Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za rekonstrukcijo daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v aprilu 2016 pod številko projekta 11028 izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o., Maribor.
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnemu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Šoštanj, Šmartno ob Paki, Polzela in Žalec.
(3) Postopek celovite presoje vplivov na okolje je bil izveden, okoljsko poročilo je v juliju 2015 pod številko projekta 2308 izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovali posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje. V predhodnem postopku za nameravani poseg v okolje je bil pridobljen sklep št. 35403-18/2014-2 z dne 9. junija 2014, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, da za nameravani poseg v okolje ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
(5) Oznake, navedene v 3., 6., 9., 16, 18. in 22. členu te uredbe, so oznake objektov iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– odstranitev obstoječega daljnovoda 220 kV Šoštanj–Podlog;
– gradnja daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog, ki zajema gradnjo stebrov s temelji in napenjanje vodnikov z obesno in spojno opremo, namestitev svetilk, opozorilnih krogel in oznak za preprečitev zaletavanja ptic na vodnike ter ureditev ozemljitev in optičnih telekomunikacijskih povezav;
– gradnja novih dostopnih poti do stojnih mest stebrov daljnovoda in rušitev obstoječih poti, ki ne bodo več v uporabi;
– preureditev obstoječe infrastrukture, ki jo križajo daljnovodi;
– posek gozda in sanacija gozdnega roba na mestih poseka.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega naslednja območja zemljišč ali dele zemljišč s parcelnimi številkami po katastrskih občinah:
1. območje koridorja daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog, vključno z območji dostopnih poti do daljnovodov in območji gozdnih posek in sanacije gozdnega roba:
– k. o. Šoštanj (959): 1219, 1221, 1244, 1245, 1248/4, 1249, 1263;
– k. o. Lokovica (963): 338/2, 340/2, 340/3, 340/4, 341/14, 341/15, 341/17, 341/18, 341/3, 343/2, 343/3, 390/1, 391, 392, 393, 394/1, 395, 396/1, 396/2, 397, 399, 400, 402/1, 402/2, 413/1, 415, 420, 455/2, 456/1, 456/2, 456/3, 457, 458/1, 460/2, 461/5, 463/1, 465/1, 465/2, 467, 469, 481/1, 640/2, 641/1, 641/3, 642/1, 642/3, 643/1, 643/2, 645, 646/1, 646/2, 658/1, 662/1, 663, 666/1, 668/1, 668/3, 668/5, 669/1, 669/3, 670/2, 753/2, 755/2, 756, 758/1, 758/2, 760, 762/6, 764/1, 764/2, 764/3, 765, 766, 767, 768/3, 769/5, 769/9, 771/1, 771/2, 772, 773, 774, 777/1, 777/2, 777/3, 779, 780/1, 1136, 1137/1, 1139, 1141, 1151/1, 1151/6, 1152/9, 1314/3, 1315, 1316, 1319, 1334, 1335, 1336, 1348, 1349, 1351, 1355/1;
– k. o. Veliki vrh (969): 1, 2/1, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5, 3/1, 3/11, 3/5, 3/6, 6, 7, 8/1, 8/2, 9/1, 35/1, 35/2, 35/3, 37/1, 37/2, 38/1, 38/3, 39/1, 39/2, 40, 41, 44, 45/1, 48/1, 51/11, 51/17, 51/18, 51/19, 51/2, 51/20, 51/21, 51/22, 51/24, 51/25, 51/27, 51/3, 51/4, 51/5, 51/7, 51/8, 52/1, 52/4, 52/5, 52/6, 52/7, 53/2, 54/5, 55, 56, 538/2;
