Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2012.

Ta zakon ureja Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB) in Sklad za stabilnost bank (v nadaljnjem besedilu: SSB) ter ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji.

(1) Ukrepi za krepitev stabilnosti bank po tem zakonu so namenjeni krepitvi stabilnosti finančnega sistema v Republiki Sloveniji, izvajajo pa se lahko v bankah in hranilnicah, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: banke).
(2) Ukrepi, namenjeni doseganju krepitve stabilnosti bank, so naslednji:
1. odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke;
2. poroštva države za krepitev stabilnosti bank, in sicer:
– za prevzete obveznosti DUTB;
– za obveznosti namenske družbe, ki so jo ustanovile banke ali DUTB skupaj z bankami zaradi prevzemanja tveganj (v nadaljnjem besedilu: namenska družba);
– za obveznosti bank iz naslova zadolževanja pri Banki Slovenije iz naslova ukrepov za zagotavljanje potrebne likvidnosti bank v skrajni sili;
3. povečanje osnovnega kapitala bank ter vplačila drugih kapitalskih instrumentov, ki jih izda banka in se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, upoštevajo pri izračunu temeljnega kapitala banke.

(1) Namen zakona je krepiti stabilnost bank zaradi ohranitve stabilnosti finančnega sistema v Republiki Sloveniji.
(2) Cilji ustanovitve DUTB in SSB so izvajanje ukrepov po tem zakonu na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu.

(1) Ustanovi se DUTB, ki opravlja dejavnosti v skladu s tem zakonom.
(2) Za vse obveznosti DUTB, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti na podlagi tega zakona, subsidiarno odgovarja Republika Slovenija.
(3) Nadzor nad DUTB v okviru pristojnosti po tem zakonu izvaja ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4) Za DUTB se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(5) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pripravljenega po posvetovanju z Banko Slovenije, sprejme statut DUTB.
(6) Statut vključuje tudi določbe o organizaciji DUTB, zastopanju, kot tudi o delovanju, kadrih, izbiri predsednika upravnega odbora ter nadomestilu za stroške rednega delovanja DUTB iz namenskega premoženja SSB.
(7) DUTB razkriva javnosti informacije, ki so pomembne za njegovo poslovanje, kot velja za javne delniške družbe, razen v primeru podatka, ki je po zakonu, ki ureja bančništvo, zaupen.

(1) DUTB je delniška družba.
(2) Firma DUTB je: Družba za upravljanje terjatev bank, d. d.
(3) Skrajšana firma je: DUTB, d.d.
(4) Prevod firme je: Bank Assets Management Company.
(5) Skrajšani prevod firme je: BAMC.
(6) DUTB ima sedež v Ljubljani.

Organa DUTB sta skupščina in upravni odbor.

Naloge in pristojnosti skupščine DUTB izvršuje vlada kot edini delničar.

(1) Upravni odbor DUTB sestavlja sedem članov, izmed katerih so trije izvršni direktorji. Izvršni direktorji upravnega odbora DUTB se izberejo na razpisu. Za izvršnega direktorja upravnega odbora DUTB je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje ter merila:
– osebna integriteta in poslovna etičnost, še posebej, da v zvezi z njegovim ravnanjem ni bila ugotovljena hujša kršitev predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije ali s področja javnega naročanja,
– najmanj univerzitetna izobrazba ali izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
– je strokovnjak s področja bančništva, financ ali gospodarskega prava,
– ni delničar ali družbenik v banki, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali namenske družbe, ki je deležna ukrepov po tem zakonu,
– ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(2) Neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB imenuje in razrešuje vlada na predlog ministrstva in ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, pri čemer tri neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB predlaga ministrstvo, enega pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Vsak član upravnega odbora DUTB se imenuje posamično.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, se za neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB ne uporabljajo določbe omenjenega zakona, ki določajo, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah.
(4) Član upravnega odbora DUTB je imenovan za obdobje obstoja DUTB.
(5) Izvršni direktorji upravnega odbora DUTB svojo funkcijo opravljajo polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja z DUTB.
(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, politiko prejemkov članov upravnega odbora DUTB določi skupščina.
(7) Člani upravnega odbora DUTB zagotavljajo, da DUTB posluje v skladu:
– s tem zakonom in pravnimi akti izdanimi na njegovi podlagi, ter v skladu z drugimi zakoni in pravnimi akti, ki urejajo opravljanje finančnih storitev in
– s pravili poslovno finančne stroke ter z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov.
(8) Član upravnega odbora DUTB je lahko predčasno razrešen:
– če sam zahteva razrešitev,
– če v času trajanja mandata nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije,
– če ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje funkcije člana upravnega odbora DUTB,
– če je kršil dolžnosti člana upravnega odbora DUTB, ter
– iz drugih razlogov, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

