Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 – ZDU-1G) in v zvezi z osmo alinejo prvega odstavka 5. člena Zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) ter za izvrševanje Zakona o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/95) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa način dela in sodelovanja pristojnih državnih organov in slovenskega nacionalnega organa za standarde v postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum WTO/TBT), sklenjenega v okviru Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, oziroma v postopkih notificiranja po pravilih Evropske unije.
(2) Ta uredba določa tudi način dela in sodelovanja subjektov iz prejšnjega odstavka pri pripravi sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov pri notificiranju na podlagi Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sporazum WTO/SPS), sklenjenega v okviru Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.
(3) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/34/ES).

V tej uredbi uporabljeni izraz »proizvod« pomeni vsak industrijsko izdelan proizvod in vsak kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi.

Izvedene in prejete notifikacije na kontaktni točki iz 4. člena te uredbe se objavijo na spletnih straneh nacionalnega organa za standarde.

(1) Državni organ oziroma nacionalni organ za standarde, ki začne pripravljati standard, tehnični predpis, postopek za ugotavljanje skladnosti oziroma sanitarni ali fitosanitarni ukrep (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), o tem obvesti ustrezno kontaktno točko.
(2) Kontaktna točka za izvedbo notifikacij po sporazumu WTO/TBT in za izvedbo notifikacij v smislu te uredbe po pravilih Evropske unije deluje v nacionalnem organu za standarde.
(3) Kontaktna točka za izvedbo notifikacij po sporazumu WTO/SPS deluje v ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo.

(1) Pristojni organ v obvestilu iz prejšnjega člena navede zlasti:
– zakonsko podlago za pripravo standarda, tehničnega predpisa, postopka za ugotavljanje skladnosti oziroma sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa (v nadaljnjem besedilu II. in III. poglavja te uredbe: ukrep),
– podatke o osebi, določeni za stike s kontaktno točko,
– podatke o proizvodih ali storitvah, ki so zajeti z ukrepom v pripravi,
– cilje in razloge, ki narekujejo pripravo ukrepa,
– podatke o mednarodnih ali evropskih standardih, tehničnih predpisih, smernicah ali priporočilih, ki bodo podlaga za ukrep ali se nanašajo na iste proizvode ali storitve,
– razloge za morebitno odstopanje od dokumentov, navedenih v prejšnji alineji,
– presojo o tem, ali je ukrep v pripravi treba notificirati skladno s pravili WTO ali s pravili Evropske unije.
(2) Obvestilo se poda na obrazcu, ki ga izdela pristojna kontaktna točka. Kadar tako določa ta uredba, se obvestilu priloži tudi osnutek ukrepa v pripravi.

(1) Če se obvestilo iz prejšnjega člena nanaša na pripravo tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, kontaktna točka po prejemu obvestila z njegovo vsebino takoj seznani ministrstvo, pristojno za trg (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki ji mora v osmih dneh sporočiti, ali zahteva izvedbo notifikacije ukrepa v pripravi drugim članicam WTO oziroma ustreznim subjektom v okviru notificiranja po pravilih Evropske unije.
(2) Če ministrstvo zahteva notifikacijo, jo kontaktna točka izvede takoj in obenem obvesti pristojni organ o roku, v katerem skladno z določbami te uredbe ne sme sprejeti predmetnega ukrepa.
(3) Če kontaktna točka v predpisanem roku ne prejme sporočila iz prvega odstavka tega člena, šteje, da notifikacija ni potrebna, in to ugotovitev zapiše na prejeto obvestilo.
(4) S smiselno uporabo prvega do tretjega odstavka tega člena o izvedbi notifikacij standardov odloča nacionalni organ za standarde, o izvedbi notifikacij sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Vse določbe te uredbe, ki se nanašajo na pripravo in notificiranje ukrepov, veljajo tudi za vse njihove bistvene spremembe in dopolnitve glede pravil, časa uveljavitve ali obsega proizvodov, na katere se nanašajo.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem poglavju imajo naslednji pomen:
– »standard«, »tehnični predpis« in »postopek za ugotavljanje skladnosti«, kot so opredeljeni v prilogi 1 sporazuma WTO/TBT,
– »sanitarni ali fitosanitarni ukrep«, kot je opredeljen v Prilogi A sporazuma WTO/SPS.

