Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2024 z dne 3. 12. 2024
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2024 z dne 3. 12. 2024

Kazalo

3206. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT-A), stran 10705.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT-A) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-257
Ljubljana, dne 30. novembra 2024
Nataša Pirc Musar 
predsednica 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH IZVEDENCIH, SODNIH CENILCIH IN SODNIH TOLMAČIH (ZSICT-A) 
1. člen
V Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18 in 3/22 – ZDeb) se v 3. členu v prvem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– kadar daje izvide, mnenja in cenitve na zahtevo upravnega organa ali drugega državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki vodi upravni postopek (v nadaljnjem besedilu: upravni organ), ali«.
V drugem odstavku se v prvi alineji beseda »državnega« nadomesti z besedo »upravnega«.
V tretjem odstavku se besedilo »V primerih sklicevanja na status po tem odstavku se glede nadzora nad njegovim delom uporabljajo društvena pravila, nadzor pa izvaja društvo. O izvedenem nadzoru in ukrepih mora društvo do konca marca v posameznem koledarskem letu poročati Strokovnemu svetu.« črta.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Nadzor iz tretje alineje prejšnjega odstavka se izvaja z rednimi in izrednimi nadzori članov, ki imajo status sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.
(5) V okviru rednega nadzora se nadzori izvajajo periodično, pri čemer mora društvo v vsakem posameznem koledarskem letu izvesti nadzore nad najmanj 5 % svojih članov s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca. Društvo mora o izvedenih nadzorih, ugotovitvah in ukrepih poročati Strokovnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), do konca marca za preteklo koledarsko leto. Poročilu je treba priložiti seznam vseh članov društva s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.
(6) Izredni nadzor se izvede nad posameznim članom društva s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, če je podan sum, da ta pri izdelavi izvedenskega mnenja, izvida ali cenitve ni upošteval pravil znanosti in stroke na način, ki bi lahko predstavljal disciplinsko kršitev iz 30. člena tega zakona. Društvo izvede nadzor v 30 dneh od prejete zahteve ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), o ugotovitvah in ukrepih pa mora nemudoma poročati ministru in Strokovnemu svetu.
(7) Društvo izvaja redne in izredne nadzore v skladu s pravili društva.«.
2. člen 
V 4. členu se v prvem odstavku za besedilom »imenuje minister« vejica in besedilo »pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister)« črtata.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ministrstvo dvakrat v koledarskem letu objavi poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, vloži vlogo v elektronski obliki v roku, ki je določen v objavi poziva iz prejšnjega odstavka.«.
3. člen 
Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:
»4.a člen 
(uporaba postopkovnih določb) 
Postopki po tem zakonu se vodijo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.«.
4. člen
V 6. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(8) Predsednico oziroma predsednika Strokovnega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnico oziroma namestnika predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika) izvolijo člani Strokovnega sveta izmed sebe s tajnim glasovanjem z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, in sicer za dobo treh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.«.
5. člen 
V 7. členu se:
– v tretji alineji pred besedo »potrditev« doda besedilo »priprava in«;
– peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– podajanje mnenj o dokazilih o strokovnem izpopolnjevanju na zaprosilo ministrstva;«;
– sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– spremlja ustreznost nabora strokovnih področij in strokovnih podpodročij ter njihovih opisov za sodne izvedence in sodne cenilce ter ustreznost nabora jezikov za sodne tolmače iz 14. člena tega zakona ter predlaga potrebne spremembe in dopolnitve;«;
– osma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– ustanovitev stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ter določanje njihovih nalog;«.
6. člen 
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»10. člen 
(začasna strokovna telesa) 
(1) Začasna strokovna telesa so strokovno usklajevalne skupine treh sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki jih Strokovni svet ustanovi za obravnavo posamičnih zadev iz pristojnosti Strokovnega sveta na področju, podpodročju ali jeziku, kjer ni ustanovljenega stalnega strokovnega telesa.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za člana začasnega strokovnega telesa lahko imenuje tudi strokovnjak z določenega strokovnega področja, podpodročja ali jezika, ki ni sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, če s takega strokovnega področja, podpodročja ali jezika v začasno strokovno telo ni mogoče imenovati nobenega sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Strokovni svet ustanovi začasno strokovno telo, ki je sestavljeno le iz dveh članov, če tretjega člana ni mogoče imenovati niti po prvem niti po drugem odstavku tega člena.
