Na podlagi 53., 57. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na 9. redni seji dne 9. 2. 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Središče Sodražica vzhod – 18-03 severni del
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju določil Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica – OPN S 07 (Uradni list RS, št. 49/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Središče Sodražica vzhod – severni del središča (v nadaljnjem besedilu: OPPN Središče V – S del).
(2) V letu 2009 je bil za obravnavano območje pripravljen predlog Občinski podrobni prostorski načrt Pod cerkvijo – SV središče Sodražica. Po sprejemu OPN S 07 se je območje preimenovalo in dokument preimenoval v Občinski podrobni prostorski načrt 18-03 središča Sodražica vzhod.
Na podlagi novih strokovnih podlag in razvojnih programov uporabnikov prostora obravnavanega območja se območje Občinskega prostorskega načrta deli na dve fazi.
(3) Predmet tega odloka je severni del območja kot 1. faza imenovanega OPPN Središče V – S del, ki ga je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U 18/ 2011.
2. člen
(vsebina načrta)
OPPN Središče V – S del določa:
1. opis prostorske ureditve,
2. usmeritev načrtovanih ureditev v prostor:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoji in usmeritve za projektante,
3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,
5. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih rešitev,
8. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta;
3. člen
(sestava načrta)
OPPN Središče V – S del vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta (Uradni list RS, št. 33/07).
Grafični del:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
4.a Ureditvena situacija,
4.b Zazidalna situacija,
4.c Prometne rešitve ob regionalni cesti,
5. Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
6. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. Načrt parcelacije;
Obvezne priloge:
– Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Sodražica – OPN S 07,
– Prikaz stanja – geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
(1) Območje obdelave je delno pozidano območje severovzhodnega dela središča naselja Sodražica kot lokalnega središča. Območje poveže obstoječo pozidavo med potokom Bistrica in regionalno cesto na vzhodni strani ter pozidavo ob historični glavni osi Sodražice na zahodni strani. Na severu se območje navezuje na osrednji trg in na jugu zaključi pred območjem cerkve.
(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN Središče V – S del so:
– celovit pristop notranjega razvoja, povezava med obstoječo gradnjo z novimi strukturami,
– učinkovito razvrščanje dejavnosti,
– prenova in ureditev obstoječega osrednjega dela naselja,
– izboljšanje prometne infrastrukture,
– ureditev javnih površin,
– racionalna infrastrukturna opremljenost.
(3) Celovit pristop notranjega razvoja
Obstoječa pozidava osrednjega dela pretežno linearno sledi glavnim komunikacijskim smerem. Na ta način ostaja nezazidan zaledni del pozidave v prvotni pretežno travniški rabi, ki predstavlja potencial notranjega razvoja. Venec obstoječe pozidave je raznolik tako po nastanku, namenski rabi, kakor tudi v arhitekturnem oblikovanju in ureditvi prostih površin.
Načrtovanje notranjega razvoja je usmerjeno na zaledne proste površine z vzpostavitvijo komunikacijskih prebojev, navezavo na obstoječe grajene strukture, prenovo in sanacijo obstoječih ureditev.
(4) Učinkovito razvrščanje dejavnosti
Centralni del Sodražice je v razvoju preraslo okvire ruralnega naselja, v katerega se je vrinila nova trška os z dejavnostmi tranzita in lociranjem posameznih javnih programov, na katerega so vezane druge osi. Izhodišče načrtovanih gradenj in ureditev je:
– oblikovanje programa v zaledju severnovzhodnega središča Sodražica,
– širitev mesto-tvornih in poslovnih programov v območju južno od osrednje tranzitne ceste R1 212,
– prepletanje bivalnih in poslovnih funkcij s povezovanjem z obvodnim svetom in kvalitetnim naravnim zaledjem.
(5) Prenova / ureditev obstoječega osrednjega dela naselja
Ohranitev identitetne naselja temelji na ohranjanju osrednjega trga, glavnih prometnih osi Podgorske in regionalne ceste ter navezava odprtih površin na obvodni prostor. Prenova obstoječih grajenih struktur sledi izboljšanju prometne pretočnosti obravnavanega območja. Ob tem se na novo uredijo vmesni slabo izkoriščeni ali degradirani prostori.
(6) Izboljšanje prometne infrastrukture
Načrtovane prometne rešitve zagotavljajo pretočnost preko osrednjega dela z določitvijo vstopov v zaledni del obstoječega centralnega dela Sodražice, dostopnost znotraj grajenih struktur, ustreznem zagotavljanju parkirišč z navezavami s peš prometom.
Notranji prometni skelet se dopolni z novo mestno ulico v smeri sever–jug z navezavo na cesto R1 212 (Nova vas–Sodražica–Žlebič) in v nadaljevanju z možnim priključkom na Podgorsko cesto. Ob tej mestni ulici se pri poslovnem delu zagotovijo parkirne in manipulativne površine.