(1) Člani upravnega odbora DUTB so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja in sprememb tega stanja skladno z določbami zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Za prijavo zavezancev, prijavo premoženjskega stanja in nadzor nad premoženjskim stanjem teh oseb se za DUTB in člane upravnega odbora DUTB v celoti uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Roki v zvezi s dolžnostmi DUTB pričnejo teči z dnem ustanovitve DUTB, roki za člane upravnega odbora DUTB pa z dnem, ko nastopijo položaj.
(2) Nadzor nad izvajanjem določbe prejšnjega odstavka opravlja Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije.

(1) Za izvajanje ukrepov iz tega zakona DUTB oblikuje SSB kot namensko premoženje, ki nima lastne pravne osebnosti. Premoženje SSB se uporabi izključno za financiranje ukrepov na podlagi tega zakona ter kritje izgub iz tega naslova. DUTB s premoženjem SSB gospodari s sredstvi iz drugega odstavka tega člena tako, da se ohranja njihova realna vrednost, v skladu z naložbeno strategijo in politiko, ki jo sprejme upravni odbor DUTB ob oblikovanju SSB.
(2) Namenski prihodki DUTB, ki se vodijo za SSB, so:
– povračila bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu in njihovih lastnikov, v skladu s pogodbo teh bank z DUTB,
– prihodki iz naložb SSB,
– prihodki iz prodaje kapitalskih naložb države v bankah, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
– premoženje, ki ga DUTB pridobi v stečajnih postopkih zoper dolžnike bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
– poplačila iz stečajne mase kreditojemalcev bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
– sredstva iz naslova povrnitve škode ali protipravno pridobljene premoženjske koristi, pravnomočno ugotovljene v sodnih postopkih zoper oškodovalce in storilce kaznivih dejanj zoper banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu in
– drugi viri.
(3) Odločitev glede virov financiranja SSB iz druge in sedme alineje prejšnjega odstavka sprejme upravni odbor DUTB po pridobitvi soglasja ministrstva.