(4) Začasno strokovno telo zagotavlja Strokovnemu svetu strokovno pomoč z določenega strokovnega področja oziroma jezika, Strokovni svet pa je vezan na njegovo mnenje.«.
7. člen 
V 13. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(sejnine, stroški, plačilo za delo, pečat in sedež)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Predsednik, namestnik predsednika ter člani Strokovnega sveta so upravičeni do sejnin v višini stalnega dela sejnine, kot je določen z uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.«.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Člani stalnih in začasnih strokovnih teles so upravičeni do plačila za delo, ki ga opravijo v okviru strokovnega telesa v enakih deležih, razen če se sami dogovorijo drugače.
(3) Predsednik, namestnik predsednika ter člani Strokovnega sveta in njegovih stalnih in začasnih strokovnih teles so upravičeni do povračila stroškov, določenih z uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Minister podrobneje določi način in merila za vrednotenje opravljenega dela stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ob upoštevanju obsega in zahtevnosti dela.«.
8. člen 
V 14. členu se drugi odstavek črta.
Besedilo prvega odstavka postane besedilo člena.
9. člen 
V 15. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači morajo pri svojem delu upoštevati splošne in posamične smernice za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ministrstvo objavi splošne in posamične smernice na osrednjem spletnem mestu državne uprave.«.
10. člen 
Za 15. členom se naslov IV. poglavja in 16. člen spremenita tako, da se glasita:
»IV. poglavje POGOJI ZA IMENOVANJE IN DELO 
16. člen 
(pogoji za imenovanje) 
(1) Za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača je lahko imenovana oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno področje dela izvedenstva, cenilstva ali tolmačenja, in ki:
1. je državljanka Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora,
2. aktivno obvlada slovenski jezik,
3. je poslovno sposobna,
4. ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bila moralno neprimerna za opravljanje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njenega dela ali ugledu sodišča, in
5. ni bila razrešena kot sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač po določbah tega zakona iz razloga trajnega odvzema pravice opravljati delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.
(2) Šteje se, da ima oseba iz prejšnjega odstavka ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno področje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, če:
1. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
2. ima najmanj šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, in
3. ima opravljen poseben preizkus strokovnosti iz 20. člena tega zakona.
(3) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je lahko za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca imenovana tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo, če zaradi neobstoja ustrezne stopnje študijskega programa v Republiki Sloveniji na področju, na katerem se opravlja delo sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, ni mogoče izpolniti zahtevanega pogoja izobrazbe, za sodnega tolmača pa je lahko imenovana oseba, ki ima nižjo izobrazbo, če je materni govorec tujega jezika, za katerega se opravlja delo sodnega tolmača.
(4) Minister podrobneje določi način imenovanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.«.
11. člen 
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»17. člen 
(identifikacijski znaki sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača) 
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pri opravljanju svojega dela uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:
– izkaznico sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ki vsebuje oznako sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, fotografijo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, njegovo osebno ime in stalno prebivališče, če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v izkaznici navede, ter ostale potrebne podatke;
– štampiljko sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ki vsebuje grb Republike Slovenije, oznako sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, njegovo osebno ime in stalno prebivališče, če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v štampiljki navede, ter ostale potrebne podatke.
(2) Minister podrobneje določi vsebino in obliko identifikacijskih znakov sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača.«.
12. člen 
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»18. člen 
(delo v sodnem in upravnem postopku) 
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač mora sodišče in upravni organ pravočasno opozoriti, če meni, da:
– za izvedbo dane naloge v celoti ali delno ni usposobljen,
– naloge ne bo mogel opraviti v postavljenem roku ali
– izvedensko mnenje, cenitev ali prevod ne bo v celoti ali delno v pomoč sodišču ali upravnemu organu.
(2) Sodni izvedenec in sodni cenilec, ki se pri izdelavi izvida, mnenja ali cenitve sklicuje na svoj status v skladu s prvim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko sodišče ali upravni organ zaprosi za zagotovitev prisotnosti in pomoči policije pri izvedbi posameznih aktivnosti, ki so po njegovem mnenju nujne za izdelavo izvida, mnenja ali cenitve, če meni, da bo pri delu izpostavljen ogrožanju oziroma če lahko pričakuje upiranje pri izvedbi dela.
(3) Stroški policije so stroški sodnega oziroma upravnega postopka.
