Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94), je Občinski svet občine Vodice na 7. seji dne 6. 7. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Vodice
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje Občine Vodice obsega območja naslednjih naselij: Bukovica, Dobruša, Dornice, Koseze, Polje, Povodje, Repnje, Selo, Skaručna, Šinkov Turn, Torovo, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko in Zapoge.
2. člen
Občina Vodice (v nadaljnjem besedilu: občina) varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najpozneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Vodice je v Vodicah, Kopitarjev trg 1, Vodice.
Občina ima grb, zastavo, žig in pečat. Obliko, velikost in način uporabe simbolov občine določa poseben odlok.
Občina ima svoj občinski praznik. Datum praznovanja določi občinski svet.
Občina podeljuje zaslužnim občanom, pravnim osebam in organizacijam naziv častnega občana, nagrade in druga priznanja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
6. člen
Občina je razdeljena na krajevne skupnosti.
Območje posamezne krajevne skupnosti se določi s statutarnim sklepom.
Statutarni sklep sprejme občinski svet po poprej opravljenih zborih občanov, na katerih se ugotovi volja prebivalcev, da se na določenem območju organizira krajevna skupnost.
7. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje, izvrševanje ali izvedbo določenih zadev iz pristojnosti občine v pristojnost krajevne skupnosti.
8. člen
Delovanje krajevne skupnosti se v obsegu prenesenih nalog iz prejšnjega člena financira iz proračuna občine.
9. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu s svojimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso last občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna ter sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine pri opravljanju nalog iz 7. člena statuta, če te naloge izvršuje s sredstvi občine.
10. člen
Viri financiranja krajevne skupnosti so:
– občinski proračun,
– lastni viri iz premoženja,
– drugi viri,
Kriterije in merila za financiranje krajevne skupnosti iz občinskega proračuna določi občinski svet z odlokom.
11. člen
Premoženje, ki ga krajevna skupnost pridobi z lastnim delom ali sredstvi, je njena last.
12. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti pisno mnenje organa krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
13. člen
Občina se lahko povezuje v pokrajino in sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
14. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske načrte;
– sprejema načrt varstva pred požarom v občini;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– kmetijske in gospodarske dejavnosti;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– določi način in pogoje upravljanja javnih in drugih podjetij;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi sodeluje pri:
– gradnji in vzdrževanju lokalne javne ceste in javne poti;
– pospeševanju kulturne, društvene, vzgojne in knjižnične dejavnosti;
– gradnji komunalnih objektov in naprav;
– gradnji stanovanj za socialno ogrožene;
– zagotavljanju delovanja lokalnih javnih služb;
– zagotavljanju delovanja občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
– izvajanju dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavljanju subvencij in tekočih transferjev v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– požarni varnosti in gasilstvu;
– opravljanju pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– zagotavljanju financiranja političnih strank;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– požarno varnost;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere vstopa občina.
15. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti mestne občine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja in določanje kazni za nepravilno parkiranje,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
16. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih ddoloča zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– druge dajatve, ki jih občinski svet določi z odloki.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
17. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
Organi občine se volijo za štiri leta.
18. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnosti niso dostopni le dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
19. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega in drugih odborov in komisij,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve in volitve za svet krajevne skupnosti,
– na predlog župana imenuje in razrešuje tajnika občine,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestila članom občinskega sveta, odborov in komisij, župana in drugih funkcionarjev,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– predpisuje pogoje in določa davke iz 16. člena statuta,
– imenuje in razrešuje člane za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem statutom ali odlokom.
21. člen
Občinski svet odloča o vseh, na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
22. člen
Občinski svet ima 13 članov.
23. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika.
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima lahko svojega tajnika, ki pomaga predsedniku pri opravljanju in vodenju sej občinskega sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Tajnika imenuje občinski svet.
25. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta, nadzornega odbora ali drugega občinskega odbora.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Dnevni red predlaga predsednik občinskega sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic občinskega sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
26. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico biti navzoči na sejah občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je navzočih večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov razen, če zakon ali ta statut določa drugače.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar to določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Občinski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori in komisije
29. člen
Občinski svet lahko ustanovi odbore in komisije kot svoja delovna telesa. Člane odborov in komisij imenuje izmed članov občinskega sveta in izmed občanov.
30. člen
Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge.
31. člen
Odbori in komisije opravljajo naslednje naloge:
– obravnavajo predloge župana, članov občinskega sveta in občanov s svojega delovnega področja, preden o njih odloča občinski svet in dajejo občinskemu svetu mnenje o teh predlogih;
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu in županu mnenja o teh vprašanjih;
– predlagajo občinskemu svetu in županu odločitve s svojega delovnega področja.
Način dela in postopek odločanja odborov in komisij ter razmerja med njimi in občinskimi organi se uredijo s poslovnikom občinskega sveta.
32. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
1. Odbor za družbene dejavnosti:
– šolstvo in otroško varstvo,
– kultura in informiranje,
– šport in rekreacija,
– zdravstvo in sociala,
– mladi in družina.