– k. o. Andraž (980): *19, *20, *21, *32, *36/2, 40, 43, 49, 51/1, 51/2, 51/3, *55/1, 57/1, 57/2, 58, 60, 61, 62, 63, 66/2, 67, 68/1, 68/2, 69/1, 69/2, 71/1, 71/4, 73/1, 73/2, 74/1, 74/2, 75, 77/1, 83/2, 93/2, 94/1, 94/2, 98/1, 99, 101, *103, 103/3, 103/4, 120, 122/1, 122/2, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 155/2, 156/2, 156/3, 161/1, 162, 163, 165, 205/1, 206, 212, 214, 216, 219, 222/1, 223/1, 223/2, 225, 226, 228, 230, 231/1, 232/1, 233, 236, 295, 297, 298, 299, 304, 305, 306, 320/1, 320/3, 321, 327/2, 329, 330, 332/1, 332/2, 334/1, 334/2, 336/1, *377, *380, 564/1, 564/2, 565, 566/1, 566/2, 566/3, 567, 568, 569, 570/2, 571, 572, 575, 617, 620/4, 621/1, 624, 625, 626, 627, 629, 630, 636, 637, 638, 643/1, 644, 645, 655/1, 655/2, 655/3, 656/10, 656/2, 656/4, 656/5, 656/6, 656/7, 656/8, 656/9, 657, 672, 673/1, 673/3, 674, 675, 679/1, 679/3, 679/4, 693, 696, 697/1, 697/3, 698, 1039, 1041/1, 1041/2, 1046, 1048/1, 1048/2, 1051, 1052, 1054/1, 1054/2, 1055/2, 1055/6, 1060/2, 1060/3, 1060/4, 1070, 1071/2, 1071/7, 1071/8, 1071/9, 1084/1, 1084/2, 1084/3, 1086, 1087, 1088, 1091, 1093/2, 1132/2, 1132/6, 1132/7,1142, 1143, 1144, 1147, 1148, 1149, 1150/1, 1150/2, 1151/1, 1153/1, 1154/1, 1154/4, 1154/5, 1155/2, 1155/3, 1163/9, 1178/7, 1405/1, 1405/2, 1406/1, 1406/2, 1434, 1510/1, 1759/1, 1760/1, 1760/2, 1761, 1785, 1786/1, 1786/2, 1787, 1788, 1789/1, 1789/2, 1789/3, 1789/5, 1789/6, 1790, 1792/2, 1792/5, 1797/1, 1797/2, 1801, 1804, 1805/1, 1806/1, 1806/2, 1808, 1812/1, 1812/2, 1834, 1837/1, 1838, 1839, 1840/4, 1842/1, 1842/3, 1846/2, 1848/1, 1849/1, 1850, 1851, 1852, 1853/1, 1951/10, 1951/11, 1955/3, 1965/1, 1965/2, 1974, 1979/1, 1980/3, 1981/3, 1982, 1983, 1984/1, 1984/2, 1985/2, 1986/2, 1989/1;
– k. o. Založe (993): *16, *22, *23, *25, *36, 42/1, 43, 59, 64/2, 65, 66, 67, 73/1, 73/2, 73/3, 74, 76, 77, 78/1, 80, 81/1, 81/2, 82, 83/1, 83/3, 83/4, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96/1, 96/2, 97, 112/1, 112/10, 112/11, 112/12, 112/2, 112/5, 112/6, 116, 117/1, 117/2, 118/1, 118/2, 119, 120, 121, 122, 123/1, 123/2, 128, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 132, 133, 134, 138, 139, 140, 185, 188/1, 189/1, 189/4, 193, 194/2, 198/3, 199/5, 199/8, 206, 208, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 219, 222, 223/1, 223/2, 224, 226, 229/1, 230/1, 230/4, 231/1, 232, 233, 241, 242, 243, 288, 289, 293/3, 294, 988/1, 990/2, 990/5, 1002, 1003;
– k. o. Zalog (994): *334, 535/2, 544, 545, 553/1, 553/2, 558, 559, 566, 567, 574, 575/1, 575/2, 580, 581, 586, 587, 596, 597/1, 597/2, 597/4, 597/6, 601, 604/1, 604/2, 604/3, 605, 606, 611/1, 611/2, 614/1, 621, 626, 627, 630, 632, 635/1, 637, 645, 647, 653, 1486, 1493/1, 1495/2, 1496/1, 1496/2, 1497/1, 1497/2, 1538/2, 2018, 2019, 2029/2, 2031/2, 2031/3, 2031/4, 2031/5, 2034, 2045, 2046/1, 2046/2, 2056/1, 2056/2, 2057, 2064/1, 2064/2, 2064/3, 2065, 2066, 2067/2, 2067/3, 2068/2, 2073/1, 2073/2, 2073/3, 2073/4, 2073/5, 2073/6, 2075, 2076, 2081, 2082, 2084, 2085, 2086, 2088, 2089, 2090, 2091, 2094, 2137, 2139/1, 2139/2, 2149/1, 2153, 2178/5, 2206/1;
2. območja spremembe rabe (območja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki ležijo v varovalnem pasu načrtovanega daljnovoda):
– k. o. Andraž (980): 62, 75, 122/2, 123, 295;
– k. o. Založe (993): 112/6, 117/1, 117/2, 118/1, 118/2, 122, 123/1;
3. območja začasne rabe (območja odstranitve obstoječih stebrov vključno z območji dostopnih poti do njih):
– k. o. Šoštanj (959): 1219, 1221, 1244;
– k. o. Lokovica (963): 392, 393, 395, 396/1, 396/2, 399, 400, 415, 456/1, 458/1, 460/2, 465/1, 642/1, 645, 646/1, 1141;
– k. o. Zalog (994): 627, 630, 2137, 2139/1, 2139/2, 596, 597/1, 597/6.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja načrta z načrtom parcel).