(7) Ureditve javnih površin
Obstoječe danosti prostih prostorov so prednosti, kjer povežemo kulturno dediščino, bivalno okolje po človeškem merilu z mestnim programom in ohranjenim naravnim okoljem. Sodoben pristop oblikovanja javnih površin je prednost ponudbe javnih zelenih površin ter hitra dostopnost čim večjemu številu ljudi za pasiven oddih in sprostitev.
(8) Racionalna infrastrukturna opremljenost
Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju posegajo v območje obstoječe infrastrukture. Ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
5. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje OPPN Središče V sovpada z enoto urejanja imenovano »Središče Sodražica vzhod 18-03« iz občinskega prostorskega načrta (OPN).
(2) Opis meje enote urejanja prostora Središče Sodražica vzhod 18-03, ki se ureja s tem OPPN jem:
– na severu poteka meja po meji med južnim pločnikom in regionalno cesto R1 212 (Nova vas–Sodražica–Žlebič),
– na vzhodu poteka meja tako, da vključuje dovoz lokalne ceste na regionalno cesto, nato pa na vzhodni strani obide obstoječe objekte Trg 25. maja Mercator (večji del objekta), občina, gasilski dom in stanovanjski blok, vključi parkirišča in dvorišče pred gasilnim domom, in se nato nadaljuje po desnem bregu potoka Bistrica,
– na jugu se območje zaključi na južnem robu parcele 31/1, k.o. Sodražica,
– na zahodu poteka meja tako, da izloči obstoječo pozidavo ob Podgorski cesti in se zaključi na zahodnem robu funkcionalnega zemljišča objekta Trg 25. Maja – pošta;
(3) Ureditveno območje OPPN Središče V – S del obsegajo zemljišča jugovzhodni del Trga 25. maja z zaledjem, oziroma zemljiške parcele št. *22, *28/2, *29, *167, *305- del, 28/1- del, 29/1, 29/2, 31/1, 31/6, 31/8, 3306- del, 3322 in 3323 vse k.o. Sodražica.
Predvidene ureditve posegajo na zemljišča vplivnega območja in sicer: *28/2, *29 ter 2608/10 (regionalna cesta) vse k.o. Sodražica.
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(3) Velikost območja
Površina enote urejanja meri 0,737 ha.
(4) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja v smislu prepletanja namenskih rab se območje deli na urejevalne enote:
+-------+----------------+-----------------+--------------------+
|CD |Osrednje območje|Ureditve in |Širitev središča |
| |centralnih |novogradnje |Dopolnitev |
| |dejavnosti | |trgovsko-poslovne |
| | | |dejavnosti |
+-------+----------------+-----------------+--------------------+
|S-IG |Stanovanjsko |Novogradnja kot |Dopolnitev naselja |
| |območje s |dopolnitev |z gostejšo gradnjo |
| |poslovnimi in |naselja |Stanovanja, |
| |tehnološkimi | |poslovna in |
| |dejavnostmi | |tehnološka |
| | | |dejavnost |
+-------+----------------+-----------------+--------------------+
|P |Območje |Rekonstrukcija |Ureditev in |
| |prometnih |obstoječega in |dopolnitev |
| |površin z |novogradnja |infrastrukture s |
| |infrastrukturo | |poudarkom mestnega |
| | | |programa |
+-------+----------------+-----------------+--------------------+
6. člen
(namenska raba)
Znotraj posamezne urejevalske enote je določena namenska raba, kateri sledijo pogoji za posege v prostor.
+---------+-----------------------------------------------------+
|(1) CD |Širitev središča s centralnimi dejavnostmi, dovoljene|
| |so rabe objektov in površin, ki podpirajo mesto- |
| |tvoren program (trgovine, osebne storitve, |
| |gostinstvo), predvidena gradnja je namenjena |
| |trgovskemu programu s parkirnimi in manipulativnimi |
| |površinami, objekti naj imajo enostavne pravokotne |
| |volumne, enostavni objekti niso dovoljeni; |
+---------+-----------------------------------------------------+
|(2) S-IG |Dopolnitev naselja z gostejšo mešano gradnjo |
| |večnamenska gradnja – sestavljen objekt, izgradnja |
| |skupne kotlovnice centra, ureditev promenade ob |
| |potoku Bistrica, enostavni objekti niso dovoljeni; |
+---------+-----------------------------------------------------+
|(3) P |Ureditev prometnih površin z infrastrukturo |
| |zagotavljanje parkirišč, javne ploščadi z dopolnilnim|
| |programom, enostavnimi objekti so pogojno dovoljeni, |
| |kot dopolnitev programa. |
+---------+-----------------------------------------------------+
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
7. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN Središče V – S del ima povezave z ostalimi deli naselja predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju. S preureditvami, rekonstrukcijami ter novogradnjami prometnic vpliva na sosednja območja.
