Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Drugače, kot je bilo urejeno prej, ZJN-3 v petem odstavku 94. člena določa, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno, obveznost pa zavezuje naročnika in glavnega izvajalca samo v primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v ZJN-3, zahteva neposredno plačilo. Skladno z določilom drugega odstavka 94. člena ZJN-3 mora ponudnik, če namerava izvajati javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, v ponudbi:
– navesti vse podizvajalce in vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
– kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
– izpolnjene obrazce ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
– priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.
Vabljeni na brezplačni seminar, ki je namenjen vsem delodajalcem, kadrovnikom in vsem drugim, ki se srečujejo z vprašanji delovnega prava.
Seminar je namenjen vsem delodajalcem, kadrovnikom in vsem drugim, ki se srečujejo z vprašanji delovnega prava.
Preberi več
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavcu pripada odpravnina v višini:
Osnovna pravila pri izračunu odpravnine so:1
1. Pri štetju let zaposlitve pri delodajalcu se štejejo dopolnjena leta zaposlitve.
2. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.2 Za pravne prednike se štejejo delodajalci, pri katerih je delavec opravljal delo, če je bil prevzet na delo k sedanjemu delodajalcu pred uveljavitvijo ZDR oziroma ZDR-1. V delovno dobo se šteje tudi delo pri predhodnih delodajalcih, če se je sedanji delodajalec tako obvezal v pogodbi o zaposlitvi.
Preberi več
321Delodajalec mora vedno spoštovati minimalni odpovedni rok. Delodajalec in delavec sta lahko v pogodbi o zaposlitvi določila daljši odpovedni rok, če dolžine odpovednega roka nista določila, pa velja odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1.
V primeru, da sta v pogodbi o zaposlitvi določila krajši odpovedni rok, kot je minimalni, pa bo moral delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca upoštevati minimalni odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1. Kolikor je v kolektivni pogodbi določen odpovedni rok, ki je za delavca ugodnejši, mora delodajalec upoštevati le-tega.
Tudi v primeru, ko sta delodajalec in delavec sklenila pogodbo o zaposlitvi pred nekaj leti, ko so veljali še daljši minimalni odpovedni roki, mora delodajalec dolžino odpovednega roka delavca računati v skladu s trenutno veljavno zakonodajo.
Preberi več