni pogodbi opredeljena z obdobjem odplačevanja kredita (npr. kredit zapade v plačilo v dvanajstih mesecih po črpanju), je tudi ročnost za namen poročanja enaka temu obdobju (ne prišteje se obdobje, v katerem ima dolžnik možnost črpanja kredita).
(3) Ročnost kredita iz prvega odstavka tega člena se izračuna v dnevih ter se pretvori v mesece glede na koledarsko število dni v mesecu ali pa se ob predpostavki, da ima vsak mesec 30 dni, zaokroži na najbližji mesec. Če je kreditna pogodba odobrena točno na sredini meseca, se ročnost zaokroži navzdol. Banka mora enako metodologijo izračuna ročnosti uporabiti za izračun vseh karakteristik kredita (npr. pri izračunu efektivne obrestne mere).
(304. Način amortizacije)
(1) Banka kreditne posle v poročilu BSMAP označi po šifrantu 304. Način amortizacije glede na dogovorjeni način odplačevanja dolga (vrsto amortizacije) z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Popolna amortizacija,
– 2 Delna amortizacija,
– 4 Samo obresti,
– 5 Brez plačil.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – popolna amortizacija označuje kredit z rednimi odplačili glavnice in obresti v skladu z načrtom amortizacije med trajanjem kredita, tako da je ob plačilu zadnjega obroka kredita tudi glavnica v celoti odplačana;
2. šifra 2 – delna amortizacija označuje kredit z rednimi odplačili glavnice in obresti v skladu z načrtom amortizacije med trajanjem kredita, tako da je poleg plačila zadnjega obroka treba ločeno poplačati še preostalo glavnico;
3. šifra 4 – samo obresti označuje kredit z rednimi odplačili obresti, glavnica kredita pa se v celoti plača ob zapadlosti posla;
4. šifra 5 – brez plačil označuje kredit, pri katerem se glavnica in akumulirane obresti v celoti plačajo šele ob zapadlosti posla.
(1) Banka kreditne posle v poročilu BSMAP označi po šifrantu 305. Poroštvo glede na prejeto zavarovanje z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 3 Solidarno poroštvo,
– 4 Subsidiarno poroštvo,
– 2 Ne.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 3 – solidarno poroštvo označuje izpostavljenost, zavarovano s poroštvom, pri kateri se je porok zavezal kot plačnik, zato ta odgovarja upniku enako kot glavni dolžnik za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati; če je porokov več, se poroštvo označi s šifro 3, če se je vsaj en porok zavezal k solidarni izpolnitvi obveznosti plačila;
2. šifra 4 – subsidiarno poroštvo označuje izpostavljenost, zavarovano s poroštvom, pri katerih se sme od poroka zahtevati izpolnitev obveznosti za plačilo, šele ko glavni dolžnik ne izpolni plačila svojih obveznosti v roku, določenem v pisni zahtevi;
3. šifra 2 – ne označuje izpostavljenost, ki ni zavarovana s poroštvom.
(303. Namen uporabe nepremičnine, prejete v zavarovanje)
(1) Banka kreditne posle, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, pri katerih je vrednost, poročana v vrednostnem podatku 308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino, večja od nič, v poročilu BSMAP označi po šifrantu 303. Namen uporabe nepremičnine, prejete v zavarovanje z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Nepremičnina, kupljena z namenom oddaje,
– 2 Nepremičnina, namenjena stalnemu bivanju in v njej biva lastnik,
– 3 Nepremičnina, namenjena občasni rabi,
– 4 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – nepremičnina, kupljena z namenom oddaje označujestanovanjsko nepremičnino, namenjeno za oddajo in lastnik prejema najemnino;
2. šifra 2 – nepremičnina, namenjena stalnemu bivanju in v njej biva lastnik označujestanovanjsko nepremičnino, namenjeno stalnemu bivanju, v kateri živi lastnik, in nepremičnino, ki jo lastnik oddaja, a ne prejema najemnine (npr. v njej živi lastnikov otrok);
3. šifra 3 – nepremičnina, namenjena občasni rabi označujenepremičnino, ki ni namenjena oddaji ali stalnemu bivanju lastnika (npr. vikend).
(313. Vrsta objekta ali zemljišča, prejetega v zavarovanje)
Banka stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje za kreditne posle s fizičnimi osebami, pri katerih je vrednost, poročana v vrednostnem podatku 308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino, večja od nič, v poročilu BSMAP označi po šifrantu 313. Vrsta objekta ali zemljišča, prejetega v zavarovanje z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Stanovanjska hiša (prostostoječa – eno- ali dvostanovanjska, dvojček, vrstna),
– 2 Stanovanje (v hiši, bloku, stolpnici in podobno),
– 3 Parkirni prostor oziroma garaža (parkirni prostor v stavbi ali samostoječ),
– 4 Prostori za opravljanje dejavnosti (gostinski lokal, trgovski ali storitveni lokal, prostori za zdravstveno dejavnost, pisarniški prostori itd.),
– 5 Kmetijski objekt (gospodarsko poslopje, hlev, zidanica, kozolec ipd.),
– 6 Drugi prostori,
– 7 Zemljišče, na katerem je mogoče graditi stavbo,
– 8 Zemljišče za kmetijsko rabo (njiva, travnik, pašnik),
– 9 Zemljišče za kmetijsko rabo, na katerem je trajni nasad,
– 10 Zemljišče za gozdno rabo (gozd),
– 11 Neplodno ali vodno zemljišče ali drugo neuporabno zemljišče,
– 12 Zemljišče za kmetijsko rabo (njiva, travnik, pašnik, trajni nasad).
(316. Tip stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje)
Banka stanovanjske kredite (označene s šifro 02 po šifrantu 16. Vrsta kredita), zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, pri katerih je vrednost, poročana v vrednostnem podatku 308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino, večja od nič, v poročilu BSMAP označi po šifrantu 316. Tip stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje z eno izmed naslednjih šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Nepremičnina, prejeta v zavarovanje, je predmet nakupa, obnove ali gradnje,
– 2 Nepremičnina, prejeta v zavarovanje, ni predmet nakupa, obnove ali gradnje.
(321. Energetska učinkovitost stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje)
(1) Banka stanovanjske nepremičnine v zavarovanju za kreditne posle v poročilu BSMAP označi po šifrantu 321. Energetska učinkovitost stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje glede na razred energetske učinkovitosti z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 A1,
– 2 A2,
– 3 B1,
– 4 B2,
– 5 C,
– 6 D,
– 7 E,
– 8 F,
– 9 G,
– 10 Energetska izkaznica ni na voljo.
(2) Banka za namen označevanja po šifrantu iz prejšnjega odstavka pridobi podatek o energetski učinkovitosti nepremičnine iz energetske izkaznice ali iz drugega zanesljivega vira, če je metodologija, uporabljena za oceno energetske učinkovitosti, enaka kot metodologija za izdelavo energetske izkaznice v skladu s pravilnikom ministrstva, pristojnega za infrastrukturo, ki ureja metodologijo izdelave in izdajo energetskih izkaznic stavb.