(2) Neposredno pa so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– rekonstrukcija uvoza na Trgu 25. maja (R1 212) med objektoma Trg 25. maja Pošta – Mercator,
– izgradnja avtobusnega postajališča,
– ureditev peš sprehajalne poti kot nadaljevanje poti ob potoku Bistrica z nadaljevanjem izven območja urejanja tega odloka tudi ob odprtem vodnem jarku do izvira.
8. člen
(vrste gradenj)
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali dela objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav.
9. člen
(vrste objektov)
Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:
– trgovsko storitveni objekti,
– upravni in pisarniški objekti,
– večstanovanjski objekti,
– poslovno stanovanjski objekti,
– energetski in skladiščni objekti,
– gradbeno inženirski objekti,
– infrastrukturni objekti,
– ute ali senčnice,
– nadstreški,
– objekti namenjeni turistični sezonski ponudbi,
– urbana oprema.
10. člen
(vrstne dejavnosti)
(1) Vrste dopustnih dejavnosti:
Na območju OPPN so primarne dejavnosti opredeljene po urejevalskih enotah in sicer trgovsko poslovne, poslovno stanovanjske s tehnološkimi dejavnostmi in prometne površine z infrastrukturo.
(2) Kot dopolnilne dejavnosti v trgovsko poslovnih objektih je lahko gostinska dejavnost in prostori splošnega družbenega pomena, ki so kompatibilni z osnovno namensko rabo objekta in območja. V obstoječih objektih so tudi stanovanja.
(3) V delu z gostejšo mešano gradnjo je dovoljeno graditi v sklopu predvidenga sestavljenega objekta večnamenski objekt s poslovno stanovanjsko dejavnostjo ali objekt tehnologije s skaldiščnimi prostori.
(4) Prometne površine so javnega in skupnega pomena, zato se lahko dopolnijo z dopolnilnim programom in začasnimi objekti, ki ne ovirajo prvotne rabe.
III. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
11. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
+------------------+--------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+--------------------------------------------+
| |Osrednje območje centralnih dejavnosti |
|18-03 CD |DOPOLNITEV TRGOVSKO-POSLOVNE DEJAVNOSTI |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov po |11221 večstanovanjske stavbe, |
|klasifikaciji |121 gostinske stavbe, |
| |1220 upravne in pisarniške stavbe, |
| |1230 Trgovske in druge stavbe za storitvene |
| |dejavnosti, |
| |12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
| |1252 skladišča, |
| |12420 garažne stavbe, pokrita parkirišča, |
| |kolesarnice, nadstrešnice, |
| |21110 cestni priključki in križišča, |
| |parkirišča, avtobusno postajališče. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |Obstoječi objekti ohranjajo enake tlorisne |
| |in višinske gabarite. |
| |Načrtovani objekti: |
| |– novogradnja je sestavljen objekt namenjen |
| |trgovinam, osebnim storitvam, gostinstvu in |
| |poslovim prostorom, |
| |– poslovno trgovski objekt sestavljajo |
| |lamele A1, A2, A3 in manipulacijski plato |
| |– zasnova sestavljenega objekta poslovno |
| |trgovskega objekta se navezuje na obstoječ |
| |trgovski objekt |
| |– predvidena nadomestna gradnja lamele A1 |
| |dim. 10.45 X 34.00 m, |
| |– v nadaljevanju geometrije pravokotno na |
| |os A1 je lamela A2 dim. 19.60 x 22.40 m |
| |izvedena kot povezovalni objekt ali kot |
| |nadstrešnica z manipulacijskim platojem, |
| |– vzdolžno ob novi povezovalni cesti S-J se |
| |na zahodni strani postavi niz: |
| |A3 dim. 19.60 X 46.00 m, |
| |– prevladujejo naj enostavni pravokotni |
| |volumni, |
| |– tlorisne dimenzije so predlagani |
| |izhodiščni gabariti, |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |dopolnitev dejavnosti, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z ostalimi deli |
| |objekta znotraj območja; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Etažnost |– lameli A1 in A2 imata višinski gabarit P |
| |do višine slemena ali vrha atike 6.50 m, |
| |– lamela A3 je višine P+ N oziroma je |
| |izhodišče po etažnih višinah |
| |P = 4.50 m + N = 3.50 m, skupna višina do |
| |vrha atike 9,00 m, |
| |– višinski gabarit na severnem delu in |
| |posamezni vmesni del se lahko znižajo |
| |– lamele so lahko tudi medetažne tako, da |
| |sledijo funkcionalnim rešitvam programa; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje objekta s streho sledi |
| |prepoznavni arhitekturi tovrstnih objektov, |
| |– glede na razpon objekta je streha lahko |
| |ravna (z nizkim naklonom – 6°), pohodna, |
| |nepohodna ali ozelenjena, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in |
| |sončne celice) je možno namestiti na |