(4) Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač mora vloge, listine in druga pisanja v sodnem in upravnem postopku vlagati in omogočiti njihovo sprejemanje in vročanje po elektronski poti. Sodišče oziroma upravni organ sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču izjemoma vroči listino ali pisanje v fizični obliki, če tako določa drug zakon, če vročitve ni mogoče opraviti v elektronski obliki ali če oceni, da je zaradi vsebine dokumenta ali iz kakšnega drugega razloga treba opraviti vročitev v fizični obliki.«.
13. člen 
V 19. členu se v prvem odstavku za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– davčno številko,«.
Dosedanji četrta in peta alineja postaneta peta in šesta alineja.
Dosedanja šesta, sedma in osma alineja, ki postanejo sedma, osma in deveta alineja, se spremenijo tako, da se glasijo:
»– drug elektronski predal, ki ni varen elektronski predal (v nadaljnjem besedilu: drug elektronski predal) in številko mobilnega telefona,
– varen elektronski predal in
– navedbo strokovnega področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega želi biti oseba imenovana.«.
14. člen 
V 20. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, lahko poseben preizkus strokovnosti za posamezno področje, podpodročje ali jezik opravlja največ trikrat, vendar v okviru posameznega poziva le enkrat.«.
15. člen 
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»22. člen 
(imenik) 
(1) Ministrstvo za odločanje in vodenje postopkov po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varnosti v postopkih pred sodišči in upravnimi organi upravlja imenik sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki za vsako posamezno osebo obsega naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. znanstveni ali strokovni naslov,
3. enotno matično številko občana (EMŠO),
4. davčno številko,
5. stalno in začasno prebivališče,
6. drug elektronski predal,
7. varen elektronski predal,
8. številko mobilnega telefona,
9. poštni naslov, na katerem je dosegljiva, če je ta različen od prebivališča iz 5. točke tega odstavka,
10. navedbo strokovnega področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega je oseba imenovana,
11. datum imenovanja,
12. datum začetka in prenehanja mirovanja,
13. datum prenehanja statusa,
14. razlog prenehanja statusa oziroma razrešitve,
15. poklic,
16. datum in kraj rojstva,
17. datum smrti in
18. podatek o pravnomočno izrečenem disciplinskem ukrepu.
(2) Podatki iz imenika se brezplačno zagotavljajo sodiščem in upravnim organom.
(3) Imenik je za pravno varnost, delovanje sodišč in upravnih organov ter obveščanje strank javen v delu, ki za vsako posamezno osebo obsega naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. znanstveni ali strokovni naslov,
3. naslov stalnega in začasnega prebivališča ter naslov, na katerem je dosegljiva, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v celoti ali delno izvzame iz javnega dela imenika,
4. drug elektronski predal, varen elektronski predal in številko mobilnega telefona,
5. navedbo strokovnega področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega je oseba imenovana, in
6. datum imenovanja.
(4) Javni del imenika se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(5) Podatki o posamezniku se po izbrisu iz imenika arhivirajo. Ministrstvo zagotavlja trajno hrambo arhiviranih podatkov.
(6) Pravico do vpogleda v arhivirane podatke imenika imajo subjekti iz drugega odstavka tega člena zaradi potreb uradnih postopkov in upravičene osebe, ki izkažejo pravni interes. Pravni interes je izkazan, če arhivirani podatek vpliva na pravice in obveznosti osebe, ki nastopa kot stranka v postopkih.«.
16. člen 
V 23. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za namene iz prejšnjega člena mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pisno sporočiti ministrstvu vsako spremembo podatkov iz 2., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena najpozneje v treh dneh od njenega nastanka.«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »do konca januarja« nadomesti z besedilom »najpozneje do 31. marca«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
17. člen 
Za 25. členom se dodata nova 25.a in 25.b člen, ki se glasita:
»25.a člen 
(evidenca razpoložljivosti) 
(1) Za namen seznanjanja sodišč in upravnih organov o razpoložljivosti sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev ministrstvo vodi informatizirano evidenco (v nadaljnjem besedilu: evidenca razpoložljivosti), ki obsega naslednje podatke:
– osebno ime sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača,
– strokovno področje in strokovno podpodročje oziroma jezik, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan,
– specialistična znanja in strokovne preference s področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan, in
– datum o možnosti prevzema nove zadeve v reševanje.
(2) Podatki iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se prevzamejo iz imenika iz 22. člena tega zakona, podatke iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka pa v evidenco razpoložljivosti vnašajo sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači sami.