(3) Šifrant iz prvega odstavka tega člena se izpolni, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. kredit je namenjen nakupu ali nakupu in gradnji stanovanjske nepremičnine (šifra 1 ali 4 po šifrantu 306. Namen kredita) in
2. kredit je zavarovan s stanovanjsko nepremičnino, financirano s tem kreditom (308. Znesekpričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino je večja od nič);
3. stanovanjska nepremičnina, prejeta v zavarovanje, je tudi predmet nakupa, obnove oziroma gradnje (šifra 1 po šifrantu 316. Tip stanovanjske nepremičnine, prejete v zavarovanje);
4. stanovanjska nepremičnina v zavarovanju je stanovanjska hiša ali stanovanje (šifra 1 ali 2 po šifrantu 313. Vrsta objekta ali zemljišča, prejetega v zavarovanje).
(4) Če kreditni posel izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in se nepremičnina, prejeta v zavarovanje, nahaja v tujini, lahko banka kreditni posel po šifrantu iz prvega odstavka tega člena označi s šifro 10.
(5) Če je za kreditni posel zastavljenih več nepremičnin, banka poroča energetski razred nepremičnine oziroma skupine nepremičnin z najvišjo (skupno) vrednostjo.
(1) Banka stanovanjske kredite (označene v poročilu BS1S po šifrantu 16. Vrsta kredita s šifro 02) v poročilu BSMAP označi po šifrantu 302. Tip kupca z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Kupec, ki je prvič prejel stanovanjski kredit,
– 2 Drugo.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 1 – kupec, ki je prvič prejel stanovanjski kredit označujekreditojemalca, ki v preteklosti še ni prejel stanovanjskega kredita; če je kreditojemalcev več (v primeru sopodpisnikov kredita za stanovanjsko nepremičnino) in je kateri od njih v preteklosti že prejel stanovanjski kredit, se nobeden od njih ne šteje za novega kupca;
2. šifra 2 – drugo označujekreditojemalca, ki ne ustreza opisu iz prejšnje točke.
(324. Starost kreditojemalca)
Banka v poročilu BSMAP kreditni posel označi glede na starost fizične osebe v vlogi kreditojemalca po šifrantu 324. Starost kreditojemalca z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 do vključno 18 let,
– 2 nad 18 do vključno 25 let,
– 3 nad 25 do vključno 35 let,
– 4 nad 35 do vključno 45 let,
– 5 nad 45 do vključno 55 let,
– 6 nad 55 do vključno 65 let,
– 7 nad 65 do vključno 75 let,
– 8 nad 75 let.
(325. Status kreditojemalca)
Banka v poročilu BSMAP označi status fizične osebe v vlogi kreditojemalca po šifrantu 325. Status kreditojemalca z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Zaposlen za določen čas,
– 2 Zaposlen za nedoločen čas,
– 3 Samostojni podjetnik,
– 4 Kmet,
– 5 Študent ali dijak,
– 6 Upokojenec,
– 7 Brezposelna oseba,
– 8 Drugo.
(326. Lokacija kreditojemalca)
(1) Banka v poročilu BSMAP po šifrantu 326. Lokacija kreditojemalca označi stalno prebivališče fizične osebe v vlogi kreditojemalca. Pri tem uporabi šifre iz šifranta 807. Lokacija nepremičnine, prejete v zavarovanje iz 687. člena tega navodila.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka za kreditojemalca, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, poroča dvomestno (alfa) oznako države, v kateri ima kreditojemalec stalno prebivališče, skladno s standardom ISO 3166, objavljenim na spletni strani Mednarodne organizacije za standardizacijo.
(327. Panoga zaposlitve kreditojemalca)
(1) Banka v poročilu BSMAP po šifrantu 327. Panoga zaposlitve označi dejavnost (po SKD), s katero se ukvarja kreditojemalec ali njegov delodajalec. Na primer, če je kreditojemalec zaposlen v podjetju, ki se ukvarja s tiskarstvom in z njim povezanimi storitvami, banka poroča šifro 18.1 − Tiskarstvo in z njim povezane storitve. Šifrant se izpolni, če je kreditojemalec zaposlen (po šifrantu 325. Status kreditojemalca označen s šifro 1, 2, 3 ali 4).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka za kreditojemalca, zaposlenega pri subjektu s sedežem v tujini, poroča vrednost »TUJI«.
9.2 Vsebinska opredelitev vrednostnih podatkov poročila BSMAP
(uporaba vrednostnih podatkov v poročilu BSMAP)
(1) Banka v poročilu BSMAP izpolni naslednje vrednostne podatke, opredeljene v podpoglavju 3.2 tega navodila:
– 29. Pogodbeni znesek,
– 35. Anualizirana obrestna mera AAR (novi posli),
– 36. Letna odstotna stopnja stroškov APRC (novi posli),
– 59. Znesek zavarovanja z delnicami in deleži,
– 60. Znesek zavarovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji,
– 61. Znesek zavarovanja z bančnimi vlogami,
– 62. Znesek terjatev, zavarovanih pri zavarovalnici,
– 63. Znesek zavarovanja z enotami kolektivnih naložbenih podjemov,
– 64. Znesek zavarovanja z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije,
– 65. Znesek zavarovanja s poslovnimi nepremičninami,
– 66. Znesek zavarovanja s stanovanjskimi nepremičninami,
– 67. Znesek zavarovanja z drugimi oblikami zavarovanja,
– 69. Znesek zavarovanja z zastavljenimi policami življenjskega zavarovanja,
– 70. Znesek zavarovanja z drugim stvarnim premoženjem,
– 71. Znesek zavarovanja s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti,
– 72. Znesek zavarovanja s finančnimi poroštvi razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije,
– 73. Znesek zavarovanja s pisarnami in gospodarskimi objekti,
– 74. Znesek zavarovanja z zlatom,
– 75. Znesek zavarovanja s krediti,
– 76. Znesek zavarovanja z odkupljenimi terjatvami.
(2) Banka pri poročanju vrednostnih podatkov iz prejšnjega odstavka upošteva naslednja pravila zaokroževanja vrednosti:
– vrednostni podatek 29. Pogodbeni znesek zaokroži na najbližjih 100 eurov;
– vrednostna podatka 35. Anualizirana obrestna mera AAR (novi posli) in 36. Letna odstotna stopnja stroškov APRC (novi posli) zaokroži na eno decimalno mesto;
– druge vrednostne podatke zaokroži na najbližjih 1.000 eurov.
(3) Banka v poročilu BSMAP poleg vrednostnih podatkov iz prvega odstavka tega člena izpolni tudi vrednostne podatke, opredeljene v tem podpoglavju.
(308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino)
(1) Banka poroča v vrednostnem podatku 308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino predvideno vrednost stanovanjske nepremičnine, s katero bo kredit zavarovan, če zavarovanje še ni uradno urejeno (npr. zastavna pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo).
(2) Pričakovana vrednost stanovanjske nepremičnine iz prejšnjega odstavka je vrednost stanovanjske nepremičnine, ocenjena v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite. V primeru nepremičnine v gradnji ali obnovi se uporabi predvidena vrednost nepremičnine po gradnji ali obnovi. V primeru predhodnih obremenitev s hipotekami na isti nepremičnini se vrednost nepremičnine zmanjša za celotni znesek dolga, že zavarovanega s hipotekami na tej nepremičnini. V primeru enakega vrstnega reda hipotek se vrednost nepremičnine proporcionalno porazdeli med dolgove, zavarovane s hipotekami na tej nepremičnini. Za namene tega poročanja vrednost nepremičnine ne upošteva notranjih prilagoditev in načinov izračuna vrednosti nepremičnine, ki se uporabljajo za namene obvladovanja tveganj. Na vrednost nepremičnine se ne aplicirajo odbitki (angl. haircut).