Pri zahtevku iz prvega ali četrtega odstavka 6. člena te uredbe kontaktna točka prek Stalne misije Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov v Ženevi (v nadaljnjem besedilu: misija) notificira ukrep v pripravi Sekretariatu WTO. Sočasno obvesti pristojni organ, da v najmanj 60 dneh od dne, ko je Sekretariat WTO prejel obvestilo, ne sme sprejeti predmetnega ukrepa.

(1) Kontaktna točka ministrstvu in pristojnim organom pošlje zahteve in pisne pripombe v smislu točk 2.9.3 in 2.9.4 2. člena ali točk 5.6.3 in 5.6.4 5. člena sporazuma WTO/TBT ter zaprosi za dostavo prevoda ukrepa ali njegovega povzetka v angleškem jeziku oziroma pripravo odgovora na prejete pripombe, iz katerega mora biti jasno razvidno, ali bodo pripombe v nadaljnji pripravi ukrepa upoštevane v celoti ali delno, pa tudi razlogi za njihovo morebitno neupoštevanje. Prevod oziroma odgovor mora biti izdelan v najkrajšem mogočem času.
(2) Kontaktna točka prejeti prevod oziroma odgovor, ki ga mora odobriti ministrstvo, takoj pošlje članici WTO, ki je poslala zahtevo ali dala pisne pripombe. Ministrstvo lahko ob odobritvi v soglasju s pristojnim organom določi podaljšanje 60-dnevnega roka iz prejšnjega člena. Če druga članica WTO zaradi neupoštevanja teh pripomb predlaga pogajanja, jih vodi ministrstvo v sodelovanju s pristojnim organom.

Določbe o postopku iz 4. do 7. člena ter 9. in 10. člena te uredbe se smiselno uporabljajo tudi pri izjemoma dovoljenem naknadnem notificiranju že sprejetega ukrepa na podlagi točke 2.10 2. člena ali točke 5.7 5. člena sporazuma WTO/TBT.

Notifikacije drugih članic WTO o lastni pripravi ukrepov v smislu te uredbe, ki jih Sekretariat WTO predloži misiji, slednja takoj pošlje kontaktni točki. Kontaktna točka takoj po njihovem prejemu pošlje kopijo notifikacije organu, ki je v Republiki Sloveniji pristojen za pripravo enakovrstnih ukrepov. Kopijo notifikacije pošlje tudi tistim gospodarskim subjektom, ki so jo predhodno zaprosili za dostavo notifikacij, ki se nanašajo na posamezne proizvode. V spremnem dopisu pa opozori na možnost zaprositi kontaktno točko za dostavo popolnega besedila notificiranega ukrepa ali za dostavo dodatnih pojasnil.

(1) Če pristojni organ iz prejšnjega člena presodi, da sprejetje notificiranega ukrepa lahko povzroči nepotrebno oviro v mednarodni trgovini, mora o tem obvestiti kontaktno točko, obrazložiti svojo presojo in predlagati spremembe ukrepa. Enako presojo lahko pošljejo tudi gospodarski subjekti in drugi zainteresirani.
(2) Vsi subjekti iz prejšnjega odstavka lahko predlagajo podaljšanje roka, v katerem druga članica WTO ne sme sprejeti notificiranega ukrepa, in začetek meddržavnih pogajanj o njegovi vsebini, če niso bile upoštevane predhodno poslane pisne pripombe.
(3) Kontaktna točka takoj pošlje dostavljene presoje in predloge ministrstvu, ki v sodelovanju s pristojnim organom, po potrebi pa tudi z drugimi subjekti iz prvega odstavka tega člena, odloči o vsebini in obliki morebitnih pisnih pripomb ter o predlogu za podaljšanje roka iz prejšnjega odstavka in začetku meddržavnih pogajanj. Po sprejetih odločitvah ministrstvo prek kontaktne točke dostavi pripravljeno gradivo tisti članici WTO, ki je poslala notifikacijo ukrepa.