(3) Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač skrbi v evidenci razpoložljivosti za ažurnost podatkov iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena. Če v evidenci razpoložljivosti ni podatka iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, se šteje, da je sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač razpoložljiv za sprejem novih zadev.
(4) Sodišča in upravni organi dostopajo do podatkov iz evidence razpoložljivosti neomejeno in brezplačno.
(5) Podatki iz prvega odstavka tega člena se hranijo pet let od konca koledarskega leta, v katerem so bila zabeležena dejanja obdelave.
25.b člen 
(viri podatkov) 
(1) Podatki za odločanje v postopkih po tem zakonu ter vodenje imenika in evidenc se zbirajo neposredno od osebe, razen tistih podatkov, ki se zbirajo po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki so navedene v tretjem odstavku tega člena.
(2) Zbirke podatkov iz tega zakona se povezujejo z zbirkami podatkov iz tretjega odstavka tega člena prek enotne matične številke občana (EMŠO).
(3) Ministrstvo brezplačno pridobiva podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva: osebno ime, državljanstvo, prebivališča in naslovi po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča, skrbništvo po zakonu, ki ureja skrbništvo za odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo, datum smrti;
2. ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo – podatke o pridobljeni visokošolski ravni izobrazbe iz evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ): datum pridobitve izobrazbe, dosežena stopnja izobrazbe in razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P-16, naziv visokošolskega zavoda, naziv visokošolskega študijskega programa;
3. ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje – podatke o pridobljeni srednješolski oziroma višješolski ravni izobrazbe iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja (CEUVIZ): datum zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu, doseženo stopnjo izobrazbe in razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P-16, ime vzgojno-izobraževalnega zavoda, vzgojno-izobraževalni ali študijski program;
4. ministrstva, pristojnega za pravosodje – podatek o izrečeni pravnomočni sodbi iz centralne kazenske evidence (CKE): naziv in naslov sodišča, če gre za tuje sodišče, tudi ime države, številka ter datum izreka in pravnomočnosti odločbe sodišča, zakonsko ime kaznivega dejanja z navedbo člena, odstavka in točke zakona, ki je bil uporabljen, prevedbo opisa tipa kaznivega dejanja in opisa tipa kazenske sankcije v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (sistem ECRIS), čas izvršitve kaznivega dejanja, vrsta kazenske sankcije z navedbo višine in trajanja izrečene sankcije ter podatki o izvršeni kazni.«.
18. člen 
V 26. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Minister lahko na predlog Strokovnega sveta odredi, da mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač s posameznega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika v določenem roku opraviti poseben preizkus strokovnosti iz 20. člena tega zakona.
(3) Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač posebnega preizkusa strokovnosti iz 20. člena tega zakona ne opravi, se šteje, da nima več ustreznega strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.«.
19. člen 
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»27. člen 
(preverjanje strokovnega izpopolnjevanja) 
(1) Strokovno izpopolnjevanje sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača preverja ministrstvo po preteku petih let od dneva njegovega imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih petih let.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač mora ministrstvu predložiti najmanj pet dokazil o strokovnem izpopolnjevanju, ki so bila izdana v časovnem obdobju petih let, za katero se preverja njegovo strokovno izpopolnjevanje, v 60 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka, najpozneje pa do roka, ki ga sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču v pozivu za predložitev dokazil o strokovnem izpopolnjevanju določi ministrstvo.
(3) Predložena dokazila iz prejšnjega odstavka so lahko iz pravnega področja in iz strokovnega področja, podpodročja ali jezika, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imenovan, pri čemer se mora večina predloženih dokazil nanašati na strokovno področje, podpodročje ali jezik, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imenovan.
(4) Strokovni svet na zaprosilo ministrstva poda mnenje o dokazilih iz strokovnega področja, podpodročja ali jezika iz prejšnjega odstavka.
(5) Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ne predloži zadostnega števila dokazil, lahko v roku iz drugega odstavka tega člena poda izjavo, da bo pristopil k opravljanju posebnega preizkusa strokovnosti iz 20. člena tega zakona, h kateremu mora pristopiti najpozneje v šestih mesecih po izteku roka iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač v roku iz drugega odstavka tega člena ne predloži zadostnega števila dokazil in v roku iz prejšnjega odstavka ne pristopi k opravljanju posebnega preizkusa strokovnosti iz 20. člena tega zakona ali posebnega preizkusa strokovnosti iz 20. člena tega zakona ne opravi, se šteje, da nima več ustreznega strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(7) Vrste dokazil o strokovnem izpopolnjevanju in način preverjanja strokovnosti določi minister po predhodnem mnenju Strokovnega sveta.«.