(3) Pričakovana vrednost stanovanjske nepremičnine se zaokroži na najbližjih 1.000 eurov in ne more biti nižja od poročane vrednosti v vrednostnem podatku 66. Znesek zavarovanja s stanovanjskimi nepremičninami.
(300. Znesek dohodka kreditojemalca)
(1) Banka pri kreditnih poslih v poročilu BSMAP poroča vrednostni podatek 300. Znesek dohodka kreditojemalca, ki vključuje dohodek kreditojemalca v obdobju enega leta pred datumom sklenitve nove kreditne pogodbe v skladu z opredelitvijo iz Priporočila ESRB o odpravi vrzeli v podatkih o nepremičninah. Banka v dohodek iz prejšnjega stavka upošteva prejemke iz vseh dohodkovnih virov (dohodek iz delovnega razmerja, dohodek iz samozaposlitve, pokojnino, prejemke zaradi brezposelnosti in socialnih transferjev, privatne transferje (npr. preživnino), prejemke od oddaje nepremičnin, finančnih investicij in drugih virov), ki so zmanjšani za davke in prispevke (npr. prispevke za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in socialna zavarovanja), in pred odštetjem stroškov.
(2) Dohodek kreditojemalca iz prejšnjega odstavka se zaokroži na najbližjih 100 eurov.
(309. Znesek celotnega dolga kreditojemalca)
(1) Banka pri kreditnih poslih v poročilu BSMAP poroča vrednostni podatek 309. Znesek celotnega dolga kreditojemalca, ki vključuje celotni dolg kreditojemalca ob sklenitvi poročane kreditne pogodbe, tj. znesek kredita, ki je predmet obravnave, in znesek dolga po vseh drugih (obstoječih) kreditnih pogodbah (stanovanjskih, potrošniških ipd.), sklenjenih z bančnimi in nebančnimi kreditodajalci. Dolg ne vključuje neporavnanih obveznosti iz kreditnih kartic ter lizing poslov in limitov. Obveznosti iz lizing poslov se poročajo ločeno v vrednostnem podatku 322. Znesek obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov.
(2) Celotni dolg kreditojemalca iz prejšnjega odstavka se zaokroži na najbližjih 1.000 eurov.
(310. Znesek pričakovanega poplačila celotnega dolga kreditojemalca v obdobju enega leta)
(1) Banka pri kreditnih poslih v poročilu BSMAP poroča vrednostni podatek 310. Znesek pričakovanega poplačila celotnega dolga kreditojemalca v obdobju enega leta, ki vključuje letne obresti in odplačilo glavnice celotnega dolga (za vse posle, ki se upoštevajo v vrednostnem podatku 309. Znesek celotnega dolga kreditojemalca) v obdobju enega leta po datumu sklenitve nove kreditne pogodbe. Obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov se ne poročajo v vrednostnem podatku iz prejšnjega stavka, temveč ločeno v vrednostnem podatku 318. Znesek pričakovanega poplačila obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov v obdobju enega leta.
(2) Znesek pričakovanega poplačila celotnega dolga kreditojemalca iz prejšnjega odstavka se zaokroži na najbližjih 100 eurov.
(311. Znesek pričakovanega poplačila kredita v obdobju enega leta)
(1) Banka pri kreditnih poslih v poročilu BSMAP poroča vrednostni podatek 311. Znesek pričakovanega poplačila kredita v obdobju enega leta,ki vključuje letne obresti in odplačilo glavnice (razdolžnino) na novo odobrenega kredita v obdobju enega leta po datumu sklenitve kreditne pogodbe, ki je predmet poročanja.
(2) Pri kreditih, pri katerih se obrestna mera med njihovo življenjsko dobo spreminja (npr. promocijska obrestna mera v prvih nekaj mesecih odplačila kredita), se vrednostni podatek iz prejšnjega odstavka izračuna na podlagi povprečne pogodbene obrestne mere, izračunane ob upoštevanju celotne življenjske dobe kredita. Pri kreditih z variabilno obrestno mero se pri izračunu povprečne pogodbene obrestne mere domneva, da bo referenčna obrestna mera ostala nespremenjena skozi celotno življenjsko dobo kredita.
(3) Znesek pričakovanega poplačila kredita iz prvega odstavka tega člena se zaokroži na najbližjih 100 eurov.
(314. Znesek pričakovane skupne vrednosti zavarovanj)
(1) Banka za zavarovane kreditne posle poroča vrednostni podatek 314. Znesek pričakovane skupne vrednosti zavarovanj.
(2) Pričakovana skupna vrednost zavarovanj iz prejšnjega odstavka se zaokroži na najbližjih 1.000 eurov.
(3) Če so vsa zavarovanja že ustrezno urejena, je vrednostni podatek iz prvega odstavka tega člena enak vsoti vrednosti zavarovanj, poročanih v vrednostnih podatkih od 59 do 76 (brez vrednostnega podatka 66). Če zavarovanja še niso urejena ali so urejena delno, banka v tem vrednostnem podatku poleg vrednostnih podatkov (dejanskih vrednosti zavarovanj) iz prejšnjega odstavka upošteva tudi vrednostni podatek 308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino in pričakovano vrednost drugih zavarovanj.
(4) Vrednostni podatek 314. Znesek pričakovane skupne vrednosti zavarovanj je večji ali enak vsoti vrednostnih podatkov 308 in od 59 do 76 (brez vrednostnega podatka 66).
(322. Znesek obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov)
(1) Banka pri kreditnih poslih v poročilu BSMAP poroča vrednostni podatek322. Znesek obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov,ki vključuje skupni znesek glavnice obstoječih lizing poslov kreditojemalca.
(2) Obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov iz prejšnjega odstavka se zaokrožijo na najbližjih 1.000 eurov.
(318. Znesek pričakovanega poplačila obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov v obdobju enega leta)
(1) Banka pri kreditnih poslih v poročilu BSMAP poroča vrednostni podatek 318. Znesek pričakovanega poplačila obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov v obdobju enega leta, ki vključuje zneske odplačila obveznosti kreditojemalca iz vseh lizing pogodb, upoštevanih v vrednostnem podatku 322. Znesek obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov, v obdobju enega leta po datumu sklenitve nove kreditne pogodbe.
(2) Znesek pričakovanega poplačila obveznosti kreditojemalca iz lizing poslov iz prejšnjega odstavka se zaokroži na najbližjih 100 eurov.
(319. Znesek izvzetih dohodkov)
(1) Banka pri kreditnih poslih v poročilu BSMAP poroča vrednostni podatek319. Znesek izvzetih dohodkov,ki vključujedohodke kreditojemalca v obdobju enega leta pred datumom sklenitve nove kreditne pogodbe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, izvzeti iz izvršbe. Vključuje tudi dohodke, ki so enkratni ali občasni (npr. jubilejne in izredne nagrade).
(2) Izvzeti dohodki iz prejšnjega odstavka se zaokrožijo na najbližjih 100 eurov.
(320. Znesek za vzdrževane družinske člane)
(1) Banka pri kreditnih poslih v poročilu BSMAP poroča vrednostni podatek320. Znesek za vzdrževane družinske člane, tj. znesek dohodka, ki mora ostati kreditojemalcu za preživljanje družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu. Znesek je enak višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
(2) Znesek za vzdrževane družinske članeiz prejšnjega odstavka se zaokroži na najbližjih 100 eurov.