(1) DUTB lahko za namensko premoženje, ki ga predstavlja SSB, pridobi ali z drugimi sredstvi krije tveganja, ki so nastala pred 1. septembrom 2012, zlasti terjatve, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente, pravice in obveznosti iz odobrenih kreditov ali garancij in deležev, v vsakem primeru skupaj s pripadajočim zavarovanjem. DUTB zagotovi nadomestilo za odkup premoženja iz prejšnjega stavka kot denarno nadomestilo ali kot nedenarno nadomestilo v obliki obveznic, ki jih izda DUTB v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona.
(2) DUTB lahko naloži banki, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, da konvertira določen del kreditov gospodarskim družbam v lastniški kapital teh družb ali podrejeno posojilo tem družbam in se tako pridobljen delež banke prenese na SSB z namenom sanacije nefinančnih družb.
(3) Delež v gospodarskih družbah, ki je bil prenesen na SSB v skladu s prejšnjim odstavkom, DUTB lahko proda ali poveča, in sicer z namenom doseganja maksimalne vrednosti.
(4) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje uredi:
1. vrste tveganih postavk, ki se jih lahko pridobi in s tem povezanih tveganj, ki se lahko krijejo,
2. vrste prevzema ali kritja tveganj, vključno s kriteriji,
3. zgornje meje za prevzem tveganj posameznih finančnih institucij, kot tudi za posamezne vrste tveganj,
4. pravice za povratni nakup v korist in obveznosti povratnega nakupa na škodo bank in namenskih družb, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, in druge ustrezne oblike udeležbe pri prevzemu tveganj,
5. vprašanja vrednotenja prenesenih terjatev, ki se morajo oceniti po ceni, ki odraža realno dolgoročno ekonomsko vrednost,
6. druga merila in kriterije, potrebne za zagotavljanje namena tega zakona v okviru prevzema tveganja v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zobr) vlada najkasneje v treh delovnih dneh obvesti o izdaji in spremembah podzakonskega akta iz prejšnjega odstavka.
(6) DUTB je upravičena do povračila stroškov s strani bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, oziroma njihovih lastnikov, sorazmerno z njihovim lastniškim deležem. Stroški, ki se podrobneje določijo v pogodbi med DUTB ter banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, vključujejo tudi stroške morebitnih zunanjih izvajalcev dejavnosti DUTB.
(7) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se določi tudi vrednotenje prenesenih terjatev.
(8) Pri prenosu terjatev je potrebno oceniti potencialne izgube za banke na podlagi popolnega prenosa kreditne mape posameznega dolžnika banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu. Pri prenosu kreditnih map z bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, na DUTB v skladu s tem odstavkom, za banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ne veljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Pri ravnanju s kreditnimi mapami DUTB zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov, razen v primeru, ko gre za naznanitev suma kaznivega dejanja.
(9) Kreditne mape iz prejšnjega odstavka predstavljajo dokumentacijo, kot jo določa sklep Banke Slovenije, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank.
(10) DUTB ne sme opravljati nobenih dejavnosti, za katere se zahteva dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), ali Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145 z dne 30. aprila 2004, str. 1). DUTB ni kreditna institucija ali finančna institucija v smislu zakona, ki ureja bančništvo, investicijska družba v smislu zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali zavarovalnica v smislu zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(11) V primeru bank, v katerih je država edina lastnica in ki niso deležne ukrepov po tem zakonu, lahko DUTB upravlja tudi z deleži teh bank v gospodarskih družbah z namenom enotnega pristopa k sanaciji gospodarstva.
(12) Na SSB se lahko prenese tudi nestrateške družbe bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ki jih lahko DUTB pozneje proda ali razreši s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
(13) DUTB mora pri opravljanju svojih dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti.
(14) DUTB mora vsako leto odprodati vsaj 10% ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev na podlagi tega zakona.
(15) Člani upravnega odbora DUTB ter drugi zaposleni v DUTB smejo imeti nejavne stike z lobisti, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, katerih namen je vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev in delo DUTB le v okviru dovoljenih meja lobiranja, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
(16) DUTB opravlja revizijo zakonitosti, gospodarnosti in učinkovitosti procesov odobravanja kreditov in naložb ter rabe sredstev kreditov, ki se vodijo kot oslabitve v bilancah, ter morebitne ugotovljene nepravilnosti takoj na ustrezen način sporoči pristojnim organom.
(17) Za storitve finančnega svetovanja glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev DUTB v skladu z 18. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11 in 43/12 – Odl. US) ni treba izvesti postopka javnega naročanja.
(18) Vlada lahko s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije določi smernice delovanja DUTB, o čemer v treh delovnih dneh obvesti državni zbor.
(19) Če DUTB v posamezni naložbi preseže 50% dolžniškega in lastniškega kapitala (upoštevajoč kategorije v bilanci stanja: kapital, kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti), lahko konvertira svoj delež v redne delnice z glasovalno pravico ali delež družbe po vrednosti, ki jo oceni pooblaščeni cenilec, brez sklepa skupščine. Obstoječim lastnikom se mora ob tem ukrepu omogočiti vplačilo rednih delnic ali deleža po enaki ceni.
(20) Na osnovi revizijskih ugotovitev kršitev mora DUTB v treh delovnih dneh predlagati, v skladu s prvim odstavkom 33. člena tega zakona, pristojnemu sodišču začasno prepoved razpolaganja s premoženjem kršitelja. V dokaznem postopku mora lastnik v šestih mesecih po zasegu dokazati pridobljeno lastništvo. Nedokazana sredstva iz protipravno pridobljene premoženjske koristi postanejo vir za sanacijo slabih naložb v bankah. Za izdajo začasne prepovedi v skladu s tem odstavkom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o odredbi za začasno zavarovanje.

(1) Za financiranje odkupov terjatev bank v skladu z 11. členom tega zakona lahko DUTB izda obveznice ali druge finančne instrumente s poroštvom države in najema posojila s poroštvom države. Obveznice ali drugi finančni instrumenti, ki jih izda DUTB, se lahko vplačajo s prenosom terjatev bank na SSB.
(2) Obveznice ali drugi finančni instrumenti iz prejšnjega odstavka se izdajo ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij.
(3) Za pripravo, spremljanje, podelitev poroštev in poročanje o poroštvih je pooblaščena DUTB, s katero ministrstvo sklene pogodbo, v kateri se določi način izvajanja dejavnosti ter plačilo za izvajanje storitev.
(4) Podrobnejša merila, pogoje ter višino provizije za izvedbo poroštva države vlada podrobneje uredi s podzakonskim aktom. Podzakonski akt temelji na izhodiščih in smernicah Evropske komisije, ki urejajo vprašanja državnih pomoči.

DUTB ločeno vodi sredstva SSB.