Notificiranje priprave sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa v obliki zakonov, uredb ali pravilnikov, ki imajo splošno veljavo, se skladno s 7. členom in prilogo B sporazuma WTO/SPS izvede smiselno enako kakor notificiranje ukrepov po sporazumu WTO/TBT skladno z 2. točko tega poglavja.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem poglavju imajo naslednji pomen:
1. »tehnična specifikacija« pomeni specifikacijo, vsebovano v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane lastnosti proizvoda, kot so ravni kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki se nanašajo na proizvod glede imena, pod katerim se prodaja, terminologije, simbolov, preskušanja in preizkusnih metod, embalaže, označevanja ali deklariranja ter postopkov za ugotavljanje skladnosti. Ta izraz zajema tudi proizvodne metode in postopke, ki se uporabljajo pri kmetijskih proizvodih, proizvode, namenjene za prehrano ljudi in živali, ter zdravila, kot so opredeljena v predpisih o zdravilih, kot tudi proizvodne metode in postopke, ki se nanašajo na druge proizvode, če ti vplivajo na njihove značilnosti.
2. »storitev« pomeni vsako storitev informacijske družbe, to je vsako storitev, ki se ponavadi opravlja odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamično zahtevo prejemnika storitev.
V tej definiciji:
– izraz »na daljavo« pomeni, da se storitev opravlja brez sočasne fizične prisotnosti pogodbenic,
– izraz »elektronsko« pomeni, da se storitev z elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim komprimiranjem) in shranjevanje podatkov pošlje iz izhodišča in sprejme v usmerišču ter se v celoti odda, prenese in prejme po žici, radiu, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih,
– izraz »na posamično zahtevo prejemnika storitev« pomeni, da se storitev opravi ob prenosu podatkov na zahtevo posameznika.
Seznam primeroma navedenih storitev, ki niso zajete v tej definiciji, je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
3. »druga zahteva« pomeni zahtevo za proizvod, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja, zlasti potrošnikov ali okolja, in ki vpliva na življenjsko dobo proizvoda potem, ko je bil ta dan v promet; npr. pogoji za uporabo, recikliranje, ponovno uporabo ali odlaganje, če ti pogoji lahko bistveno vplivajo na sestavo ali lastnosti proizvoda ali na njegovo trženje.
4. »pravila o storitvah« pomeni zahtevo splošne narave, ki se nanaša na prevzem in opravljanje storitvenih dejavnosti v smislu 2. točke tega člena, zlasti na določbe o izvajalcu storitev, storitvah in njihovem prejemniku, razen pravil, ki se ne nanašajo izrecno na storitve, opredeljene v tej točki.
V tej definiciji:
– se pravilo šteje za izrecno namenjeno za storitve informacijske družbe, če je ob upoštevanju njegove utemeljitve in njegove vsebine urejanje teh storitev izrecen namen in predmet celotnega besedila ali posameznih določb,
– se pravilo ne šteje za izrecno namenjeno za storitve informacijske družbe, če na te storitve vpliva samo posredno ali naključno.
5. »tehnični predpis« pomeni tehnične specifikacije in druge zahteve ali pravila o storitvah, vključno z ustreznimi upravnimi akti, katerih upoštevanje je, pravno ali dejansko, obvezno pri trženju, opravljanju storitev, ustanovitvi izvajalca storitev ali pri uporabi v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) ali v njenem pretežnem delu, kot tudi zakone, druge predpise ali druge upravne akte držav članic, razen tistih, ki so navedeni v 17. členu te uredbe, in ki prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo nekega proizvoda oziroma prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitev oziroma ustanovitev izvajalca storitev.
Tehnični predpisi, ki jih je dejansko treba upoštevati (de facto tehnični predpisi), vključujejo:
– zakone, druge predpise ali druge upravne akte države članice, ki se sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na pravila o storitvah oziroma se sklicujejo na strokovne kodekse ali kodekse ravnanja, ki se sami sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na pravila o storitvah, in katerih izpolnjevanje ustvari domnevo o skladnosti z obveznostmi, ki jih nalagajo omenjeni zakoni, drugi predpisi ali drugi upravni akti,
– prostovoljne sporazume, katerih ena pogodbenica je država in ki v javnem interesu predvidevajo skladnost s tehničnimi specifikacijami, drugimi zahtevami ali pravili o storitvah, razen specifikacij v razpisih za javna naročila,
– tehnične specifikacije, druge zahteve ali pravila o storitvah, ki so povezani s fiskalnimi ali finančnimi ukrepi, ki vplivajo na porabo proizvodov ali storitev s spodbujanjem skladnosti s temi tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali pravili o storitvah.
Tehnične specifikacije, druge zahteve ali pravila o storitvah, ki so povezana z nacionalnimi sistemi socialne varnosti, niso vključena.
6. »predlog tehničnega predpisa« pomeni besedilo tehnične specifikacije, druge zahteve ali pravila o storitvah, vključno z upravnimi akti, ki je bilo izdelano zaradi njegove uveljavitve kot tehnični predpis; besedilo se še pripravlja in ga je še mogoče bistveno dopolniti.