10. POROČANJE O ODLOGIH PLAČIL OBVEZNOSTI IN NEDONOSNIH IZPOSTAVLJENOSTIH DO FIZIČNIH OSEB (POROČILO BSZAM)
Banka v poročilu BSZAM na ravni posameznega posla poroča podrobnejše podatke o novih ali obstoječih kreditih fizičnim osebam, pri katerih sta izpolnjena oba pogoja:
– so bili odobreni od vključno 1. januarja 2015;
– so bili odobreni ali spremenjeni zaradi likvidnostnih težav kreditojemalca kot posledica razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 ali so nedonosni.
(priprava poročila BSZAM)
(1) Banka pri pripravi poročila BSZAM upošteva naslednja splošna navodila:
1. podatki se poročajo z lastnostmi, veljavnimi na referenčni datum poročila;
2. podatki se v anonimizirani obliki poročajo po posameznem poslu;
3. zaradi zagotavljanja anonimizacije podatkov se vrednostni podatki zaokrožujejo. Način zaokroževanja je opredeljen v nadaljevanju tega poglavja. Kadar bi se vrednost morala zaokrožiti na nič, dejanska vrednost podatka pa je različna od nič, banka v vrednostno polje poroča vrednost 1;
4. osnova za zajem podatkov za poročilo BSZAM so vsi krediti fizičnim osebam iz postavke A0408 Krediti, razen sindiciranih kreditov poročila BS1S, ki so bili odobreni od vključno 1. januarja 2015 in so bili posredovani v poročilu BSMAP iz 9. poglavja ali pa so se Banki Slovenije pred uvedbo tega poročila poročali anketno;
5. krediti iz prejšnje točke se poročajo v poročilu BSZAM, če na referenčni datum poročila izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:
– so nedonosni (šifra 1 – nedonosna izpostavljenost po šifrantu 417. Donosna/nedonosna izpostavljenost do fizične osebe);
– so bili odobreni ali spremenjeni zaradi likvidnostnih težav kreditojemalca kot posledica razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (šifri 1 – po interventnih predpisih in 2 – ni po interventnih predpisih po šifrantu 161. Oznaka COVID);
6. podatki med poročili BSMAP in BSZAM se povezujejo z uporabo šifranta 108. Oznaka partije;
7. kreditni posli, pridobljeni ob pripojitvi ali združitvi z drugo banko, ki so bili pred to statusno spremembo že vključeni v poročila BSMAP banke, ki je s to statusno spremembo prenehala poslovati, se v poročilu BSZAM označijo v polju 37. Opombe z matično številko banke, ki je prenehala poslovati.
(2) Banka v poročilo BSZAM vključi vse zahtevane informacije po šifrantih in vrednostnih podatkih, označene v Prilogi BSZAM, ki je sestavni del tega navodila.
10.1 Vsebinska opredelitev šifrantov za označevanje postavk v poročilu BSZAM
(uporaba šifrantov v poročilu BSZAM)
(1) Banka posle, vključene v poročilo BSZAM, označi po naslednjih šifrantih, ki so opredeljeni v podpoglavjih 3.1 in 3.2 tega navodila:
– 108. Oznaka partije (ključ),
– 417. Donosna/nedonosna izpostavljenost do fizične osebe,
– 120. Datum spremembe statusa donosna/nedonosna izpostavljenost,
– 160. Datum COVID,
– 161. Oznaka COVID,
– 138. Sprememba pogojev odplačevanja,
– 123. Datum zadnjega restrukturiranja ali drugih sprememb pogojev odplačevanja,
– 162. Datum zapadlosti zadnjega odobrenega odloga,
– 163. Skupno trajanje vseh odobrenih odlogov v mesecih.
(2) Oznaka po šifrantu 108. Oznaka partije iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki ne vsebuje osebnih podatkov kreditojemalca, je enaka kot oznaka za posamezno partijo po tem šifrantu v poročilu BSMAP.
10.2 Vsebinska opredelitev vrednostnih podatkov poročila BSZAM
(uporaba vrednostnih podatkov v poročilu BSZAM)
(1) Banka v poročilu BSZAM izpolni naslednja vrednostna podatka, opredeljena v podpoglavju 3.2 tega navodila:
– 132. Znesek neodplačanega dolga,
– 130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence.
(2) Vrednostna podatka iz prejšnjega odstavka se zaokrožita na najbližjih 1.000 eurov.
11. POROČANJE O IMETJIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV (POROČILO SHSG)
(1) Banka v poročilo SHSG vključi vsak vrednostni papir, ki ga ima v lasti bančna skupina (bodisi banka poročevalka bodisi druga družba v skupini, s sedežem v ali zunaj Republike Slovenije), v postavke A0602, A0604, A0801, A0901, A1103, A1104, A1105 in A1106, pri čemer za postavke A1103, A1104, A1105 in A1106 poroča samo imetja tistih vrednostnih papirjev, ki so po šifrantu 17. Iztržljivost finančnih instrumentov označeni s šifro 3.
(2) V tem poglavju so okvirno opredeljene poročevalske zahteve, natančnejši opis in razlaga poročevalskih zahtev pa sta razvidna iz Uredbe (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24; UL L št. 305 z dne 1. 11. 2012, str. 6), zadnjič spremenjene z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2018/318 z dne 22. februarja 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1011/2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2018/7; UL L št. 62 z dne 5. 3. 2018, str. 4) in Smernic poročevalskim enotam o predpisih SHS – za statistiko imetij vrednostnih papirjev poročevalskih bančnih skupin. Banka v poročilo SHSG vključi informacije po šifrantih in vrednostnih podatkih, ki so natančneje opredeljeni v nadaljevanju tega poglavja in označeni v Prilogi SHSG, ki je sestavni del tega navodila.
11.1 Šifranti in vrednostni podatki za vse vrednostne papirje (z ali brez ISIN kode)
(uporaba šifrantov in vrednostnih podatkov za vse vrednostne papirje)
(1) Banka vključi vrednostne papirje v poročilu SHSG po naslednjih šifrantih in vrednostnih podatkih, ki so opredeljeni v podpoglavjih 3.1, 3.2 in 4.2:
– 111. Število lotov,
– 13. Valuta,
– 52. Znesek po tržni vrednosti za statistiko finančnih računov,
– 100. Vrsta restrukturiranja,
– 138. Sprememba pogojev odplačevanja,
– 139. Refinanciranje,
– 123. Datum zadnjega restrukturiranja ali drugih sprememb pogojev odplačevanja,
– 119. Donosna/nedonosna izpostavljenost,
– 137. Raven odločanja o neplačilu po 178. členu CRR,
– 120. Datum spremembe statusa donosne/nedonosne izpostavljenosti,
– 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke,
– 164. Akumulirane spremembe poštene vrednosti, povečane za oslabitve,
– 82. Znesek obračunanih obresti,
– 83. Znesek razmejenih obresti,
– 85. Znesek popravkov vrednosti zaradi posamičnih oslabitev finančnih sredstev,
– 86. Znesek popravkov vrednosti zaradi skupinskih oslabitev finančnih sredstev,
– 133. Oznaka skupine za namen izračunavanja kreditnih izgub,
– 43. Razpoložljivost premoženja,
– 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk,
– 110. Portfelj po CRR,
– 89. Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja,
– 418. Kumulativna poplačila od nastopa položaja neplačila,
– 400. Verjetnost neplačila (PD),
– 403. Izguba ob neplačilu (LGD).