Država se lahko za financiranje ukrepov po tem zakonu, ki jih izvaja DUTB, dodatno zadolži do zneska, ki je določen v zakonu, ki ureja letno izvrševanje proračuna. Za namen financiranja ukrepov po tem zakonu država poveča osnovni kapital DUTB.

(1) DUTB enkrat letno, najkasneje do 31. maja, poroča državnemu zboru o lastnem poslovanju in poslovanju SSB v preteklem letu.
(2) DUTB v štirih mesecih po koncu finančnega leta pripravi letne računovodske izkaze in poslovno poročilo tako zase kot za SSB v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe. Letne računovodske izkaze potrdi upravni odbor DUTB. Letni računovodski izkazi in poslovno poročilo se revidirajo v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe.

(1) Po koncu koledarskega leta DUTB pripravi poslovno poročilo in ga posreduje ministrstvu. Poslovno poročilo je priloga predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije.
(2) Poslovno poročilo mora prikazati usklajenost sredstev in obveznosti ter prihodke in odhodke DUTB.
(3) V skladu s prejšnjimi odstavki DUTB pripravi tudi ločeno poslovno poročilo za SSB.
(4) Vlada državnemu zboru polletno poroča o finančnem stanju DUTB in SSB.
(5) Če je v dokumentih, ki jih obravnavata vlada in državni zbor na podlagi tega in ostalih členov tega zakona, s strani DUTB označeno, da vsebujejo poslovno skrivnost, vlada in državni zbor tekom obravnave teh dokumentov ne smeta razkrivati informacij iz dokumentov osebam, ki ne sodelujejo pri delu vlade in državnega zbora.

(1) Nadomestila za stroške DUTB v zvezi z izvajanjem dejavnosti na podlagi tega zakona se krijejo z nadomestilom iz namenskega premoženja SSB.
(2) Nadomestila za stroške DUTB se lahko krijejo iz proračuna Republike Slovenije v obsegu, v katerem ti presegajo nadomestilo iz namenskega premoženja SSB in se da ta presežek razumno obrazložiti. Pogodbo, ki ureja plačilo nadomestila DUTB iz proračuna, z DUTB v imenu in za račun države podpiše minister, pristojen za finance.

Osebe, premoženje in dohodki po tem zakonu se obravnavajo v skladu z veljavno davčno ureditvijo v Republiki Sloveniji.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev DUTB in namenske družbe, ki jo ustanovi DUTB skupaj z bankami, opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije vsako leto.

(1) Pobudo za uporabo ukrepov po tem zakonu lahko podajo:
– DUTB na lastno pobudo, če presodi, da je ukrepanje potrebno za stabilnost bančnega sistema ali kapitalske ustreznosti ne bi bilo mogoče doseči brez uporabe javnih sredstev,
– banka,
– Banka Slovenije.
(2) DUTB lahko v zvezi s predlogom banke dodatno zahteva od banke predložitev vseh informacij, na podlagi katerih je mogoče celovito in natančno identificirati tveganja pri poslovanju, vključno s posredovanimi informacijami Banke Slovenije.
(3) O uporabi ukrepov, za katere je bila dana pobuda v skladu s prvim odstavkom tega člena, odloči vlada na predlog medresorske komisije iz četrtega odstavka tega člena ob upoštevanju pomena zadevne banke za finančno stabilnost, bremena tveganih postavk za samo banko, nujnosti ukrepov zaradi zagotavljanja kapitalske trdnosti banke ter najučinkovitejše in ekonomične porabe sredstev SSB.
(4) Medresorsko komisijo ustanovi vlada. Medresorska komisija ima osem članov. Pet članov medresorske komisije se imenuje na predlog vlade, izmed katerih enega predlaga Kabinet predsednika vlade, tri ministrstvo in enega ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Tri člane medresorske komisije imenuje Banka Slovenije. Vlada lahko določi tudi dodatne člane medresorske komisije kot svetovalce brez glasovalne pravice. Predsednika medresorske komisije imenuje minister, pristojen za finance, v primeru enakega števila glasov članov medresorske komisije, odloči glas predsednika medresorske komisije.
(5) Banka Slovenije sodeluje z DUTB pri spremljanju izvajanja ukrepov na podlagi tega zakona. V okviru tega sodelovanja si Banka Slovenije in DUTB medsebojno posredujeta vse podatke in informacije glede banke, ki so potrebni v postopku odločanja o ukrepih na podlagi tega zakona in pri izvajanju nadzora nad banko v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo. DUTB mora prejete zaupne podatke in informacije varovati v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(6) Ukrepi za krepitev stabilnosti banke, o uporabi katerih odloči vlada v skladu s tretjim odstavkom tega člena, se lahko začnejo izvajati, ko banka sklene pogodbo z DUTB o izvajanju ukrepov v skladu z odločbo vlade.
(7) Če je za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti banke potrebno zagotoviti aktivnosti, za katere se zahteva soglasje organov banke razen skupščine, morajo biti soglasju predložene ustrezne odločitve organov banke, ki se v skladu z internimi akti banke ali veljavnimi predpisi zahtevajo za veljavnost teh ukrepov.