(1) To poglavje se ne nanaša na naslednje storitve:
– radijske radiodifuzijske storitve,
– televizijske radiodifuzijske storitve, ki so opredeljene kot oddajanje televizijskih programov, namenjenih javnosti, po žici ali po zraku, vključno z oddajanjem prek satelita v kodirani ali nekodirani obliki. Te storitve vključujejo posredovanje programov med podjetji zaradi prenosa za javnost. Ne vključujejo pa posredovanja storitev, ki zagotavljajo informacije ali druga sporočila na posamično zahtevo kot so telekopiranje, elektronske banke podatkov in druge podobne storitve.
(2) To poglavje se ne nanaša na naslednja pravila o storitvah:
– pravila o vprašanjih, ki so vključena v zakonodajo Evropske unije na področju javnih telekomunikacijskih storitev, kot so opredeljene v usklajenih predpisih o telekomunikacijah,
– pravila o vprašanjih, ki so vključena v zakonodajo Evropske unije na področju finančnih storitev, primeroma navedenih v seznamu v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe,
– pravila, sprejeta s strani reguliranih trgov ali zanje v smislu usklajenih predpisov o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev, ali pa s strani drugih trgov oziroma zanje ali s strani organov oziroma zanje, ki opravljajo naloge obračuna ter poravnave za te trge, pri čemer je treba končno besedilo tehničnega predpisa takoj posredovati Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija).

(1) Določbe 19. člena te uredbe se ne nanašajo na tiste ukrepe v obliki predpisov, upravnih odločb ali prostovoljnih sporazumov, s katerimi pristojni organi:
– izvajajo obvezne akte Evropske unije, posledica katerih je sprejetje tehničnih specifikacij ali pravil o storitvah,
– izpolnjujejo obveznosti iz mednarodnih pogodb, ki imajo za posledico sprejem skupnih tehničnih specifikacij ali pravil o storitvah v Evropski uniji,
– izvajajo zaščitne klavzule, ki so del obveznih aktov Evropske unije,
– izvajajo pooblastila ob sprejetju izrednih ukrepov skladno z usklajenimi predpisi o splošni varnosti proizvodov,
– zgolj izvršijo sodbo Sodišča Evropske unije,
– zgolj spreminjajo ali dopolnjujejo tehnični predpis skladno z zahtevo Komisije zaradi ovir v trgovini ali, pri pravilih o storitvah, ovire prostemu pretoku storitev ali svobodi ustanavljanja izvajalcev storitev.
(2) Določbe od 22. do 27. člena te uredbe se ne nanašajo:
– na tiste ukrepe iz prejšnjega odstavka, ki prepovedujejo proizvodnjo, pa ne ovirajo prostega pretoka proizvodov,
– na tehnične specifikacije, druge zahteve ali pravila o storitvah iz tretje alineje 5. točke 15. člena te uredbe.
(3) Določbe 26. in 27. člena te uredbe se ne nanašajo na prostovoljne sporazume iz druge alineje 5. točke 15. člena te uredbe.

(1) Kadar pristojni organ izda tehnični predpis, o katerem mora skladno s to uredbo notificirati Komisiji, mora biti v tem predpisu navedeno, da so bile v postopku njegove izdaje upoštevane vse zahteve Direktive 98/34/ES.
(2) Če je predlog tehničnega predpisa del ukrepov, ki jih je treba notificirati Komisiji v pripravljalni fazi na podlagi kakšnega drugega slovenskega predpisa ali akta Evropske unije, lahko pristojni organ opravi notifikacijo na podlagi takega predpisa ali akta, če izrecno navede, da je omenjena notifikacija tudi notifikacija v smislu direktive iz prejšnjega odstavka. O opravljeni notifikaciji obvesti kontaktno točko iz drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(3) Tehnični predpis mora vsebovati sklic na akt Evropske unije, če ta akt to zahteva.