(1) V območju državnega prostorskega načrta so glede na spremembo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
a) zemljišča spremenjene rabe iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
b) zemljišča omejene rabe:
– zemljišča v območju koridorja daljnovoda,
– zemljišča za ureditev dostopnih poti do stebrov (od koridorja daljnovoda do priključka na javno cestno omrežje),
– zemljišča za gozdni posek in sanacijo gozdnega roba;
c) zemljišča začasne rabe so zemljišča odstranitve obstoječih stebrov, vključno z območji dostopnih poti do njih.
(2) Raba na zemljiščih spremenjene rabe se spremeni iz stavbnih zemljišč v primarno rabo skladno s predpisi o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(3) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 13. in 29. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Trasa daljnovoda poteka vzporedno z obstoječim enosistemskim 400-kilovoltnim daljnovodom Šoštanj–Podlog. Daljnovoda se med naseljema Lokovica in Andraž nad Polzelo nekoliko odmikata, na največjo razdaljo približno 230 m.
(2) Trasa poteka čez ozemlje občin Šoštanj, Šmartno ob Paki, Polzela in Žalec.
(3) Začetno točko daljnovoda predstavlja portal v razdelilni transformatorski postaji (v nadaljnjem besedilu: RTP) Šoštanj, ki se zgradi v sklopu rekonstrukcije RTP Šoštanj in se nahaja na lokaciji termoelektrarne Šoštanj (v nadaljevanju: TEŠ). Od novega portala se trasa vzpne do Hudobrežnikovega vrha, od koder se spusti po pobočju proti jugu in preči dolino Lokoviškega potoka. Pri tem se z optimiziranim potekom in večkratnim lomom trase v največji možni meri izogne naselju Lokovica in ostali razpršeni poselitvi. Sledi izrazitejši lom trase pri Turinskem vrhu, od koder se usmeri proti jugovzhodu. Do naslednjega loma trase pred naseljem Andraž nad Polzelo poteka čez geološko nestabilna pobočja, na tem odseku prečka južni rob naravne vrednote Pekel–soteska Bruškovega potoka. Po lomu trase preči naselje Andraž nad Polzelo, kjer poteka tudi čez vplivno območje kulturnega spomenika cerkev sv. Andreja. Do naslednjega loma trase pod Brdovškovim hribom poteka po dolini vodotoka Ložnice. Vodotok Ložnico, ki je varovan kot naravna vrednota, posebno varstveno območje Nature 2000 (SI3000390 Ložnica s Trnavo – pSCI, SAC) in ekološko pomembno območje (EPO Ložnica, EŠ 18200) preči trikrat. Po lomu trase se čez pobočja spusti v Savinjsko dolino, od koder se usmeri proti vzhodu. V skupnem daljnovodnem koridorju visokonapetostnih daljnovodov poteka do RTP Podlog. Na tem odseku preči naravno vrednoto Ložnica – poplavno območje in ekološko pomembno območje Ložnica.
(vključitev v elektroenergetski sistem)
Priključni točki daljnovoda sta RTP Šoštanj in RTP Podlog.
(tehnična zasnova načrtovanih ureditev)
(1) Daljnovod 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 400 kV. Izvede se kot nadzemni vod. Dolžina daljnovoda je 12,6 km, širina koridorja je 50 m (2 × 25 m, levo in desno od osi daljnovoda), na območjih stavbnih zemljišč in na zemljiščih pod stanovanjskimi stavbami (območja razpršene gradnje) pa je koridor razširjen do 80 m (2 × 40 m, levo in desno od osi daljnovoda).
(2) Nosilna konstrukcija daljnovodov 400 kV se izvede z jeklenimi dvosistemskimi stebri, v jekleni palični konstrukciji, zasnovani iz posameznih sklopov, in sicer iz noge, trupa in glave. Nogo sestavljajo štirje temelji z nadzemnim delom približne površine po 1 m × 1 m, razporejeni v kvadratu ali pravokotniku velikosti do 15 m × 15 m. Višina stebrov do konice je od 42 do 61 m.