(1) Namenska družba je družba, ki prevzema tveganja bank. Namenska družba se lahko ustanovi le v obliki delniške družbe.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o vplačilu osnovnega kapitala delniške družbe v denarju, je lahko celotni kapital namenske družbe, ki je organizirana kot delniška družba, ki jo ustanovi banka ali več bank, vplačan s stvarnimi vložki.
(3) V postopku povečanja osnovnega kapitala namenske družbe se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o obvezni ustanovitveni reviziji in o reviziji stvarnih vložkov.

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne finance, ki urejajo izdajanje poroštev države, lahko država za doseganje namena tega zakona, izdaja poroštva:
– za prevzete obveznosti DUTB;
– za obveznosti namenske družbe.
(2) Poroštva države, izdana na podlagi prejšnjega odstavka, se z diskrecijsko pravico Republike Slovenije lahko izdajo za vse ali le del obveznosti DUTB oziroma namenskih družb.
(3) Poroštva države, izdana na podlagi prvega odstavka tega člena, se ne vštevajo v obseg poroštev države, določen v zakonu, ki ureja letno izvrševanje proračuna. Država se lahko za financiranje poroštev za krepitev stabilnosti bank dodatno zadolži do zneska, ki je določen v zakonu, ki ureja letno izvrševanje proračuna.
(4) Pogodbo o poroštvu podpiše v imenu in za račun države minister, pristojen za finance.
(5) Skupen obseg poroštev iz prvega odstavka tega člena ne sme presegati 4 milijarde eurov.
(6) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje uredi:
1. vrsto poroštva in vrste tveganj, ki se lahko krijejo,
2. najnižjo raven lastnih virov sredstev, ki jih mora imeti banka, ki je deležna ukrepov po tem zakonu,
3. izračun in nadomestilo iz poroštev,
4. merila in kriterije za dodelitev poroštva,
5. zgornje meje za izdajo poroštva za obveznosti posameznih finančnih institucij, kakor tudi za posebne vrste poroštev in
6. druge pogoje, potrebne za zagotavljanje uresničevanja namena izdaje poroštev države v skladu s tem zakonom.
(7) Vlada najpozneje v treh delovnih dneh obvesti državni zbor o izdaji in spremembah podzakonskega akta iz prejšnjega odstavka.

(1) Namensko premoženje DUTB, ki ga predstavlja SSB, se lahko uporabi za povečanje osnovnega kapitala bank. Za ta namen lahko DUTB za SSB pridobi delnice banke in druge kapitalske instrumente, ki se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, upoštevajo pri izračunu kapitala banke.
(2) Prevzem in prodaja deležev v skladu s prejšnjim odstavkom se izvede, če se finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji ne da doseči z drugimi ukrepi ali na bolj ekonomičen način.
(3) V primeru uporabe ukrepa povečanja osnovnega kapitala bank lahko DUTB pridobiva delnice bank po ceni, ki se določi v postopku presoje glede uvedbe ukrepa in mora biti znatno nižja od knjigovodske oziroma cene, določene na podlagi vrednotenja, odvisno od tega, katera od njiju je nižja. Banka mora pred povečanjem osnovnega kapitala s sredstvi SSB oziroma vplačilom sredstev SSB v druge instrumente banke zagotoviti, da se izguba banke iz poslovanja krije v breme za to razpoložljivega kapitala banke.
(4) DUTB lahko pridobiva delnice bank z vplačilom denarnih sredstev pri ustanovitvi ali povečanju osnovnega kapitala banke. Ob pridobitvi delnic banke mora biti opredeljen tudi rok in drugi pogoji za odtujitev delnic banke, z namenom dezinvestiranja sredstev SSB. Ob vplačilu delnic ali drugih kapitalskih instrumentov, ki jih izda banka, se lahko določijo tudi sankcije oziroma druge posledice, vključno z določitvijo prednostne pravice pri izplačilu dividend oziroma dobička, če banka ali delničarji po izteku obdobja udeležbe DUTB v kapitalu banke ne zagotovijo dezinvestiranja sredstev.
(5) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje uredi:
1. merila in kriterije za povečanje osnovnega kapitala bank,
2. zgornje meje za udeležbo v lastnih virih sredstev posameznih bank, kakor tudi za posebne vrste postavk lastnih virov sredstev,
3. merila in kriterije, pod katerimi sklad odproda svojo udeležbo v postavkah lastnih virov sredstev, in
4. druga merila in kriterije, potrebne za zagotavljanje namena tega zakona v okviru povečanja osnovnega kapitala bank v skladu s tem členom.
(6) Vlada najpozneje v treh delovnih dneh obvesti državni zbor o izdaji in spremembah aktov iz prejšnjega odstavka.