(2) Banka pri označevanju vrednostnih papirjev v poročilu SHSG poleg šifrantov in vrednostnih podatkov iz prejšnjega odstavka uporabi tudi šifrante in vrednostne podatke, opredeljene v tem podpoglavju.
(1000. Identifikacijska koda opazovane enote)
Banka poroča identifikacijsko kodo opazovane enote, ki je imetnik vrednostnega papirja (v skladu z navodili za izpolnjevanje šifranta 26. Oznaka komitenta iz podpoglavja 3.1.1), ki omogoča enolično in nedvoumno identifikacijo imetnika vrednostnega papirja.
Banka poroča identifikacijsko kodo vrednostnega papirja v lasti v skladu z navodilom iz prvega odstavka 500. člena tega navodila za označevanje po šifrantu 109. ISIN koda iz podpoglavja 3.1.1 ali drugo enolično 12-mestno identifikacijsko kodo za posamezne vrednostne papirje brez ISIN kode, ki jo določi banka ter omogoča enolično in nedvoumno identifikacijo posameznega vrednostnega papirja.
(1015. Oznaka vrednostnega papirja, ki nima prave ISIN kode)
(1) Banka po šifrantu 1015. Oznaka vrednostnega papirja, ki nima prave ISIN kode označi, ali ima vrednostni papir pravo ISIN kodo ali ne, z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– P Pravi ISIN,
– N Ni pravi ISIN (umetni ISIN).
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra P – pravi ISIN se uporabi, če ima vrednostni papir ISIN kodo v skladu s standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) 6166;
2. šifra N – ni pravi ISIN (umetni ISIN) se uporabi, če vrednostni papir nima ISIN kode v skladu s standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) 6166 in mu je posledično po šifrantu 109. ISIN koda dodeljena druga enolična 12-mestna identifikacijska koda.
(1001. Identifikacijska koda izdajatelja)
Banka v šifrantu 1001. Identifikacijska koda izdajatelja poroča identifikacijsko kodo izdajatelja vrednostnega papirja v lasti (v skladu z navodili iz šifranta 26. Oznaka komitenta), ki omogoča enolično in nedvoumno identifikacijo izdajatelja.
(1002. Izdajatelj je del poročevalske skupine (bonitetni obseg))
Banka po šifrantu 1002. Izdajatelj je del poročevalske skupine (bonitetni obseg) označi, ali je vrednostni papir izdal subjekt iz iste poročevalske skupine v skladu z bonitetnim obsegom konsolidacije, kot je opredeljen v poglavju 2 naslova II dela 1 Uredbe 575/2013/EU z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– Y Izdajatelj je del poročevalske skupine,
– N Izdajatelj ni del poročevalske skupine.
(1003. Izdajatelj je del poročevalske skupine (računovodski obseg))
Banka po šifrantu 1003. Izdajatelj je del poročevalske skupine (računovodski obseg) označi, ali je vrednostni papir izdal subjekt iz iste poročevalske skupine v skladu z računovodskim obsegom konsolidacije, ki se nanaša na obseg konsolidacije za računovodsko poročanje v skladu z MSRP, ali, če se ti ne uporabljajo, v skladu s katerimi koli drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo za dejanske poročevalske enote z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– Y Izdajatelj je del poročevalske skupine,
– N Izdajatelj ni del poročevalske skupine.
(1004. Računovodski standard)
Banka po šifrantu 1004. Računovodski standard poroča računovodski standard, ki ga uporablja z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 1 Nacionalni računovodski standard, ki ni skladen z MSRP,
– 2 MSRP,
– 3 Nacionalni računovodski standard, ki je skladen z MSRP.
(1005. Izguba ob neplačilu v normalnih gospodarskih razmerah)
(1) Banka v vrednostnem podatku 1005. Izguba ob neplačilu v normalnih gospodarskih razmerah poroča razmerje med zneskom možne izgube na izpostavljenosti v normalnih gospodarskih razmerah zaradi neplačila v obdobju enega leta in neporavnanim zneskom ob neplačilu v skladu s 181. členom Uredbe 575/2013/EU.
(2) Podatek se poroča za vsak posamezen vrednostni papir, če banka za izračun regulativnega kapitala uporablja pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (IRB) ali so podatki drugače na voljo.
(1) Banka v vrednostnem podatku 1006. Utež tveganja poroča uteži tveganja, povezane z izpostavljenostjo, v skladu z Uredbo 575/2013/EU, za vsak posamezni vrednostni papir, če za izračun regulativnega kapitala ne uporablja pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (IRB) ali so podatki drugače na voljo. Utež tveganja se poroča, kot je opredeljeno v oddelku 2 poglavja 2 naslova 2 dela 3 Uredbe 575/2013.
(2) Za enak vrednostni papir se poroča enaka utež tveganja. Kadar je znotraj poročevalske skupine na voljo več kot ena utež tveganja za enak vrednostni papir (zaradi različnih načinov izračuna na ravni posameznih pravnih oseb), je treba določiti enotno utež tveganja za poročanje, ki (kolikor je mogoče) temelji na praksi na ravni skupine ter izključuje potencialni vpliv (delnih) garancij in drugih podobnih dejavnosti.
(1007. Vrednost izpostavljenosti (izpostavljenost ob neplačilu))
(1) Banka v vrednostnem podatku 1007. Vrednost izpostavljenosti (izpostavljenost ob neplačilu) poroča vrednost izpostavljenosti po zmanjševanju kreditnega tveganja in uporabi kreditnih konverzijskih faktorjev v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/451.
(2) Vrednost izpostavljenosti, pri kateri se za izračun regulativnega kapitala uporablja standardiziran pristop, je opredeljena v 111. členu Uredbe 575/2013/EU ter je enaka njeni knjigovodski vrednosti, ki ostane po upoštevanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s 34. in 110. členom Uredbe 575/2013/EU ter drugih zmanjšanjih kapitala, ki se nanaša na posamezno aktivno postavko. Vrednost izpostavljenosti, kjer se uporablja pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen, je opredeljena v oddelku 5 poglavja 3 Uredbe 575/2013/EU.
(3) Poroča se znesek v eurih. Znesek v tuji valuti je treba pretvoriti v eure po ustreznem referenčnem deviznem tečaju ECB (tj. srednjem tečaju) na referenčni datum poročanja.