2. Odbor za komunalo, urejanje prostora in naravovarstvo:
– komunala,
– urejanje prostora,
– naravovarstvo.
3. Odbor za finance in investicije
4. Odbor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
5. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
6. Odbor za gospodarstvo:
– obrt,
– turizem in podjetništvo.
7. Odbor za pravne akte
Občinski svet ima lahko še druge odbore kot stalna ali začasna delovna telesa.
33. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
34. člen
Občinski odbor ali komisija ima najmanj 3 člane. Člani odbora ali komisije so lahko tudi občani, ki niso svetniki.
35. člen
Na predlog večine članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov izvoli nov odbor.
36. člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednik občinskega odbora je član odbora iz vrst občinskega sveta. Le tega s sklepom določi občinski svet. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo člani občinskega sveta, zainteresirane organizacije v občini in 10 občanov.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov odbora, imajo prednost uvrstitve na kandidatno listo kandidati iz različnih krajevnih skupnosti. Ne glede na to, mora biti na listo uvrščenih vsaj polovico kandidatov izmed občanov.
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
37. člen
Predsednik odbora ali komisije vodi delo odbora ali komisije.
Odbor ali komisija veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov.
Župan in člani občinskega sveta imajo pravico sodelovati na sejah odborov ali komisij.
4. Nadzorni odbor
38. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad dotokom sredstev v občinski proračun,
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev očinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– preprečuje nenamensko in nesmotrno uporabo občinskih sredstev.
Nadzorni odbor redno obvešča občinski svet, vendar najmanj dvakrat letno pripravi pisno poročilo občinskemu svetu o njegovih ugotovitvah.
39. člen
Člane nadzornega sveta imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov članov občinskega sveta.
Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in 10 občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
40. člen
Občina ima župana in lahko podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa izmed občanov imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov.
41. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– izvršuje občinski proračun in odgovarja za njegovo izvrševanje, kadar ne gre za zadeve, o katerih odloča občinski svet,
– sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji, določenimi z zakonom,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
42. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem znova odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in z zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
43. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
6. Odbor krajevnih skupnosti
44. člen
Odbor krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Odbor sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
45. člen
Odbor krajevnih skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Odbor lahko zahteva od občinskega sveta, da znova obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko občinskemu svetu poda najkasneje v 15 dneh od sprejema takega akta, ki mora biti objavljen v uradnem listu. Odločitev o taki zahtevi sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
7. Krajevne skupnosti
46. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti.
Za izvedbo volitev v svet krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določila zakona o lokalnih volitvah.
Krajevna skupnost je konstituirana, ko ima izvoljen svet krajevne skupnosti in veljaven statut.
Statut krajevne skupnosti začne veljati, ko z njim soglaša občinski svet.
47. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje naloge in pristojnosti:
– upravlja s svojim premoženjem in sredstvi,
– razpravlja o problematiki v svoji krajevni skupnosti,
– daje občinskemu svetu predloge in pobude za reševanje zadev, ki se nanašajo na krajevno skupnost,
– daje organom občine mnenje o reševanju posameznih zadev iz občinske pristojnosti,
– odloča o izvrševanju zadev, ki so jih na krajevno skupnost prenesli organi občine,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta statut in statut krajevne skupnosti.
48. člen
Organiziranost krajevne skupnosti, pravice in dolžnosti njenih organov in način dela teh organov, določa statut krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti.
8. Neposredne oblike odločanja občanov
49. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
50. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
51. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
52. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji krajevni skupnosti,
– razpravlja o delu sveta krajevne skupnosti oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu svojega predstavnika v odboru krajevnih skupnosti,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje krajevne skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
53. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo pet odstotkov volivcev v občini ali delu občine. Zbor občanov veljavno sklepa, če je na zboru navzočih pet odstotkov volivcev občine oziroma njenega dela.
54. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
55. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
56. člen
Občinski svet ali župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 54. in 55. člena tega statuta.
57. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
58. člen
Upravne naloge v občini opravlja občinska uprava. Organizacijo občinske uprave z odlokom določi občinski svet na predlog župana.
59. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Tajnik občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.
60. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog občinske uprave.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
61. člen
Občinska uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
62. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
Župan lahko za vodenje upravnega postopka in za odločanje o vseh upravnih stvareh ali o posamični vrsti upravnih stvari, pooblasti tajnika občinske uprave oziroma delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
63. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti, odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
64. člen
O izločitvi delavca v občinski upravi in tajnika občinske uprave odloča župan.
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet. V tem primeru občinski svet tudi sam odloči o stvari.
65. člen
Položaj delavcev v občinski upravi ureja odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Sistemizacijo v občinski upravi določi župan.
Delavce v občinski upravi sprejema v delovno razmerje, na podlagi sistemizacije delovnih mest, župan.
O pravicah iz delovnega razmerja ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju občinskih upravnih delavcev, odloča župan.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela občinske uprave
66. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku, lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
67. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da občinska uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonskimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
68. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje z odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva zraka.