| |streho; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Materialni in |– prednost naj imajo naravne barve, ki |
|barve |lahko z intenzivnostjo ustvarjajo mestne in |
| |oblikovne poudarke, |
| |– fasade morajo biti izdelane enotno. |
| |Investitor lahko izbere barvo v spektru |
| |prepoznavnih barv logotipa uporabnika. |
| |Polkrožni izzidki ali erkerji nepravih |
| |kotov ter stolpiči v smislu historiziranja |
| |niso dovoljeni. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Enostavni objekti |Drugi pomožni in začasni objekti niso |
| |dopustni |
+------------------+--------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|gradbene parcele |maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah |
| |z upoštevanjem vseh ostalih omejitev |
| |znotraj morfološke enote (odmiki od |
| |posestnih mej, obvezna ozelenitev območja, |
| |parkiranje, manipulativne površine idr.). |
+------------------+--------------------------------------------+
12. člen
+------------------+--------------------------------------------+
| |Stanovanjsko območje s poslovno |
|18-03 S-IG |tehnološkimi dejavnostmi |
| |DOPOLNITEV NASELJA Z GOSTEJŠO MEŠANO |
| |GRADNJO |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov po |1122 večstanovanjske stavbe, |
|klasifikaciji |12203 upravne in pisarniške stavbe, |
| |1230 trgovske in druge stavbe za storitvene |
| |dejavnosti, |
| |12420 garažne stavbe, pokrita parkirišča, |
| |kolesarnice, nadstrešnice, |
| |1252 skladišča, |
| |21110, parkirišče, |
| |23020 energetski objekti s pripadajočo |
| |opremo in instalacijami, |
| |12630 stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo, |
| |25152 urejanje vodotokov, objekti za |
| |zaščito pred poplavami. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |Načrtovana je novogradnja večnamenskega |
| |sestavljenega objekta. Objekt se lahko |
| |gradi fazno, za vsako namensko rabo ali |
| |posamezen gabarit posebej. |
| |Objekt je sestavljen iz dveh lamel. |
| |Lamela B1 dim. 11.00 X 21.00 m je |
| |namenjena skladiščenju v kletnem delu. |
| | Pritličje je lahko dvignjeno in |
| |urejeno kot parkirišče, del lamele se |
| |nadzida |
| | s programom in v višini oziroma |
| |kot del lamele B2. |
| | Ob objektu je lahko izvede |
| |vsipni jašek velikosti, ki jo zahteva |
| |tehnologija. Dvignjeno parkirišče na nivoju |
| |pritličja pa zahteva izvedbo rampe na |
| |manipulacijskem dvorišču. |
| |Lamela B2 dim. 9.00 X 22,00 m je namenjena |
| |v pritličju tehnologiji (skupna |
| |kotlovnica), v zgornjih etažah so |
| |predvidena stanovanja ali poslovna |
| |dejavnost. |
| |– objekt ima skupen širši dovoz na |
| |manipulacijsko dvorišče iz osrednje |
| |povezovalne ceste, |
| |– prevladujejo naj enostavni pravokotni |
| |volumni, |
| |– tlorisne dimenzije so predlagane |
| |izhodiščnim gabaritom, |
| |– v zgornjih etažah lamele B2 so lahko |
| |izzidani fasadni poudarki, balkoni ali |
| |lože; |
| |– zunanje deponije niso dovoljene; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Etažnost |– maksimalni višinski gabarit: lamela B1 = |
| |K+P, lamela B2 = P+ 2N + M (P+2), |
| |– del parkirišč je nadkritih na nivoju |
| |pritličja pod objektom; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Strehe |Glede na raznoliko rabo objekta mora biti |
| |oblikovanje enostavno. |
| |Temu izhodišču sledi oblikovanje strehe, ki |
| |je lahko ravna (z nizkim naklonom – 6°– |
| |12°), ki je lahko pohodna, nepohodna ali |
| |ozelenjena, |
| |Streha je lahko: |
| |– povozna ravna streha, |
| |– izvedena kot zelena streha z naklonom 2°– |
| |10° ali 20°–35°, |
| |– izvedena kot terasa ali nepohodna streha |
| |z naklonom 2°–10°; |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in |
| |sončne celice) je možno namestiti na |
| |streho; |
| |Sestavljen objekt ima lahko tudi |
| |sestavljeno streho. |
| |Izjemoma so lahko deli strehe: |
| |– dvokapnica z naklonom od 30°–42°, |
| |– enokapnica z naklonom od 20°–42°; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Materiali in barve|– prednost naj imajo naravni oz. avtohtoni |
| |materiali in okolju prilagojene barve |
| |– Fasade morajo biti izdelane enovito in |
| |morajo oblikovno slediti tipološkim |
| |kvalitetam širšega prostora. Polkrožni |
| |izzidki ali erkerji nepravih kotov ter |
| |stolpiči v smislu historiziranja niso |
| |dovoljeni. |
| |– Prednost naj imajo naravne barve in so |
| |prilagojene okolju. |
| |– Fasade morajo biti izdelane enotno. |
| |Investitor lahko izbere barvo v spektru |
| |komatibilnih barv trgovskega poslopja preko |