(1) Pristojni organ, ki pripravlja tehnični predpis, mora njegov predlog prek kontaktne točke skladno s 4. do 6. členom te uredbe predložiti Komisiji. Predlogu mora biti priloženo pojasnilo o razlogih, ki zahtevajo izdajo tehničnega predpisa.
(2) Ravnanje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če je predlog tehničnega predpisa zgolj popoln prenos besedila mednarodnega ali evropskega standarda. V takem primeru zadostuje informacija o ustreznem standardu.
(3) Če pristojni organ spremeni predlog predpisa tako, da to bistveno spremeni področje predpisa, se skrajša čas uveljavitve, dodajo specifikacije ali zahteve oziroma te še zaostrijo, pristojni organ predlog predpisa ponovno pošlje Komisiji po postopku iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če je potrebno za ocenitev posledic predloga tehničnega predpisa iz prvega odstavka tega člena in če pristojni organ tega ni storil v morebitnem prejšnjem sporočilu, mora hkrati poslati besedilo temeljnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki so pravni okvir, za delovanje navedenega predloga.
(5) Podatki, poslani na podlagi tega člena, niso zaupni, razen na posebej obrazloženo zahtevo pristojnega organa.

(1) Če predlog tehničnega predpisa določa omejitve dajanja v promet ali uporabe določene kemijske snovi, pripravka ali proizvoda zaradi varovanja javnega zdravja ali varstva potrošnikov ali okolja, mora pristojni organ predložiti Komisiji tudi povzetek vseh pomembnih podatkov, ki se nanašajo nanje ter na znane in razpoložljive nadomestke, za katere so ti podatki na voljo, ali pa predložiti sklicevanje na te podatke.
(2) Pristojni organ mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obrazložiti tudi pričakovane učinke predloga tehničnega predpisa na javno zdravje ter na varstvo potrošnikov in okolja skupaj z analizo tveganja, opravljeno skladno s splošnimi načeli in predpisi za oceno tveganja pri obstoječih ali novih kemijskih snoveh.

Če Komisija ali katera od držav članic pošlje pripombe k predlogu tehničnega predpisa, jih mora pristojni organ pri nadaljnjem pripravljanju predpisa kar najbolj upoštevati. Pristojni organ mora prek kontaktne točke Komisiji takoj poslati končno tudi besedilo tehničnega predpisa.

Pristojni organ ne sme izdati predloga tehničnega predpisa v treh mesecih od dneva, ko je Komisija prejela sporočilo iz 19. člena te uredbe.

Če Komisija ali katera od držav članic v treh mesecih od dneva, ko je Komisija prejela sporočilo iz 19. člena te uredbe, pošlje obrazloženo mnenje v smislu, da bi predvideni ukrep utegnil ovirati prosti pretok blaga na notranjem trgu, pristojni organ ne sme izdati v štirih mesecih (prva alineja tega člena) ali v šestih mesecih (druga alineja tega člena) od tega dneva:
– tehničnega predpisa kot prostovoljnega sporazuma iz druge alineje 5. točke 15. člena te uredbe,
– ob upoštevanju določb 26. člena te uredbe nobenega drugega tehničnega predpisa (razen tistega, ki vsebuje le pravila o storitvah).

Ne glede na določbe druge alineje prvega odstavka in drugega odstavka 26. člena te uredbe pristojni organ ne sme izdati tehničnega predpisa, ki vsebuje pravila o storitvah, v štirih mesecih od dneva, ko je Komisija prejela sporočilo iz 19. člena te uredbe, če Komisija ali katera od držav članic v treh mesecih od tega dneva pošlje obrazloženo mnenje v smislu, da bi predvideni ukrep utegnil ovirati prosti pretok storitev ali svobodo ustanavljanja izvajalcev storitev na notranjem trgu.

Pristojni organ mora v soglasju z ministrstvom prek kontaktne točke poročati Komisiji o ukrepih, ki jih namerava sprejeti glede prejetih obrazloženih mnenj iz 23. in 24. člena te uredbe. Za tehnične predpise, ki vsebujejo pravila o storitvah, mora pristojni organ praviloma navesti razloge, zaradi katerih ni mogel upoštevati prejetih mnenj.