(1008. Pristop za izračun kapitala za bonitetne namene)
(1) Banka po šifrantu 1008. Pristop za izračun kapitala za bonitetne namene poroča pristop, ki ga uporablja za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene točk (a) in (f) tretjega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU. Pristop je odvisen od pristopa, ki ga banka uporablja za izračun regulativnega kapitala (standardiziran pristop ali pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen – IRB). Označi se ena izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 0 Se ne uporablja,
– 1 1250 % za pozicije, ki niso predmet nobene metode,
– 20 IRB: Pristop razreza za specializirana posojila,
– 25 Pristop notranjega ocenjevanja,
– 33 IRB: Pristop notranjih modelov,
– 34 IRB: Pristop PD (verjetnost neplačila)/LGD (izguba ob neplačilu),
– 35 IRB: Pristop enostavnih uteži tveganja,
– 42 Standardiziran pristop,
– 66 IRB: Napredni pristop,
– 67 IRB: Temeljni pristop,
– 68 IRB: Fiksne uteži tveganja,
– 118 SEC-IRBA: Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za pozicije listinjenja,
– 122 SEC-SA: Standardiziran pristop za pozicije listinjenja,
– 125 SEC-ERBA: Pristop na osnovi zunanjih bonitetnih ocen za pozicije listinjenja,
– 99 Se ne uporablja – pozicije, odštete od lastnih sredstev.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – 1250 % za pozicije, ki niso predmet nobene metode – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije listinjenja, katerim se dodeli utež tveganja 1250 %;
2. šifra 20 – IRB: Pristop razreza za specializirana posojila – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za specializirana posojila, za katera velja nadzorniški pristop razreza, pri katerem so izpostavljenostim dodeljene uteži tveganja;
3. šifra 25 – pristop notranjega ocenjevanja – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije listinjenja, za katere se uporablja pristop notranjega ocenjevanja;
4. šifra 33 – IRB: Pristop notranjih modelov – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja pristop notranjih modelov iz četrtega odstavka 155. člena Uredbe 575/2013/EU;
5. šifra 34 – IRB: Pristop PD (verjetnost neplačila)/LGD (izguba ob neplačilu) – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja pristop PD in LGD iz tretjega odstavka 155. člena Uredbe 575/2013/EU;
6. šifra 35 – IRB: Pristop enostavnih uteži tveganja – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katere se uporablja pristop enostavnih uteži tveganja iz drugega odstavka 155. člena Uredbe 575/2013/EU;
7. šifra 42 – standardiziran pristop – standardiziran pristop za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z 2. poglavjem Uredbe 575/2013/EU;
8. šifra 66 – IRB: Napredni pristop – pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3 Uredbe 575/2013/EU, ko banke poleg verjetnosti neplačila (PD) izračunajo in uporabljajo tudi lasten parameter tveganja, ki je predmet nadzornih smernic;
9. šifra 67 – IRB: Temeljni pristop – pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3 Uredbe 575/2013/EU, ko banke uporabljajo lastne izračunane verjetnosti neplačila (PD), za druge parametre (npr. LGD – izguba ob neplačilu) pa uporabljajo vnaprej določene vrednosti, ki jih zagotavljajo nadzorniki;
10. šifra 68 – IRB: Fiksne uteži tveganja – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki zajemajo fiksne uteži tveganja iz 155. člena Uredbe 575/2013/EU;
11. šifra 118 – SEC-IRBA: Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen za pozicije listinjenja – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije listinjenja, za katere se uporablja pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen;
12. šifra 122 – SEC-SA: Standardiziran pristop za pozicije listinjenja – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije listinjenja, za katere se uporablja standardiziran pristop;
13. šifra 125 – SEC-ERBA: Pristop na osnovi zunanjih bonitetnih ocen za pozicije listinjenja – izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije listinjenja, za katere se uporablja pristop na osnovi zunanjih bonitetnih ocen;
14. šifra 99 – se ne uporablja – pozicije, odštete od lastnih sredstev.
(3) Uporaba šifre 0 – se ne uporablja iz prve alineje prvega odstavka tega člena je dovoljena samo v primeru imetja vrednostnih papirjev družb znotraj bančne skupine ali čistih kratkih pozicij.
(1009. Kategorija izpostavljenosti)
(1) Banka po šifrantu 1009. Kategorija izpostavljenosti poroča kategorijo izpostavljenosti, kakor je opredeljena v skladu z Uredbo 575/2013/EU.
(2) Kategorije izpostavljenosti so odvisne od pristopa, ki ga banka uporablja za izračun regulativnega kapitala, in so za standardiziran pristop (SP) opredeljene v 112. členu Uredbe 575/2013/EU, za pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (IRB) pa v 147. členu Uredbe 575/2013/EU. Označi se z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– 0 Se ne uporablja,
– 1 SP: Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov,
– 2 SP: Neplačane izpostavljenosti,
– 3 SP: Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice,
– 4 SP: Izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (KNP),
– 5 SP: Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine,
– 6 SP: Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank,
– 7 SP: Izpostavljenosti do podjetij brez kratkoročne bonitetne ocene,
– 8 SP: Izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno,
– 9 SP: Izpostavljenosti do institucij brez kratkoročne bonitetne ocene,
– 10 SP: Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij,
– 11 SP: Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank,
– 12 SP: Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja,
– 13 SP: Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav,
– 14 SP: Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem,
– 16 SP: Druge postavke,
– 17 SP: Izpostavljenosti na drobno,
– 51 IRB: Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov,
– 52 IRB: Kategorije izpostavljenosti, razen izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, listinjenja in drugih sredstev iz naslova nekreditnih obveznosti,
– 53 IRB: Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank,
– 54 IRB: Izpostavljenosti do podjetij, ki so bila ustanovljena posebej za financiranje ali upravljanje stvarnega premoženja,
– 55 IRB: Izpostavljenosti do podjetij, ki niso bila ustanovljena posebej za financiranje ali upravljanje stvarnega premoženja,
– 56 IRB: Izpostavljenosti do institucij,
– 57 IRB: Postavke iz naslova pozicij v listinjenju,
– 58 IRB: Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti,
– 59 IRB: Izpostavljenosti na drobno – drugo,
– 60 IRB: Izpostavljenosti na drobno – kvalificirane obnavljajoče,
– 61 IRB: Izpostavljenosti na drobno, zavarovane z nepremičninami.
(3) Uporaba šifre 0 – se ne uporablja je dovoljena samo v primeru imetja vrednostnih papirjev družb znotraj bančne skupine ali čistih kratkih pozicij.
11.2 Dodatni šifranti in vrednostni podatki za vrednostne papirje brez ISIN kode
(uporaba dodatnih šifrantov in vrednostnih podatkov za vrednostne papirje brez ISIN kode)
(1) Banka za vrednostne papirje z ISIN kodo v poročilu SHSG navede poleg podatkov iz podpoglavja 10.1 tudi podatke po naslednjih šifrantih in vrednostnih podatkih v skladu z opredelitvijo iz podpoglavij 3.1 in 3.2:
– 126. Datum izdaje finančnega instrumenta,
– 113. Datum zapadlosti posla,
– 57. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – glavnica,
– 125. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – obresti,
– 159. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva – drugo,
– 149. Datum nastanka zamude pri odplačevanju.
(2) Banka pri vrednostnih papirjih z ISIN kodo v poročilu SHSG poleg šifrantov in vrednostnih podatkov iz prejšnjega odstavka uporabi tudi šifrante in vrednostne podatke, opredeljene v tem podpoglavju.