| |ceste. Polkrožni izzidki ali erkerji |
| |nepravih kotov ter stolpiči v smislu |
| |historiziranja niso dovoljeni. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Enostavni objekti |– na gradbeni parceli se lahko postavijo |
| |nadstrešnice nad vhodi in za potrebe |
| |parkiranja, |
| |– drugi pomožni in začasni objekti niso |
| |dopustni; |
| |Garažne nadstrešnice: |
| |– nadstrešnice so izključno namenjeni |
| |parkiranju osebnih vozil stanovalcem in |
| |urejenimi prostori za zbiranje odpadkov, |
| |– velikost je rastersko prilagojena |
| |parkiranju osebnih vozil, |
| |– objekti so pritlični in višinsko |
| |prilagojeni dovozu na dvoriščni del in |
| |vhodu v stanovanjski objekt, |
| |– nadstrešnice so montažne in enotno |
| |oblikovane in sledijo arhitekturi blokov; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost grabene parcele je določena z |
|gradbene parcele |maksimalnimi gabariti v grafičnih prilogah |
| |ob upoštevanju vseh ostalih omejitev |
| |znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki |
| |od parcelnih mej, obvezna ozelenitev |
| |območja, parkiranje, manipulativne površine |
| |idr.). |
+------------------+--------------------------------------------+
13. člen
+------------------+--------------------------------------------+
|18-03 P |OBMOČJE PROMETNIH POVRŠIN Z INFRASTRUKTURO |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov po |21110 cestni priključki in križošča, |
|klasifikaciji |parkirišča |
| |21120 Lokalne ceste in javne poti, |
| |nekategorizirane ceste, kolesarske steze |
| |22121 Prenosni vodovodi |
| |22130 Prenosna komunikacijska omrežja |
| |22140 Prenosni elektroenergetski vodi, |
| |21530 drenažni jarki, dovodni in odvodni |
| |kanali, |
| |22210 Distribucijski plinovodi |
| |22221 Distribucijski cevovodi za pitno in |
| |tehnološko vodo |
| |22222 Distribucijski cevovodi za toplo |
| |vodo, paro in stisnjen zrak |
| |22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti |
| |22232 Čistilne naprave |
| |22240 Distribucijski elektroenergetski vodi |
| |in distribucijska komunikacijska omrežja |
+------------------+--------------------------------------------+
|Načrtovani objekti|Območje namenjeno izgradnji: |
| |– nove povezovalne ceste širne 5,50 m, z |
| |rekonstrukcijo priključka na regionalno |
| |cesto, |
| |– ob cesti bodo izvedena hodnika za pešce, |
| |– ureditev parkirišča pred gasilnim domom, |
| |– ureditev parkirišča vdolž ceste pred |
| |novim poslovno trgovskim objektom (lameli |
| |A2 in A3), |
| |– ob cesti in parkiriščih ureditev dovozov |
| |in javne zunanje ureditve, |
| |– izgradnja in rekonstrukcija javne |
| |gospodarske infrastrukture; |
| |V okviru morfološke enote je možna |
| |postavitev manjših objektov javnega |
| |značaja, ki morajo biti arhitekturno |
| |usklajene z značajem območja; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Etažnost |Vsi ostali objekti so grajeni na nivoju |
| |terena in infrastruktura v terenu; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Strehe |– Oblikovanje objektov s streho sledi |
| |prepoznavni arhitekturi mestno urbane |
| |opreme; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Materiali in barve|Manjši objekti javnega značaja in urbana |
| |oprema: |
| |– prednost naj imajo naravni oz. avtohtoni |
| |materiali in okolju prilagojene barve |
| |– materiali: omet, les, steklo in sodobni |
| |obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov; |
+------------------+--------------------------------------------+
|Enostavni objekti |– pomožni niso dopustni, |
| |– dovoljeni so vsi nezahtevni in enostavni |
| |infrastrukturni objekti, |
| |– dovoljeni so začasni objekti in urbana |
| |oprema. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost sledi osnovnemu konceptu |
|gradbene parcele |ureditev. |
+------------------+--------------------------------------------+
14. člen
V vseh enotah urejanja so dovoljene gradnje objektov.
15. člen
(postavitev objektov)
(1) Zazidalni nizi sledijo osrednji novi prometnici. Trgovsko poslovni objekti se v severnem delu navezujejo na obstoječe objekte, nato lomljeno vzdolžno sledijo prometnici.
(2) Večnamenski objekt (B1 in B2) sledi postavitvi obstoječega stanovanjskega bloka kot je razvidno iz grafike.
(3) Izgradnja povezovalne ceste se navezuje na mesto rekonstruiranega križišča na regionalni cesti. Vsa parkirišča, ureditev dovodov, dostopov, javnih površin, zelenic sledijo postavitvi iz grafičnih prilog.
16. člen
(zunanje ureditve)
(1) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo napajalni cesti.