(3) Stebri daljnovoda se izvedejo z obliko glave »sod«, kjer se vodniki namestijo v treh nivojih z dodatnim samonosilnim optičnim kablom na konici stebra z vgrajenim snopom svetlobnih vodnikov, ki ima tudi funkcijo zaščitnega vodnika.
(oblikovanje in obdelava stebrov in oznak na vodnikih)
(1) Stebri so jeklena predalčna konstrukcija, katere značilnost je majhna vidna zaznavnost v prostoru.
(2) Stebri daljnovoda se obarvajo v temni olivno zeleni barvi z oznako RAL 6003, razen na območjih letalskih koridorjev, ki so določeni v 16. členu te uredbe.
(3) Na odseku med SM30 in SM35 se na vodnike namestijo oznake za preprečitev zaletavanja ptic. Tip oznak se na podlagi pregleda razpoložljive tehnike na področju oznak za povečanje vidljivosti nadzemnih vodov določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(1) Dostopne poti za gradnjo in vzdrževanje daljnovodov se uredijo po obstoječih javnih cestah in dovoznih poteh ter po novih poteh na območju državnega prostorskega načrta, ki potekajo od koridorja daljnovoda do priključka na javno cestno omrežje. Dostopne poti se uredijo kot večnamenske poti za potrebe gospodarjenja z gozdovi na gozdnih zemljiščih ali za potrebe kmetijstva na kmetijskih zemljiščih.
(2) Največja širina posamezne dostopne poti je 4 m, dolžina in lega pa sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture).
(posek gozda in sanacija gozdnega roba)
(1) Pri poteku daljnovoda skozi gozd se izvede posek gozda. Območja poseka gozda so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija prostorske ureditve). Po izgradnji daljnovoda se na območjih posek zasadijo avtohtone plodonosne grmovnice.
(2) Zagotovi se obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in nižjega drevja. Območja sanacij gozdnega roba so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija prostorske ureditve).
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, skladno s predpisi o pogojih in omejitvah gradenj, uporaba objektov in opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(pogoji za druge posege na območju državnega prostorskega načrta)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta je prepovedana gradnja novih objektov, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se v njih skladišči vnetljiv material. Pod daljnovodi je prepovedano tudi parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.
(2) Na obstoječih objektih so na zemljiščih omejene rabe iz 5. člena te uredbe – če zaradi gradnje objektov in ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, sprememba namembnosti stanovanjskih objektov ni potrebna – dovoljeni dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov, odstranitev objektov, vzdrževanje ter sprememba namembnosti v nestanovanjsko rabo.
(3) Posegi v koridorjih daljnovodov ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja daljnovodov. Za vse posege na območju državnega prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje investitorja, če daljnovod še ni zgrajen, ali po končani gradnji soglasje njegovega upravljavca.
(4) Zemljišča z omejeno rabo iz 5. člena te uredbe, razen zemljišč stojnih mest stebrov in zemljišč dostopnih poti, se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje ali se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z določbami tega državnega prostorskega načrta.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1) Zaradi gradnje daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture in grajeno javno dobro državnega in lokalnega pomena. Dela se izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.
(2) Infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
(križanje državnih in lokalnih cest)
(1) Daljnovod 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog križa oziroma poteka vzporedno z državnim in lokalnim cestnim omrežjem. Križanja in vzporedni poteki so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture).
(2) Oddaljenost stebra daljnovoda od cestnega sveta v primeru glavnih cest znaša 20 m, v primeru regionalnih in lokalnih cest pa 10 m.
(3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela projekt križanj daljnovoda s cestami, ki zajema vse posege daljnovoda v varovalni pas ali cestno telo. Pri križanju državnih in lokalnih cest mora biti varnostna višina najmanj 9 m pri največjem povesu vodnikov daljnovoda.
(1) Daljnovod 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog križa obstoječe letalske koridorje na odsekih med:
– SM1 in SM4,
– SM5 in SM10,
– SM11 in SM15,
– SM19 in SM21.