(1) Pristojni organ ne sme izdati tehničnega predpisa v 12 mesecih od dneva, ko je Komisija prejela sporočilo iz 19. člena te uredbe, če Komisija v treh mesecih od tega dne objavi:
– namero, da bo predlagala ali sprejela direktivo, uredbo ali odločbo na istem področju skladno z 288. členom Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) (razen tistih aktov, ki vsebujejo le pravila o storitvah),
– svojo ugotovitev, da se predlog tehničnega predpisa nanaša na predmet, ki ga obravnava predlog direktive, uredbe ali odločbe, predložen Svetu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Svet) v skladu z 288. členom Pogodbe.
(2) Če Svet sprejme skupno stališče v obdobju mirovanja iz prejšnjega odstavka, je treba to obdobje ob upoštevanju določb 24. člena te uredbe podaljšati na 18 mesecev.

Obveznosti iz prejšnjega člena prenehajo:
– ko Komisija obvesti Republiko Slovenijo, da ne namerava predlagati ali sprejeti obveznega akta iz prve alineje 26. člena te uredbe,
– ko Komisija obvesti Republiko Slovenijo o umiku svojega osnutka ali predloga,
– ko Komisija ali Svet sprejme obvezni akt Evropske unije.

(1) Določbe od 22. do 26. člena te uredbe se ne uporabljajo, če mora:
– iz nujnih razlogov, ki so jih povzročile resne in nepredvidljive okoliščine in nanašajoče se na zaščito javnega zdravja ali varnosti, varstvo živali ali zaščito rastlin, pri predpisih o storitvah, pa tudi zaradi državne politike, predvsem pri zaščiti mladoletnih oseb, Republika Slovenija pripraviti tehnične predpise v zelo kratkem času ter jih izdati in uveljaviti takoj, brez možnosti kakršnih koli posvetovanj ali
– iz nujnih razlogov, ki so jih povzročile resne okoliščine, nanašajoče se na zaščito varnosti in celovitost finančnega sistema, predvsem na zaščito vlagateljev, investitorjev in zavarovanih oseb, Republika Slovenija takoj izdati in uveljaviti predpise o finančnih storitvah.
(2) V sporočilu iz 20. člena te uredbe mora pristojni organ navesti razloge, ki upravičujejo nujnost sprejetih ukrepov.

(1) S prejetimi notifikacijami o ukrepih v pripravi drugih držav članic ravna kontaktna točka v skladu s smiselno uporabo 12. in 13. člena te uredbe razen določb o podaljšanju roka in meddržavnih pogajanjih. Pri dostavi morebitnih pripomb k ukrepu v pripravi je treba upoštevati trimesečni rok iz 22. člena te uredbe.
(2) Če je druga država članica vsebino notificiranega ukrepa označila za zaupno, smejo državni organi, ki sodelujejo pri njegovi obravnavi, vključiti v strokovno delo fizične in pravne osebe iz zasebnega sektorja le ob izvedbi potrebnih ukrepov za zagotovitev varovanja zaupnosti.
(3) Morebitne pripombe k tehničnim specifikacijam ali drugim zahtevam ali pravilom o storitvah iz tretje alineje 5. točke 15. člena te uredbe ali k obrazloženim mnenjem se smejo nanašati le na vidike, ki bi lahko ovirali trgovino, morebitne pripombe k pravilom o storitvah ali obrazloženim mnenjem pa le na prosti pretok storitev ali svobodo ustanavljanja izvajalcev storitev, ne pa na fiskalne ali finančne vidike tega ukrepa.
(4) Morebitne pripombe k tehničnim predpisom, ki vsebujejo pravila o storitvah, ali obrazloženim mnenjem se ne smejo nanašati na nobenega izmed ukrepov kulturne politike, zlasti na avdiovizualnem področju, ki jih države članice Evropske unije sprejmejo v skladu s svojo zakonodajo, zaradi jezikovne raznovrstnosti, svojih posebnih nacionalnih in regionalnih značilnosti ter svoje kulturne raznovrstnosti.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti (Uradni list RS, št. 66/00, 35/05 in 57/08).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.