69. člen
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe za naslednja področja:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– na drugih področjih.
70. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
71. člen
Občinski svet lahko z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
72. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov občinskega premoženja je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za človekoljubne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in druge podobne namene.
Odločitev o odsvojitvi delov premoženja sprejme občinski svet. Odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta.
O stvarnih obremenitvah, nakupu in zamenjavi nepremičnin ali pravic odloča občinski svet.
Za nabavo premičnine do zneska, do katerega ni obvezen javni razpis, je pristojen župan.
73. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev, v skladu z zakonom, in iz državnega proračuna ter donatorstvom.
74. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v letnem proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem, in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
75. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
76. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna, izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najemu posojila odloča občinski svet. Izvršilni organ je župan.
77. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje sredstev se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
78. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar pritekajo prihodki neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
79. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
80. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
81. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
82. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do pet odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
83. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– dotacije iz državnega proračuna.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe, pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
84. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– rente,
– najemnine občinskih zemljišč in objektov,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
85. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
86. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, tajnik občinske uprave in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
87. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike s soglasjem občinskega sveta.
Občinski svet sprejema prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
88. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
89. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
90. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
91. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
92. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
93. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
94. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
95. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
96. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
97. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
98. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne in druge nesreče, ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji, vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje, pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
99. člen
V obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
100. člen
Amandma, besedilo člena odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
101. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15 dan po objavi, če v njih ni določeno drugače.
3. Posamični akti občine
102. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristijnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblasti.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
103. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastil ali soglasja občine, posega v njene pravice.
104. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
105. člen
Župan ali občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta, lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
106. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
107. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta, oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
108. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino, zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva in če je to v korist urejanja in opravljanja zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum.
S sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo.
S potrditvijo statuta pokrajine, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109. člen
Do konstituiranja krajevnih skupnosti iz 6. člena statuta, obstoječi krajevni skupnosti:
– KS Bukovica - Šinkov Turn in
– KS Vodice
nadaljujeta delo v skladu s svojim dosedanjim statutom, kolikor ni v nasprotju z zakonom in izvršujeta vse pogodbene in finančne obveznosti s soglasjem župana.
110. člen
Dosedanje premoženje krajevnih skupnosti je v lasti tiste krajevne skupnosti, na območju katere se nahaja.
111. člen
Ko bodo skladno z določili tega statuta ustanovljene krajevne skupnosti, morajo biti izvedene volitve v svete krajevnih skupnosti najpozneje v treh mesecih po sprejemu statutarnega sklepa o ustanovitvi krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti se morajo konstituirati najpozneje v dveh mesecih po opravljenih volitvah v svete krajevnih skupnosti.
112. člen
Najkasneje v roku enega meseca po uveljavitvi tega statuta, skliče župan zbore občanov, na katerih ugotovi interes za obstoj in območje krajevnih skupnosti.
113. člen
Na območju občine veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot občinski predpisi tisti predpisi Občine Ljubljana Šiška in Mesta Ljubljana, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 14. in 15. člena tega statuta.
Te predpise izvršujejo in jih s svojimi predpisi nadomeščajo organi občine.
114. člen
Občina Vodice je pravni naslednik ustreznega dela premoženja, pravic in obveznosti Občine Ljubljana Šiška, vključno finančnih in drugih skladov Občine Ljubljana Šiška in Mesta Ljubljane.
Občina Vodice z ustreznim delom vstopi v ustanoviteljske pravice na javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javnih podjetjih, ki sta jih izvrševala Občina Ljubljana Šiška in Mesto Ljubljana. Občina Vodice pridobi tudi ustrezni delež kapitala v strukturi kapitala tistih gospodarskih družb, v katerih sta imela svoj kapitalski delež Občina Ljubljana Šiška in Mesto Ljubljana.
V skladu s 100. členom zakona o lokalni samoupravi, Občina Vodice uredi razmerja v zvezi s premoženjem ter pravicami in obveznostmi iz prejšnjih odstavkov, z Mestno občino Ljubljana in drugimi občinami, utanovljenimi na območju DPS Mesta Ljubljana.
115. člen
Za urejanje vprašanj delitve premoženja, pravic in obveznosti z drugimi občinami skrbi župan, ki o tem sproti obvešča občinski svet. Odločitev o delitveni premoženjski bilanci sprejme občinski svet z večino vseh svojih članov.
Če pride do spora glede premoženja, sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade ter enako število predstavnikov sprtih strani.
V primeru spora glede premoženjskih razmerij, vloži župan na zahtevo občinskega sveta tožbo pri vrhovnem sodišču.
116. člen
Tolmačenje tega statuta daje občinski svet.
117. člen
Postopek za sprejem sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko da tretjina članov občinskega sveta, župan ali pet odstotkov volilnih upravičencev.
118. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Vsi organi in akti občine, ki jih določa ta statut, morajo biti konstituirani in sprejeti v treh mesecih.
119. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep Občine Vodice (Uradni list RS, št. 8/95).
Vodice, dne 6. julija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Vodice
Alojzij Kosec l. r.