(1) Ne glede na predviden obseg novo izdanih poroštev države v posameznem proračunskem letu na podlagi zakona, ki ureja letno izvrševanje proračuna, lahko država izdaja dodatna poroštva za obveznosti banke do Banke Slovenije iz naslova črpanja neposrednega posojila v skrajni sili.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da so pri banki podani pogoji za odobritev neposrednega posojila v skrajni sili in da banka ne razpolaga s premoženjem, ki je v skladu s predpisi, ki jih določa Banka Slovenije za odobritev neposrednega posojila v skrajni sili, potrebno za zavarovanje obveznosti banke iz naslova črpanja posojila v skrajni sili, Banka Slovenije:
– ob predhodnem soglasju banke poda pobudo iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in
– ministrstvu ter medresorski komisiji iz 20. člena tega zakona posreduje vse informacije, potrebne za sklenitev pogodbe o poroštvu.
(3) Država se lahko za financiranje poroštev iz prvega odstavka tega člena dodatno zadolži do zneska, ki je določen v zakonu, ki ureja letno izvrševanje proračuna.

Država izda poroštvo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, če iz predloga Banke Slovenije izhaja, da bi v nasprotnem primeru nastale resne posledice za pravilno delovanje finančnih trgov, ki bi lahko ogrozile stabilnost finančnega sistema.

(1) Pogodbo o poroštvu države za obveznosti banke do Banke Slovenije iz naslova črpanja neposrednega posojila v skrajni sili podpiše z Banko Slovenije v imenu in za račun države minister, pristojen za finance, in sicer za obveznosti banke v višini, ki ni zavarovana z drugim ustreznim premoženjem banke v skladu s predpisi Banke Slovenije.
(2) Za poroštvo države iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe o poroštvih države, izdanih na podlagi 22. člena tega zakona.

(1) Banka, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, mora zagotavljati trdno in preudarno poslovno politiko in pripraviti poslovno strategijo, ki jo oceni medresorska komisija iz 20. člena tega zakona. V poslovni strategiji mora banka, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, navesti tudi ukrepe za pokritje preteklih izgub banke v breme imetnikov delnic banke in morebitnih imetnikov hibridnih finančnih instrumentov banke (podrejenih upnikov) in možnosti za udeležbo zasebnih investitorjev pri izvedbi ukrepov po tem zakonu.
(2) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje določi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, in sicer glede:
1. poslovne strategije in v primeru bank zlasti odobravanja posojil malim in srednje velikim podjetjem, in vzdržnost izvajanja poslovnega modela,
2. uporabe prejetih denarnih sredstev,
3. plačila njihovih organov, zaposlenih in glavnih zastopniških pooblaščencev,
4. stopnje lastnih sredstev,
5. razdelitve dividend,
6. načina izpolnitve teh zahtev,
7. ukrepov za preprečevanje izkrivljanja konkurence,
8. načina, na katerega bodo sredstva pretvorjena v SSB,
9. pravno zavezujoče obljube o izpolnjevanju zahtev iz 1. do 8. točke tega odstavka, ki jo da pooblaščeni organ s soglasjem nadzornega organa, in se objavi,
10. drugih meril in kriterijev, potrebnih za zagotavljanje namena tega zakona v skladu s prvim odstavkom tega člena,
11. posledic ukrepa za obstoječe lastnike v bankah ter
12. pravnih posledic neizpolnjevanja navedenih zahtev.
(3) Zahteve se lahko spremenijo glede na vrsto in upravičenca do ukrepa.
(4) DUTB lahko imenuje pooblaščence za spremljanje, ki kot neodvisna in strokovno usposobljena oseba v imenu DUTB v banki, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, spremlja poslovanje banke oziroma namenske družbe, zlasti izvajanje poslovne strategije ter zahtev iz drugega odstavka tega člena. Pooblaščenec za spremljanje za svoje delo v skladu s tem odstavkom odgovarja DUTB.
(5) Vlada lahko s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje predpiše pooblastila in naloge pooblaščenca za spremljanje.
(6) DUTB lahko, če delež vseh bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, v kapitalu posameznega dolžnika presega 51%, imenuje pooblaščenca za spremljanje v imenu DUTB v dolžniku bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu. Ta pooblaščenec ima pristojnost spremljanja poslovanje dolžnika, zlasti izvajanja poslovne strategije in načrta prestrukturiranja podjetja s ciljem odprodaje kapitalskih naložb DUTB v tem dolžniku v najkrajšem možnem času.
(7) Vlada najpozneje v treh delovnih dneh obvesti državni zbor o izdaji in spremembah predpisa iz drugega in petega odstavka tega člena.