20. člen 
V 29. členu se v prvem odstavku v 1. točki druga alineja črta.
21. člen 
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»30. člen 
(disciplinske kršitve) 
(1) Disciplinske kršitve so lažje disciplinske kršitve in hujše disciplinske kršitve.
(2) Lažje disciplinske kršitve so:
1. neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
2. dejanja ali opustitev dejanj, s katerimi se krši ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
3. neupoštevanje pravil znanosti in stroke, ki ne povzročijo hujših škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence (lažja nevestnost);
4. sklicevanje na status v zadevah, v katerih sklicevanje na status nima podlage v zakonskem pooblastilu;
5. neupravičena odklonitev dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
6. neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača;
7. nepravočasno opozorilo sodišču ali upravnemu organu, da sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za izvedbo naloge ni v celoti ali delno usposobljen ali da njegova naloga sodišču ali upravnemu organu ne bo v celoti ali delno v pomoč;
8. kršitev dolžnosti sporočanja podatkov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(3) Hujše disciplinske kršitve so:
1. neupoštevanje pravil znanosti in stroke, če zaradi tega nastanejo ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za stranke ali druge udeležence (hujša nevestnost);
2. večkratno neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača;
3. ponovitev disciplinskih kršitev, za katere je sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču že bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep, in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno ali pošteno opravljal dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;
4. nepooblaščena uporaba ali razkritje zaupnih podatkov, za katere sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izve v zvezi z opravljanjem sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.«.
22. člen 
V 32. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Z dnem vročitve odločbe o začasnem odvzemu pravice opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za čas trajanja ukrepa ne sme sklicevati na svoj status sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
23. člen 
36. člen se črta.
24. člen 
V 38. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(začasna prepoved zaradi disciplinskega postopka)«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Z dnem vročitve odločbe o začasnem odvzemu pravice opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za čas trajanja ukrepa ne sme sklicevati na svoj status sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.«.
25. člen 
41. člen se spremeni tako, da se glasi:
»41. člen 
(prenehanje statusa) 
(1) Sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču preneha status:
1. če se odpove statusu sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača;
2. ko dopolni starost 75 let;
3. s smrtjo.
(2) Sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču preneha status:
1. iz razloga po 1. točki prejšnjega odstavka: z vročitvijo odločbe ministra;
2. iz razloga po 2. točki prejšnjega odstavka: z iztekom koledarskega leta, v katerem je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač dopolnil starost 75 let, kar ugotovi minister v odločbi, ki jo ta izda najpozneje v enem mesecu po izteku koledarskega leta;
3. iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka: z dnem smrti.
(3) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču status za dve leti podaljša, če do 30. novembra koledarskega leta, v katerem dopolni starost 75 let, in tako na vsaki naslednji dve leti, predloži dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za opravljanje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja, ki na dan predložitve ni starejše od šestih mesecev.
(4) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, podrobneje določi način pridobitve dokazila o telesni in duševni zmožnosti za opravljanje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja iz prejšnjega odstavka ter pogoje, ki jih morajo za izvajanje zdravstvenih pregledov za pridobitev dokazila o telesni in duševni zmožnosti iz prejšnjega odstavka izpolnjevati izvajalci zdravstvene dejavnosti.«.
26. člen 
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
»44. člen 
(začasna prepoved zaradi kazenskega postopka) 
(1) Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, minister sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču začasno prepove opravljati delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja (suspenz). Za čas prepovedi opravljanja dela se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izbriše iz javnega dela imenika.
(2) Če je suspendirani sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač obsojen za kaznivo dejanje iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona, traja začasna prepoved do vročitve odločbe o razrešitvi iz 42. člena tega zakona, sicer pa do pravnomočnosti odločbe, s katero se kazenski postopek zoper njega konča.
(3) Suspendirani sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora pri ministrstvu za čas trajanja začasne prepovedi opravljanja dela deponirati štampiljko in izkaznico, in sicer v treh delovnih dneh od vročitve odločbe o začasni prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.