(2) Na mestih križanj daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog z glavnimi in regionalnimi cestami se namestijo opozorilne krogle na zaščitni vodnik in opozorilne svetilke na najvišji vodnik ter izvede barvanje glav stebrov v rdeče-beli barvi. Križanja in podrobnejši opis označitve so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture). Opozorilne krogle iz tega odstavka so premera približno 600 mm, iz umetnih mas in pobarvane v rdeči in beli barvi. Opozorilne svetilke delujejo na principu izkoriščanja električnega ali magnetnega polja okoli vodnikov. Na mestih križanj z glavnimi in regionalnimi cestami se stebri daljnovoda opleskajo v rjavo-zeleni, rdeči in beli barvi. Z rjavo-zeleno barvo se opleskajo spodnji deli stebrov, z rdečo barvo konice stebrov in vse tri etaže konzol, z izmenično rdečo in belo barvo pa glave stebrov. Širina pasov je od 2 do 6 m.
(kanalizacija in vodovod)
(1) Daljnovod 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog križa obstoječe kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Križanja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture).
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen kanalizacijski ali vodovodni vod še dodatno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca kanalizacijskega oziroma vodovodnega voda.
(1) Daljnovod 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog križa obstoječe elektroenergetsko omrežje. Predvidena je preureditev – pokablitev ali prestavitev DV 20 kV na odseku med SM6 in SM9 v dolžini 850 m. Križanja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture).
(2) Križanje daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog z obstoječimi 20- in 110-kilovoltnimi daljnovodi in nizkonapetostnim omrežjem se izvede nad obstoječimi daljnovodi. Pri tem se glede dopustnih križanj, varnostne višine in oddaljenosti od elektroenergetskih vodov upoštevajo določila slovenskega standarda SIST EN 50341-1:2002, ki obravnava varnostne višine in oddaljenosti.
(telekomunikacijski vodi)
(1) Daljnovod 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog križa oziroma se približa obstoječim telekomunikacijskim vodom. Predvidena je preureditev vseh križanih telekomunikacijskih vodov. Križanja so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Križanje daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog z vodi telekomunikacijskega omrežja se izvede z minimalno višino vodnika nad telekomunikacijskim vodom 5,5 m. Na mestih približevanja mora biti vodoravna oddaljenost med vodniki enaka višini višjega stebra, povečanega za 3 m, oziroma je lahko manjša, če je vodnik električno in mehansko ojačen.
VI. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, je investitor oziroma izvajalec del pristojen, da v najkrajšem možnem času o najdbi obvesti ZVKDS OE Celje. Rešitve se v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(4) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
(5) Ves teren ob neposredni bližini stebrov oziroma ostalih naprav daljnovoda je treba po zaključku del vzpostaviti v prvotno stanje. Po izvedbi gradnje daljnovoda morajo biti obnovljeni vsi elementi kulturne dediščine, ki se uničijo zaradi gradbenih del.
(1) Daljnovod poteka čez območja ohranjanja narave. Podatki o teh območjih so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Na območju prečkanj območij naravnih vrednot Ložnica (5669) in Ložnica – poplavno območje (5673V) se upoštevajo naslednji pogoji:
– deponiranje gradbenega in drugega materiala za izgradnjo daljnovoda se izvede izven območja naravnih vrednot,
– če investitor oziroma izvajalec pri delih odkrije potencialno naravno vrednoto (jamo, brezno, rov), obvesti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(3) Na območju prečkanja območja Natura 2000 Ložnica s Trnavo (SI3000390) se upoštevajo naslednji pogoji:
– gradbena in večja vzdrževalna dela na naravovarstveno pomembnih območjih se ne smejo izvajati v času poleganja, valjenja in zgodnjega obdobja vodenja mladičev. Dela se ne smejo izvajati v času od 1. marca do 1. avgusta. Ta časovna omejitev velja tudi pri načrtovanju kasnejših vzdrževalnih del na daljnovodu;
– po opravljenih delih se opravi renaturacija poškodovanih delov narave;
– posamezne mejice in grmovje se ohranjajo, v primeru odstranitve pa se po posegu takoj ponovno zasadi ustrezna grmovna vegetacija;
– v času del je treba paziti, da ne pride do onesnaženja zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev ter odlaganja odpadnega materiala; v primeru razlitja nafte iz delovnih strojev ali kakršnega koli drugega onesnaženja se ukrepa takoj in učinkovito, da onesnaženje ne seže v globlje plasti zemljine in vodotoke;
– pri prečenju vodotokov se ohranja obvodna drevnina; posek na golo se ne izvaja. Ohranja se zveznost obvodne vegetacije. Izvaja se samo selektivno redčenje drevnine z odstranitvijo previsokih dreves;
– dela se izvajajo izključno podnevi, ponoči se območja ne osvetljujejo;
– investitor oziroma izvajalec del 14 dni pred začetkom del obvesti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in ji omogoči spremljanje stanja na terenu v času izvajanja del;
– na habitat kvalifikacijskih vrst, ekstenzivne vlažne in mokrotne travnike, na katerih uspeva hranilna rastlina njihovih gosenic, zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), se ne posega in uporablja za dovozne poti ter začasna odlagališča, če je mogoč dostop z drugih zemljišč, ki niso habitat kvalifikacijskih vrst;
– vse razgaljene površine znotraj območja Natura 2000 se zatravijo s senenim drobirjem sosednjih travnikov, da se prepreči širjenje tujerodnih, invazivnih in rastišču neprimernih vrst iz drugih okolij;
– kemična sredstva za rast ali zatiranje rastlin ter živali se ne uporabljajo;
– pri vzdrževanju površin pod daljnovodom je treba ohranjati avtohtono rastje in ekstenzivno obdelavo travišč; s posegom se širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst ne pospešuje.