(2) Ker se območje nahaja na robu poplavne cone, so določene najnižje kote pritličij objektov, in sicer:
+--------------------------------+------------------------------+
| Oznaka objekta | Izhodiščna kota pritličja |
+--------------------------------+------------------------------+
| A 1 | 536.10 m n. m. |
+--------------------------------+------------------------------+
| A 2 | 535.74 m n. m. |
+--------------------------------+------------------------------+
| A 3 | 535.45 m n. m. |
+--------------------------------+------------------------------+
| B 1 | 534.60 m n. m. |
+--------------------------------+------------------------------+
| B 2 | 533.94 m n. m. |
+--------------------------------+------------------------------+
| povezovalna cesta – priključek | 536.65 m n. m. |
| na regionalno cesto | |
+--------------------------------+------------------------------+
| povezovalna cesta – izvoz na | 534.55 m n. m. |
| južnem delu lamele A3 | |
+--------------------------------+------------------------------+
(3) Proste površine ob objektih so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila in parkovno ureditev zelenic.
(4) Ograje v uličnem nizu niso dovoljene.
(5) Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(6) Raščen teren je relativno izravnan, zato je gradnja opornih zidov izjema. Višinske razlike terena med gradbenimi parcelami se lahko izvedejo z izravnavanjem do 50 cm razlike sosednjih parcel.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
17. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanja prometnega skeleta. Zasnova upošteva ulični sistem.
(2) Celotno območje se napaja z novozgrajeno povezovalno cesto, ki se priključuje na severni strani z obstoječim odcepom z regionalne ceste R1-211/1120 Sodražica–Žlebič. Priključek je potrebno rekonstruirati. Načrtovana je povezava na jugozahodni strani pri cerkvi na Podgorsko cesto.
(3) Na povezovalno cesto se priključujejo vsi novi objekti obravnavanega območja. Obstoječi dovozi in dostopi obstoječih objektov se ohranijo ali prenovijo. Ob povezovalni cesti je načrtovana osrednja peš povezava s hodnikom za pešce, ki poteka v smeri sever–jug.
(4) V obravnavanem območju se načrtuje izgradnja avtobusnega postajališča pod pošto ob regionalni cesti.
(5) Ob povezovalni cesti se načrtujejo parkirišča: med pošto in trgovskim centrom, parkirišče pred gasilskim domom, parkirišča vzdolž dovozne ceste in parkirni prostori v sklopu nove pozidave.
18. člen
(1) V sklopu izdelave tega dokumenta so bile izdelane strokovne podlage, mad njimi tudi prometna študija: Idejna zasnove ureditve križišč na regionalni cesti R1 212/1120 v Sodražici, ki jo je izdelalo podjetje Omega Consulting d.o.o., štev. 20/09_PŠ_DO, v aprilu 2009.
(2) Potrebna je preureditev križišča K3, zaradi izboljšanja preglednosti iz stranske ceste na regionalno cesto.
(3) Prometna analiza trenutno ne zahteva potrebo po izgradnji levozavijalnega pasu na regionalni cesti v križišču K3. Kolikor se pokaže, da je križišče K3 iz prometnega vidika neustrezno, je potrebno pristopiti k rekonstrukciji le-tega.
(4) Izgradnja križišča K4 ni potrebna.
19. člen
(1) Osrednja povezovalna cesta z vsemi priključki je načrtovana širine 5.50 m. Vse ceste v naselju bodo zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve komunalnih vozil.
(2) Na zahodni strani glavne nove prometnice je predviden hodnik za pešce širine 1.60 m. Na vzhodni strani dovozne ceste ob stanovanjskih objektih pa je predviden hodnik za pešce širine 1.20 m.
(3) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(4) Povezovalna cesta je opremljena z meteorno kanalizacijo in odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj in speljan v obstoječ odvodni jarek na južni strani naselja.
20. člen
(mirujoči promet)
(1) V območju OPPN so za potrebe parkiranja urejene parkirne površine v sklopu posamezne urejevalske enote, glede na potrebe novogradnje.
(2) Na severni strani enote se načrtuje ureditev obstoječih površin za potrebe parkiranja in manipulacije.
(3) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih novozgrajenih objektih:
– večstanovanjske stavbe in 1,5 PM na stanovanjsko
gradnja v nizu enoto,
– trgovski lokali 1 PM / 30 m2 koristne
površine – najmanj 2 PM,
– gostinski lokali 1 PM / 4 sedeže – najmanj 3
PM,
– poslovni objekt 1 PM / 30 m2,
– energetsko tehnološki objekt 1 PM – odstavno mesto za
vzdrževalca.
(3) Kolikor se v okviru gradbene parcele investitorja ne zagotovi ustreznega števila parkirnih mest za potrebe kapacitet poslovne dejavnosti, so investitorji za uporabo javnih parkirišč dolžni prispevati sorazmerni delež za izgradnjo in urejanje le-teh.
