Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odločba US RS, 76/08, 79/09 in 51/10), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 - prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško na 42. seji dne 9. 9. 2010 sprejel

Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske umetnostno-arhitekturne in arheološke vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega ter arheološkega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: EŠD 16170 Krško - Hiša na Cesti krških žrtev 2.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Hiša na Cesti krških žrtev 2 je značilen in dobro ohranjen primer meščanske baročne arhitekture in hkrati ena najstarejših stavb mestnega jedra Krško z ohranjenimi elementi srednjeveških predhodnic, ki so ji preureditve v 18. in 19. stoletju dodale značilne poteze svojega časa, ne da bi s tem bistveno okrnile izvirno podobo. Hišo, sestavljeno iz dveh identično zasnovanih enonadstropnih arhitektur prve polovice 17. stoletja, v kateri naj bi zadnje mesece svojega življenja preživel polihistor in historiograf Janez Vajkard Valvasor, z ohranjeno baročno prostorsko organizacijo, poznobaročno pilastrsko in štukaturno členjeno fasado ter bogato slikarsko in stavbo opremo, je konec 19. stoletja združil tedanji lastnik pisatelj in odvetnik dr. Janez Mencinger. Iz njegovega časa je ohranjena raznolika stavbna oprema, ki predstavlja edinstveno pričevanje o meščanski bivanjski kulturi koncu 19. in začetku 20. stoletja.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Krško, na parceli št. *57. Hiša stoji v območju arheološke dediščine EŠD 16574 Krško - Arheološko najdišče mesto.
Meja spomenika je vrisana na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih ter arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;
- zagotavljanje ustrezne namembnosti skladno z varovanimi vrednotami spomenika;
- strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi;
- prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
- prepoved vseh posegov v zemeljske plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
- zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
- ohrani njegov pomen in raba,
- ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
- predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
- vzpodbudi učno - predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Lastnik in/ali upravljalec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.

Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik ali njegove dele je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah navedenih v 3. členu tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.