(4) Z dnem vročitve odločbe o začasnem odvzemu pravice opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za čas trajanja ukrepa ne sme sklicevati na svoj status sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.
(5) Zoper odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od njene vročitve. O tožbi sodišče odloča prednostno.
(6) O pravnih dejstvih iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora pristojno sodišče nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh po nastanku teh dejstev obvestiti ministrstvo. Obvestilo šteje kot naloga sodne uprave.«.
27. člen 
Za 46. členom se dodata nova 46.a in 46.b člen, ki se glasita:
»46.a člen 
(brezplačen dostop do prevoda Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti) 
Sodni izvedenci in sodni cenilci imajo pravico do brezplačnega dostopa do veljavnih prevodov Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, ki jih zagotavlja Slovenski inštitut za revizijo.
46.b člen 
(ministrstvo kot zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen) 
Ministrstvo je zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen za zavarovance iz 5. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23), ki so sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači. Ministrstvo zanje vloži prijavo v zavarovanje z dnem imenovanja in odjavo z dnem prenehanja statusa ali razrešitve sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 
28. člen 
(varen elektronski predal) 
Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači si morajo zagotoviti varen elektronski predal za prejemanje odločb, listin in drugih pisanj v sodnem in upravnem postopku v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona ter ga v tem roku sporočiti ministrstvu.
29. člen 
(zavezanci za vnos podatkov v evidenco razpoložljivosti) 
(1) Informatizirana evidenca razpoložljivosti iz prvega odstavka novega 25.a člena zakona se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njeno delovanje. Minister ob tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem določi datum, od katerega dalje se evidenca razpoložljivosti uporablja. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z namenom seznanjanja sodišč o razpoložljivosti sodnih izvedencev do izdaje sklepa iz prejšnjega odstavka ministrstvo ročno zbira podatke iz tretje in četrte alineje prvega odstavka novega 25.a člena zakona neposredno od sodnih izvedencev, imenovanih za naslednja strokovna področja in podpodročja:
– področje socialnega dela, podpodročje socialnega dela;
– področje psihologije, podpodročje klinične psihologije in podpodročje psihologije družine;
– področje medicine, podpodročje psihiatrije in podpodročje otroške in mladostniške psihiatrije.
30. člen 
(dokončanje mandata predsednika in namestnika predsednika Strokovnega sveta) 
Predsednik in namestnik predsednika, izvoljena pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujeta delo do prenehanja mandata, za katerega sta bila izvoljena.
31. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki za imenovanje sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača, disciplinski postopki ter postopki prenehanja imenovanja, razrešitve in suspenza, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
32. člen 
(izdaja in uskladitev podzakonskih predpisov) 
(1) Minister izda podzakonska predpisa iz šestega odstavka spremenjenega 13. člena in sedmega odstavka spremenjenega 27. člena zakona ter uskladi Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 48/18 in 148/21) s spremenjenima četrtim odstavkom 16. člena in drugim odstavkom 17. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka spremenjenega 41. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(3) Strokovni svet uskladi poslovnik iz 12. člena zakona s spremenjenim 10. členom zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(4) Društva, ki delujejo na področju sodnega izvedenstva in sodnega cenilstva in so pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu, uskladijo društvene akte s spremenjenim tretjim odstavkom ter novimi četrtim, petim in šestim odstavkom 3. člena zakona in jih pošljejo v soglasje ministrstvu v enem letu od uveljavitve tega zakona.
33. člen 
(začetek uporabe določb o nadzoru v primeru sklicevanja na status v drugih primerih) 
Tretji do sedmi odstavek spremenjenega 3. člena zakona se začnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona, do takrat pa se uporablja tretji odstavek 3. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18 in 3/22 – ZDeb).
34. člen 
(začetek uporabe določbe o prenehanju imenovanja zaradi dopolnjene starosti 75 let) 
(1) 2. točka prvega odstavka spremenjenega 41. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2027.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač, ki bo do vključno 31. decembra 2026 dopolnil starost 75 let in želi nadaljevati opravljanje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, mora ministrstvu predložiti dokazilo o telesni in duševni zmožnosti iz tretjega odstavka spremenjenega 41. člena zakona najpozneje do 30. novembra 2026.
35. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-03/24-1/16
Ljubljana, dne 22. novembra 2024
EPA 1692-IX
Državni zbor 
Republike Slovenije 
mag. Urška Klakočar Zupančič 
predsednica 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti