Uredbeni del
Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Kazniva dejanja pogosto vodijo v konkretne škodne posledice za žrtve kaznivih dejanj (oškodovance) – nastane jim bodisi premoženjska bodisi nepremoženjska škoda. Tako primerjalnopravno kot tudi v domači ureditvi imajo ti oškodovanci z vidika zastaranja odškodninskih zahtevkov zoper povzročitelja kaznivega dejanja ugodnejši položaj kot drugi oškodovanci.
Po slovenskem pravu velja v skladu s 353. členom Obligacijskega zakonika (OZ) za zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, tisti zastaralni rok, ki je predpisan za kazenski pregon, če je ta daljši od civilnopravnega. V praksi pa ne bo pomembna zgolj dolžina zastaralnega roka, temveč se vprašanje, kateri rok je za oškodovanca ugodnejši, presoja ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na njegov tek, vključno s trenutkom začetka teka, okoliščinami za njegovo zadržanje in pretrganje ipd.1
16. april 2025
Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) je nov korak pri urejanju detektivskega poklica v Sloveniji. Z njegovim sprejetjem so bile uvedene pomembne spremembe, ki vplivajo na delovanje detektivov, njihove pristojnosti in obveznosti ter pravice posameznikov, ki so predmet preiskav. Nove določbe prinašajo večjo pravno varnost, večjo zaščito osebnih podatkov ter jasno opredeljujejo meje zakonitega delovanja detektivov. Cilji sprememb so izboljšanje kakovosti storitev, povečanje zaupanje javnosti v detektivsko dejavnost ter zagotavljanje skladnosti z evropskimi standardi varstva podatkov in zasebnosti. ZDD-2 nadomešča prejšnjo zakonodajo in se prilagaja sodobnim izzivom, ki jih prinašata tehnološki napredek in vse večja potreba po varovanju osebnih podatkov. Prinaša strožje zahteve za pridobitev licence, natančneje določa postopke izvajanja detektivske dejavnosti ter določa nova pravila glede sodelovanja detektivov z drugimi organi in organizacijami. Ta prispevek osvetljuje ključne spremembe, ki jih prinaša ZDD-2, ter njihov pomen za detektive in širšo javnost.
16. april 2025
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog novele Stanovanjskega zakona (SZ-1G), katere cilj je zagotoviti ustrezne pogoje za povečanje števila javnih najemnih stanovanj, poenostaviti postopke oddaje javnih najemnih stanovanj ter omogočiti večjo ekonomičnost vodenj postopkov, preoblikovati neprofitne najemnine in prenoviti sistem subvencioniranja, ki bo bolj stimulativen za občine.
SZ-1 ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih stanovanj, pomoč pri pridobitvi in pri uporabi stanovanja, pristojnosti in naloge države na stanovanjskem področju, pristojnosti in naloge občin na stanovanjskem področju, pristojnosti organov in organizacij, ki delujejo na stanovanjskem področju, registre ter inšpekcijsko nadzorstvo nad uresničevanjem določb zakona.
16. april 2025