(1010. Razvrstitev primarnih sredstev)
Banka po šifrantu 1010. Razvrstitev primarnih sredstev poroča razvrstitev instrumenta glede na vrsto finančnega premoženja, pri čemer mora izbrati najprimernejšo (najpodrobnejšo) možno razvrstitev instrumenta z eno izmed šifer z naslednjim nazivom:
– D.11 Navadna obveznica,
– D.121 Obveznica za tradicionalno listinjenje,
– D.122 Obveznica za sintetično listinjenje,
– D.129 Obveznica za drugo listinjenje,
– D.131 Jumbo krita obveznica,
– D.139 Druga krita obveznica,
– D.141 Srednjeročni zapis, nominiran v eurih,
– D.149 Drugi srednjeročni zapis,
– D.15 Obveznica brez dospetja,
– D.161 Obveznica, vezana na inflacijo,
– D.162 Obveznica, vezana na obrestno mero,
– D.163 Obveznica, vezana na sredstva,
– D.164 Obveznica, vezana na valuto,
– D.165 Obveznica, vezana na kredit,
– D.166 Zapis, s katerim se trguje na borzi,
– D.167 Blago, s katerim se trguje na borzi,
– D.169 Druga vezana obveznica,
– D.171 Strip obveznica, ustvarjena za del glavnice,
– D.172 Strip obveznica, ustvarjena za del kupona,
– D.1811 Naložbeni produkt za zaščito kapitala,
– D.1812 Naložbeni produkt za izboljšanje donosa,
– D.1813 Naložbeni udeležbeni produkt,
– D.1819 Drugi naložbeni produkt,
– D.1821 Produkt vzvoda z knock-outom,
– D.1822 Produkt vzvoda brez knock-outa,
– D.1823 Stalni produkt vzvoda,
– D.1829 Drugi produkt vzvoda,
– D.19 Druga obveznica,
– D.21 Bančni akcept,
– D.22 Potrdilo o vlogi,
– D.231 Komercialni zapis, nominiran v eurih,
– D.232 Komercialni zapis Pagares,
– D.239 Drugi komercialni zapis,
– D.24 Zakladna menica,
– D.29 Drugi instrument denarnega trga,
– D.311 CoCo obveznica,
– D.32 Obveznica z vključeno opcijo,
– D.33 Sestavljeni dolžniški instrumenti,
– D.34 Neudeležbena (prednostna) delnica,
– D.39 Drugi hibridni dolžniški instrument,
– D.9 Drugi dolg,
– E.1 Navadna delnica,
– E.21 Kumulativna prednostna delnica,
– E.22 Udeležbena prednostna delnica,
– E.23 Kumulativna udeležbena prednostna delnica,
– E.24 Odkupna prednostna delnica,
– E.29 Druga prednostna delnica,
– E.31 Ameriško potrdilo o lastništvu,
– E.32 Globalno potrdilo o lastništvu,
– E.39 Drugo potrdilo o lastništvu,
– E.41 Udeležbeni certifikat,
– E.42 Zamenljiva prednostna delnica,
– E.43 Pravica do vpisa,
– E.49 Drugi hibridni lastniški instrument,
– E.9 Druga delnica,
– F.1 Kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje,
– F.2 Alternativni investicijski sklad,
– F.9 Drugi sklad.
(1011. Vrsta listinjenih sredstev)
(1) Banka po šifrantu 1011. Vrsta listinjenih sredstev poroča vrsto listinjenih sredstev, ki razlikuje med listinjenjem in kritimi obveznicami, z nadaljnjo razčlenitvijo glede na osnovno vrsto sredstev za dve glavni kategoriji, pri čemer mora izbrati šifro z najprimernejšo (najpodrobnejšo) možno vrsto listinjenih sredstev z naslednjim nazivom:
– 0 Se ne uporablja,
– 1000 Listinjenje,
– 1100 Vrednostni papir, zavarovan s premoženjem (ABS),
– 1101 Kredit za nakup avtomobila ABS,
– 1102 Potrošniški kredit ABS,
– 1103 Terjatev s kreditno kartico ABS,
– 1104 Zakup opreme ABS,
– 1105 Kredit za lastniški kapital ABS,
– 1106 Zakup predizdelane hiše ABS,
– 1107 Kredit za mala in srednje velika podjetja ABS,
– 1108 Študentski kredit ABS,
– 1109 Listinjenje celotnega poslovanja ABS,
– 1110 Mešani ABS,
– 1198 Druga sredstva ABS,
– 1199 ABS – podrobnejša razčlenitev ni na voljo,
– 1200 Vrednostni papir, zavarovan s hipoteko (MBS),
– 1201 Vrednostni papir, zavarovan s stanovanjsko hipoteko (RMBS),
– 1202 Vrednostni papir, zavarovan s hipoteko na poslovno nepremičnino (CMBS),
– 1203 Mešani MBS,
– 1298 Drugi MBS,
– 1299 MBS – podrobnejša razčlenitev ni na voljo,
– 1300 Vrednostni papir, zavarovan z zastavo dolžniških instrumentov,
– 1400 Obveznica na podlagi sekundarnega zavarovanja hipotekarnih obveznosti,
– 1500 Mešano listinjenje,
– 1800 Drugo listinjenje,
– 1900 Listinjenje – podrobnejša razčlenitev ni na voljo,
– 2000 Krita obveznica,
– 2100 Krita obveznica javnega sektorja,
– 2200 Hipotekarna krita obveznica,
– 2300 Krita obveznica za financiranje nakupa ladij,
– 2400 Krita obveznica za financiranje nakupa avionov,
– 2500 Mešana krita obveznica,
– 2800 Druga krita obveznica,
– 2900 Krita obveznica – podrobnejša razčlenitev ni na voljo,
– 9999 Listinjenje in krita obveznica – podrobnejša razčlenitev ni na voljo.
(2) Uporaba šifre 0 – se ne uporablja je dovoljena samo v primeru, če ne gre za listinjenje ali krito obveznico.
(1012. Vrsta nadrejenosti instrumenta)
(1) Šifrant 1012. Vrsta nadrejenosti instrumenta opredeljuje, kako je instrument zavarovan v primeru insolventnosti izdajatelja, in pokriva naslednje tri dimenzije:
1. stopnja jamstva označuje, ali je za instrument zagotovljeno jamstvo s strani subjekta, ki ni izdajatelj;
2. stopnja razvrstitve označuje, kam se instrument uvršča v primeru likvidacije v primerjavi z drugimi instrumenti, ki jih je izdal isti izdajatelj;
3. stopnja zavarovanja označuje, ali je instrument zavarovan ali nezavarovan.
(2) Vsaka dimenzija iz prejšnjega odstavka predstavlja posamezno šifro trimestnega vrednostnega podatka. Primer: če gre za nadrejen vrednostni papir (X4X), za katerega ni zagotovljenega jamstva (1XX) in podatek o stopnji zavarovanja ni na voljo (XX9), banka poroča kodo 149.
(3) Stopnjo jamstva iz prve točke prvega odstavka tega člena banka označi s šiframi z naslednjim nazivom:
– 1XX Ni zagotovljenega jamstva,
– 2XX Državna ali zakladna garancija,
– 8XX Drugo jamstvo,
– 9XX Podatek ni na voljo.
(4) Stopnjo razvrstitve iz druge točke prvega odstavka tega člena banka označi s šiframi z naslednjim nazivom:
– X1X Podrejen – nižja raven,
– X2X Podrejen – višja raven,
– X3X Podrejen – podrobnejša razčlenitev ni na voljo,
– X4X Nadrejen,
– X5X Vrednostni papir, zavarovan s premoženjem – nižja raven,
– X6X Vrednostni papir, zavarovan s premoženjem – srednja raven,
– X7X Vrednostni papir, zavarovan s premoženjem – višja raven,
– X9X Podatek ni na voljo.
(5) Stopnjo zavarovanja iz tretje točke prvega odstavka tega člena banka označi s šiframi z naslednjim nazivom:
– XX1 Nezavarovan,
– XX2 Zavarovan,
– XX9 Podatek ni na voljo.