VI. POGOJI IN USMERITVE ZA VODOGOSPODARSKO UREJANJE
21. člen
(varstvo voda)
(1) Območje leži ob potoku Bistrica. Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, v skladu s 14. členom in 37. členom ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka 5.0 m pri vodotokih 2. reda.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Območje, kjer so predvideni posegi, leži ob potoku Bistrica in je potencialno poplavno ogroženo.
(4) Projektant mora upoštevati projekt »Hidrološko-hidravlična presoja vodnega režima na območju Pod cerkvijo – SV del središča Sodražice«, projekt št.: 917 – ŠNS/09, maj 2009, projektanta IZVO d.o.o. iz Ljubljane. Objekti morajo biti locirani tako, da se s tem ne bo poslabšala poplavna varnost območja in ne bo škodljivih vplivov na vode in vodni režim.
(5) Investitor mora zaradi dejstva, da gradnja leži ob poplavno ogroženem območju, zagotoviti med samo gradnjo in po njej varnost objekta v primeru nastopa visokih voda tako, da ne bo prihajal do poškodb objektov oziroma drugih delov med samo gradnjo in po njej.
(6) Investitor ne sme z nobenimi posegi posegati v potok, kolikor bi imeli le-ti za posledico zmanjšanje ali spreminjanje pretočnega profila oziroma zmanjšanje pretočne prevodnosti.
(7) Padavinske odpadne vode iz streh objektov je, kolikor ne obstaja možnost priključitve na javni kanalizacijski sistem, potrebno ponikati (če to dovoljujejo sama tla), pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana.
(8) V primeru izpusta meteornih voda v površinske vode, morajo biti v PGD tudi podatki o srednjih in najnižjih nizki pretokih vodotoka sQn in nQn. Definirane morajo biti količine vode na iztoku v vodotok v l/s in definirana obstoječa prevodnost struge na obravnavanem območju. Računsko je potrebno dokazati, da je pretočna sposobnost vodotoka dovolj velika za prevajanje novih količin vode. Kolikor prevodna sposobnost ni zadostna, je potrebno pred iztokom meteorne vode v vodonosnik predvideti zadrževalnik.
(9) V primeru odvajanja padavinske odpadne vode v vodotok, mora biti izpustna glava kanala oblikovanja pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana.
(10) Komunalne in padavinske odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem. Kanalizacijski odvodni sistem mora poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izpustom v odvodnik. Tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma predočiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča.
(11) Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišč je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01) ter uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02).
(12) V primeru, da bodo s posebnimi strokovnimi podlogami zaradi infrastrukturnega opremljanja območja ali zaradi okoljsko ali funkcionalno ugodnejših rešitev dodatno določena tudi zemljišča izven okvirnega ureditvenega območja in bo to hkrati pomenilo posege na vodna in priobalna zemljišča ter varstvena in ogrožena območja je potrebno za posege na teh zemljiščih pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti tudi vodno soglasje.
VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
22. člen
(splošno)
(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.
Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam.
Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
23. člen
(vodovod)
(1) Obstoječi objekti so priključeni na javno vodovodno omrežje z obstoječimi priključki.
(2) Za vodooskrbo predvidenega zazidalnega območja se izgradi sekundarno vodovodno omrežje.
(3) Vodooskrba zazidalnega območja se izvede s priključitvijo:
– na vodovodni cevovod PEHD DN-90, ki poteka in se zaključi na severni strani območja
– na vodovodni cevovod PEHD DN-90, ki poteka na jugu v pločniku lokalne ceste.
(4) Cevovod je potrebo projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja min. 1,5 metra.
(5) Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju Občine Sodražica.
(6) V fazi izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi vsi priključki objektov in vgradijo vodomerni jaški. Za določanje lokacije hišnih priključkov morajo biti predhodno znane meje posameznih parcel in znana situacija zunanje uredite objektov.
(7) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljalca vodovoda.
(8) Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljalec vodovoda.
24. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Obravnavano območje je priključeno na obstoječo javno kanalizacijo. Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih vod, ki nastaja v gospodinjskih in drugih uporabnikih. Javno kanalizacijsko omrežje zagotovi pravilno delovanje, izvajanje kontrole, čiščenje in vzdrževanje kanalizacijske mreže.
(2) Fekalna kanalizacija se priključi na obstoječi kolektor desnega brega.
(3) Meteorna kanalizacija naj bo speljana v vodotok Bistrica preko lovilcev maščob in peska.
(4) Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce in kolesarske steze.
(5) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– novi priključki na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvede na parceli. Primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2 %, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),
– priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45º v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer v niveleti večji od 70 cm od nivelete stalnega pretoka v javnem kanalu se priključitev izvede s podslapjem,
– pokrove jaškov in nodularne litine, praviloma okrogle oblike Ø 600 mm, z napisom Kanalizacija, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,
– priključek se izvede v največjem profilu 20 cm,
– priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih z obbetoniranjem cevi v jašku,
– meteornih in drenažnih voda iz objektov oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu.