(1) DUTB ni zavezana:
– priglasiti koncentracije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence,
– dati obvezne prevzemne ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja prevzeme,
– pridobiti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo,
če bi koncentracijo, prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag ali kvalificirani delež v ciljni družbi dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe v okviru izvajanja ukrepov iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, zlasti:
1. na podlagi realizacije zavarovanja, katerega predmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe ali
2. na podlagi povečanja osnovnega kapitala ciljne družbe s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve banke do ciljne družbe.
(2) DUTB izgubi glasovalne pravice v ciljni družbi oziroma banki, če v dveh letih od pridobitve vrednostnih papirjev ali deleža v skladu s prejšnjim odstavkom teh ne odsvoji.
(3) DUTB je zavezana priglasiti koncentracijo, dati prevzemno ponudbo ali pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ki ni povezana z izvajanjem ukrepov v skladu s tem zakonom.
(4) Če DUTB ne da prevzemne ponudbe v skladu s prejšnjim odstavkom, iz vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ki jih je pridobila v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, oziroma naknadno pridobljenih vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ne more več uresničevati glasovalnih pravic.
(5) DUTB je dolžna obveščati Agencijo za trg vrednostnih papirjev pred in po pridobitvi vrednostnih papirjev ali deleža v skladu s prvim odstavkom tega člena najkasneje v treh delovnih dneh pred ali po pridobitvi.
(6) DUTB mora voditi in najmanj enkrat mesečno posodabljati seznam družb oziroma naložb, ki jih pridobi v okviru izvajanja ukrepov po tem zakonu.

(1) Za pogodbe DUTB z bankami ali namenskimi družbami, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o izpodbijanju pravnih dejanj dolžnika, če je dolžnik banka deležna ukrepov po tem zakonu, o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, o čezmernem prikrajšanju in o oderuški pogodbi.
(2) Prenos premoženja, ki je določen v pogodbi DUTB z banko ali namensko družbo, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, učinkuje v razmerju med DUTB in dolžniki banke ali namenske družbe, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, ne glede na morebitne omejitve prenosljivosti tega premoženja, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, ki so določene z drugimi zakoni ali v pogodbi med banko ali namensko družbo, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki.
(3) Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, ali njenih dolžnikov, ne glede na drugačne določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s prenosom tega premoženja.
(4) Za pogodbe DUTB z bankami ali namenskimi družbami, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, o ukrepih, ki se izvedejo v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, se postopki glede terjatev bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, do stečajnih dolžnikov, obravnavajo prednostno in končajo v šestih mesecih od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka.

(1) Pravno sredstvo zoper odločbo, ki je bila izdana v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, ne zadrži njene izvršitve.
(2) V sporih v zvezi s pravnimi posli, ki so bili sklenjeni ali izvedeni na podlagi pogodbe z DUTB o izvajanju ukrepov v skladu z odločbo vlade iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, se ne sme izdati odločbe o zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

(1) Za postopke sodnega varstva zoper odločbe vlade, izdane po tem zakonu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če v tem členu ni določeno drugače.
(2) V postopku sodnega varstva odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.
(3) Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o njih sodišče odloča prednostno.

(1) Če je banka deležna ukrepov po tem zakonu, se z ukrepi na podlagi tega zakona lahko določijo naslednje omejitve:
– omejitve glede prejemkov in drugih bonitet vodilnih oseb v banki;
– omejitve v zvezi z izplačilom dividend in omejitve drugih premoženjskih pravic delničarjev banke.
(2) Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko DUTB poda dodatne predloge glede omejitev bankam, ki so deležne ukrepov po tem zakonu.
(3) Odločitev o sprejemu omejitev iz prvega in drugega odstavka tega člena sprejme medresorska komisija iz 20. člena tega zakona na predlog DUTB.
(4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena trajajo do preklica oziroma najkasneje do odprodaje kapitalskih naložb oziroma do konca trajanja poroštva.
(5) Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje določi razloge za omejitve in omejitve iz prvega ter drugega odstavka tega člena.