(1013. Geografska lokacija zavarovanja (država))
Banka po šifrantu 1013. Geografska lokacija zavarovanja (država) poroča dvomestno (alfa) šifro države, v kateri se nahaja zavarovanje, skladno s standardom ISO 3166, objavljenim na spletni strani Mednarodne organizacije za standardizacijo. Če je premoženje locirano v več kot eni državi, bodisi podregiji, je treba poročati državo, v kateri je lociran pretežni del zavarovanja. Če se podatek ne uporablja za posamezni vrednostni papir (npr. če ne gre za krito obveznico ali listinjenje), ga ni treba poročati.
(1014. Oznaka ponudnika/nosilca zavarovanja)
Banka po šifrantu 1014. Oznaka ponudnika/nosilca zavarovanja poroča oznako ponudnika oziroma nosilca zavarovanja (v skladu z navodili za izpolnjevanje šifranta 26. Oznaka komitenta iz podpoglavja 3.1.1), ki omogoča enolično in nedvoumno identifikacijo ponudnika oziroma nosilca zavarovanja.
12. PODATKI O TUJIH POSLOVNIH SUBJEKTIH
(dodatni podatki o tujih poslovnih subjektih)
(1) Banka na zahtevo Banke Slovenije sporoči za tuje poslovne subjekte, ki so rezidenti druge države članice poročevalke na podlagi Uredbe AnaCredit in s katerimi ima sklenjene kreditne posle, podatke o:
1. pravni obliki,
2. statusu pravnih postopkov,
3. datumu začetka pravnih postopkov,
4. velikosti podjetja,
5. datumu velikosti podjetja,
6. številu zaposlenih,
7. bilančni vsoti,
8. letnem prometu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka banka vnese v aplikacijo RTPS na zahtevo Banke Slovenije, in sicer le za tiste tuje poslovne subjekte, katerih dejanski dolg in prevzete (zunajbilančne) kreditne obveznosti skupaj presegajo 25.000 eurov, kar je vezano na izpolnjevanje obveznosti iz naslova sekundarnega poročanja ECB. Podatke banka posodablja v aplikaciji praviloma enkrat letno. Ti podatki niso vključeni v datoteko, ki jo Banka Slovenije v večernih urah konec vsakega delovnega dneva pripravi z vsemi spremembami.
13. REKAPITULACIJI IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA IN IZKAZA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
(rekapitulaciji in usklajevanje teh s postavkami glavne knjige)
(1) Banka za namen uskladitve stanj z glavno knjigo in obrazložitve nastalih napak Banki Slovenije v že posredovanih poročilih izdela rekapitulacijo izkaza finančnega položaja in rekapitulacijo izkaza vseobsegajočega donosa na podlagi knjigovodskih stanj iz poročila BS1S ter na podlagi metodologije, ki je v Prilogi REKAPITULACIJA.
(2) Oznake v metodologiji za izdelavo rekapitulacije imajo enak pomen, kakor je opredeljeno v 2. in 3. poglavju tega navodila:
– petmestne šifre, ki se začnejo z oznako »A« ali »P« ter z oznakami »UP«, »UO« in »VN«, so postavke poročila iz 2. poglavja tega navodila;
– šifre, ki se začnejo z oznako »Š.« in se nadaljujejo z numeričnim podatkom, predstavljajo šifrante iz podpoglavja 3.1, navedeni podatki v oklepaju pa šifre teh šifrantov (npr. Š.44 (09) pomeni, da se zadevna postavka vključi v posamezno vrstico rekapitulacije le, če je po šifrantu 44. Namen finančnih instrumentov in drugih postavk označena s šifro 09 – po odplačni vrednosti). Kadar je v oklepaju pred šifro naveden znak »≠« (ni enako), to pomeni, da se zadevna postavka vključi v posamezno vrstico rekapitulacije z vsemi verjetnimi šiframi po navedenem šifrantu, razen šifre ali več šifer, navedenih v oklepaju;
– oznaka »vred« predstavlja vrednostne podatke iz podpoglavja 3.2, naštete vrednosti za to oznako pa posamezne vrednostne podatke oziroma knjigovodska stanja postavk poročila (npr. vred: 80 predstavlja vrednostni podatek 80. Znesek knjigovodske vrednosti postavke);
– kadar je v vrstici naštetih več postavk, navedena pravila v zvezi z zapisanimi šiframi posameznih šifrantov in vrednostnimi podatki veljajo za vse postavke iz te vrstice.
(3) Banka rekapitulaciji iz prvega odstavka tega člena izdela na najnižji ravni oštevilčenih vrstic v metodologiji, pri čemer v posamezno vrstico sešteje vse naštete postavke te vrstice z ustreznimi šiframi in vrednostnimi podatki. Postavke rekapitulacije so v Prilogi REKAPITULACIJA označene s petmestno šifro, ki se začnejo z oznako »RS«, če se nanašajo na postavke rekapitulacije izkaza finančnega položaja, in »RD«, če se nanašajo na postavke rekapitulacije izkaza vseobsegajočega donosa.
14. POROČANJE DRUŽB ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA
(obseg poročanja družb za izdajo elektronskega denarja)
(1) Družbe za izdajo elektronskega denarja iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 2. člena Sklepa o poročanju MFI poročajo le podatke iz poročil BS1S in BS1V v obsegu postavk:
– Axxxx Aktivne bilančne postavke poročila,
– Pxxxx Pasivne bilančne postavke poročila.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek družbam za izdajo elektronskega denarja ni treba označiti postavk poročila BS1S po šifrantih:
– 140. Kreditna linija razen revolving kredita,
– 141. Vrsta amortizacije,
– 142. Pogostost plačil,
– 143. Končni datum obdobja, ko se plačujejo samo obresti,
– 144. Namen po AnaCredit,
– 145. Klavzula »Recourse«,
– 146. Datum poravnave/prvega črpanja,
– 147. Pogostost spremembe obrestne mere,
– 148. Datum naslednje spremembe obrestne mere,
– 149. Datum nastanka zamude pri odplačevanju,
– 150. Spremembe poštene vrednosti zaradi sprememb kreditnega tveganja pred nakupom,
– 151. Solidarna obveznost,
– 152. Zgornja omejitev obrestne mere – obrestna kapica,
– 153. Spodnja omejitev obrestne mere – obrestno dno,
– 154. Izvajalec servisiranja,
– 155. Oznaka partije za sindicirane kredite,
– 160. Datum Covid,
– 161. Oznaka Covid,
– 162. Datum zapadlosti zadnjega odobrenega odloga,
– 163. Skupno trajanje vseh odobrenih odlogov v mesecih.
15. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(popravki predhodno posredovanih poročil)
Obveznik poročanja posreduje popravke že posredovanih poročil za obdobja pred uveljavitvijo tega navodila v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij z dne 3. decembra 2019, spremenjenim z Navodilom o dopolnitvah in spremembah Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij z dne 3. marca 2020, Navodilom o spremembah in dopolnitvi Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij z dne 26. maja 2020, Navodilom o spremembah in dopolnitvi Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij z dne 7. oktobra 2020, Navodilom o dopolnitvah in spremembi Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij z dne 16. marca 2021 ter Navodilom o spremembah in dopolnitvah Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij z dne 2. julija 2021.
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) To navodilo začne veljati 30. decembra 2021.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se postavka UM005 Prihodki od obresti iz potrošniških kreditovv skladu z ožjo opredelitvijo iz 491. člena v poročilu BS1S začne uporabljati pri poročanju po stanju na dan 31. januarja 2022.
Ljubljana, dne 29. novembra 2021