25. člen
(električno omrežje)
(1) Za oskrbo obravnavanega območja z električno energijo bo potrebna izgradnja nove transformatorske postaje s priključnim srednje napetostnim kablovodom ter izgradnja nizkonapetostnega razvoda v cevni PVC kanalizaciji do posameznih objektov. Za potrebe transformatorske postaje je potrebno rezervirati ustrezen prostor dimenzij cca 4 x 5 m. Prostor mora biti dostopen s tovornim vozilom.
(2) Rezervirati je potrebno traso za predvideno izgradnjo cevne PVC kanalizacije.
(3) Obstoječi podzemni SN kablovod je potrebno pred začetkom gradnje zakoličiti. V primeru kakršnihkoli posegov v bližini obstoječe trase je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– v območju trase obstoječega srednje napetostnega 20 kV kablovoda minimalno 0,5 m od najbližjega vodnika ni možna gradnja objektov, temeljev, opornega zidu.
(4) Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti prilagojen za TN sistem napajanja.
(5) Ozemljitev mora biti izvedena z ozemljilom izven zgradbe.
(6) V objektu mora biti izvedeno glavno izenačevanje potencialov.
(7) Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje Elektro Ljubljana d.d. na projektne rešitve.
(8) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov, če nima števec sistemske ure je krmilna naprava MTK sprejemnik, nad 41 kW priključne moči mora biti predviden daljinski prenos števčnih podatkov.
(9) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(10) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
26. člen
(TK omrežje)
(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam.
(2) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
(3) Na območju OPPN-ja bo Telekom gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje.
(4) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(5) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
(6) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje – vtičnica 220V.
27. člen
(CaTV omrežje)
(1) V območju urejanja je izveden prostozračen razvod. Načrtuje se kabelski CaTV razvod v območju napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva območje v obsegu 250 m. Na območju predvidenih objektov bodo položene tudi cevi za naknadno uvlečenje kabelskih povezav.
28. člen
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Na območju OPPN-ja je predvidena gradnja centralnega toplovodnega omrežja. Lahko pa se ogrevanje rešuje tudi individualno.
(2) Kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih.
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
29. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja ekološkega otoka. Predvidena je ena skupna lokacija ekološkega otoka za obravnavano območje, kot je razvidno v grafičnih prilogah.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
30. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območje OPPN Središče V – S del meji na vplivno območje sakralnega objekta EŠD 2276 Sodražica – Cerkev sv. Marije Magdalene.
(2) Arheološke smernice
Na celotnem območju posegov je potrebno omogočiti strokovni konservatorski arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Zaradi priprave nadzora je investitor o točnem datumu zemeljskih del dolžan pisno obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS (56. člen ZVKD-1) štirinajst dni pred samim pričetkom del. Stroški strokovnega konservatorskega nadzora ne bremenijo investitorja.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ostane nepoškodovana ter na mestu in položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1).Investitor mora za arheološke raziskave in odstranitev arheološke ostaline pridobiti kulturnovarstveno soglasje pri ministrstvu, pristojnemu za varstvo kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
31. člen
(varstvo pred hrupom)
Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnja varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSn), urbana večstanovanjska pozidava (SSv),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK).
32. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
33. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo centralne čistilne naprave.
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice ali v javno meteorno kanalizacijo.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
34. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
35. člen
(ohranjanja narave)
Območje obdelave OPPN-ja ni evidentirano kot območje pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja in evidentiranih naravnih vrednot.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
36. člen
(naravne omejitve)
(1) Občinsko središče Sodražica spada v VII: cono potresne ogroženosti, kar pomeni, da kar se potresa tiče območje ni problematično.
Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0.15 g.
(2) Vse povozne površine v obravnavanem območju morajo biti projektirane in izvedene na način, da preprečijo ali zadržijo izlitje nevarnih snovi v podtalje. Odvodnjavanje odpadnih vod iz povoznih površin se izvede preko lovilcev olj in maščob v obstoječo meteorno kanalizacijo.
37. člen
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti;
– potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z že izvedenim zunanjim hidrantnim omrežjem.
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev. Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je omogočen bujen intervencijski dostop z odmikom dreves.
(4) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
38. člen
Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnega koli posega v obstoječe objekte, novogradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
X. ETAPNOST IZVAJANJA
39. člen
Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste, oziroma zahodna povezovalna cesta ali njen del.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
40. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(2) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(3) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti objektov podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni v območju, ki ga označujejo meje gradbenih parcel in regulacijske linije oziroma v razponu + 5 % in –15 %. V primeru drugačne funkcionalno tehnološke zasnove objektov vezane na vhode, dostave (platoji in rampe) ter prostori za odpadke, so možna večja odstopanja vse do –40 % tlorisne površine objekta na nivoju terena.
Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščnem v grafičnih prilogah.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
41. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
42. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XIV. KONČNE DOLOČBE
43. člen
OPPN Središče V – S del je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Sodražica.
44. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
45. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-6/07
Sodražica, dne 10. februarja 2012
Župan
Občine Sodražica
Blaž Milavec l.r.