(1) Člani upravnega odbora DUTB so dolžni vsak sum kaznivega ravnanja članov organov vodenja in članov organov nadzora bank ter organov nadziranja bank, s katerim se seznanijo v zvezi z opravljanjem svoje zaposlitve, predvsem ob pregledovanju kreditnih map iz devetega odstavka 11. člena tega zakona, takoj na ustrezen način naznaniti pristojnim organom.
(2) Opustitev dolžnosti iz prejšnjega odstavka se obravnava kot utemeljen razlog za razrešitev oziroma prekinitev delovnega razmerja iz krivdnih razlogov.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja kazniva dejanja in zakona, ki ureja obligacijska razmerja, kazniva dejanja in odškodninska odgovornost članov organov vodenja bank in organov nadzora bank ter organov nadziranja bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ki nastanejo zaradi ali v povezavi z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali organa nadzora ter organa nadziranja bank ali namenski družbi, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, zastarajo v zastaralnem roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, kot jih določata zakon, ki ureja kazniva dejanja ter zakon, ki ureja obligacijska razmerja.

(1) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje član upravnega odbora DUTB, ki v nasprotju z 9. členom tega zakona in v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju, v nasprotju s četrtim odstavkom 43. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne spoštuje poziva Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije za predložitev podatkov o premoženjskem stanju ali v obrazec za prijavo premoženjskega stanja ali sprememb tega stanja ne vpiše vseh zakonsko zahtevanih podatkov ali vpiše neresnične podatke.
(2) DUTB se kaznuje z globo od 4.000 do 100.000 eurov, če:
1. v nasprotju z 9. členom tega zakona in v nasprotju s petim odstavkom 41. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne sporoči Komisiji za preprečevanje korupcije Republike Slovenije seznama zavezancev za prijavo premoženjskega stanja;
2. v nasprotju s šestim odstavkom 28. člena tega zakona mesečno ne posodablja seznama družb oziroma naložb, ki jih pridobi v okviru izvajanja ukrepov po tem zakonu.
(3) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba DUTB.

(1) Pristojen prekrškovni organ za prekrške iz prvega odstavka ter 1. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka v povezavi s 1. točko drugega odstavka 34. člena tega zakona je Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije.
(2) Pristojen prekrškovni organ za prekrške iz 2. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka v povezavi z 2. točko drugega odstavka 34. člena tega zakona je Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(3) Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku o prekršku izrekajo tudi v višjem znesku kot je najnižji predpisan znesek globe za posamezen prekršek.

(1) Ta zakon se preneha uporabljati 31. decembra 2017, ko DUTB preneha obstajati.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vlada predlaga državnemu zboru ukinitev DUTB, če DUTB proda več kot 75% prevzetih obveznosti.
(3) Premoženje ter pravice in obveznosti DUTB, kot so določene s tem zakonom, preidejo na Slovensko odškodninsko družbo, d.d. oziroma njenega pravnega naslednika, pri čemer pravno nasledstvo DUTB podrobneje uredi vlada s podzakonskim aktom po predhodnem poročanju državnemu zboru.
(4) Za pravnega naslednika iz prejšnjega odstavka ob prenosu iz prejšnjega odstavka ne veljajo izjeme, kot jih določa prvi odstavek 28. člena tega zakona.
(5) Če je Republika Slovenija v bankah, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, kapitalsko udeležena, nosi sorazmerno enake stroške kot drugi delničarji.
(6) DUTB izvede prvo odprodajo pridobljenih sredstev v skladu s štirinajstim odstavkom 11. člena tega zakona v letu 2013.
(7) DUTB prvič objavi seznam družb oziroma naložb po šestem odstavku 28. člena tega zakona, ki jih pridobi v okviru izvajanja ukrepov po tem zakonu, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1) Vlada imenuje neizvršne člane upravnega odbora DUTB najkasneje v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Do imenovanja izvršnih direktorjev upravnega odbora DUTB na podlagi razpisa v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona, imenovani člani upravnega odbora DUTB imenujejo vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev, in sicer najkasneje v 15 dneh po svojem imenovanju.
(3) Razpis za imenovanje izvršnih direktorjev upravnega odbora DUTB v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona neizvršni direktorji upravnega odbora DUTB objavijo najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Vlada sprejme podzakonski akt iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.