(erozijska in poplavna območja)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se, predvsem na območjih stojnih mest 9, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18 in 20, izdela geološka študija. Ta mora podati odgovore, ali je treba na določenem stojnem mestu izvesti ustrezne protierozijske ukrepe zadrževanja, kot so sidranje, pilotne stene ali oporne in podporne stene.
(2) Daljnovod prečka poplavna območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(3) Zaradi zagotavljanja poplavne in erozijske varnosti se izvedeta naslednja ukrepa:
– za stojno mesto 4 se predlaga temeljenje, ki je vsaj 1 m pod dnom obstoječe struge potoka Lokovica (tj. na kotu 379,70 m n. m.),
– za stojno mesto 23, ki je v bližini vodotoka Ložnica in je ravno tako izpostavljen nevarnosti erozije terena, se temelji najmanj 2 m pod nivojem okoliškega terena.
(1) Daljnovod križa površinske vode. Območja križanj površinskih vod so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture).
(2) Pri križanju daljnovoda s površinskimi vodami mora znašati minimalna višina vodnika nad vodotokom 7 m. Stebri se postavijo tako, da so oddaljeni najmanj 5 m od meje vodnega zemljišča vodotokov II. reda.
(3) Izvajanje vzdrževalnih posekov višje drevesne zarasti ob daljnovodu na vodnih in priobalnih zemljiščih ni sprejemljivo in je dopustno le ob prečkanjih ali lokalnih približevanjih. Zaradi optimalnega varstva pred škodljivim delovanjem voda na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov in naprav, ki ovirajo normalen pretok vode in plavja. Ohraniti je treba neovirane dostope do vodne infrastrukture.
(4) V bližini vodotokov se ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo nevarne spojine. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodotoke. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotokov ni dopustno.
(5) V primeru posega v vodotoke je o tem treba vsaj sedem dni prej obvestiti Ribiški družini Paka oziroma Šempeter.
(6) Ob začetku izvajanja gradbenih del je treba o tem obvestiti izvajalca javne službe urejanja voda.
(kmetijska zemljišča in gozdovi)
(1) Kmetijske površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene. Investitor lastnikom zemljišč omogoči dostop na njihova zemljišča med gradnjo daljnovoda in po njej.
(2) Gradbena in montažna dela na daljnovodu se izvajajo izven obdobij najbolj intenzivnih kmetijskih opravil.
(3) Investitor med gradnjo in po izvedbi posega omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin.
(4) Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev se upošteva naslednje pogoje:
– v neposredni bližini daljnovoda se v največji možni meri ohrani obstoječa gozdna zarast;
– preprečita se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti v območju državnega prostorskega načrta;
– sečnje gozda se izvedejo strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove;
– na gozdnih površinah se ne urejajo začasne in stalne deponije izkopanega materiala in materiala za izvedbo daljnovoda;
– za sanacijo in nadomestne zasaditve se uporabljajo avtohtone vrste, in sicer v ustrezni sestavi;
– omogočijo se dostopi do gozdov v času gradnje in po njej;
– ohranijo se obstoječe gozdne prometnice in pretok vodotokov;
– izvaja se redno čiščenje nezaželene vegetacije prvih pet let po gradnji.
(1) Ureditveno območje državnega prostorskega načrta ne posega v območja ali objekte, pomembne za obrambo, zato posebni ukrepi za obrambo niso predvideni.
(2) Na celotni trasi daljnovoda je treba zagotoviti rezervacijo enega para optičnih vlaken v zaščitni vrvi ter njegovo ustrezno zaključitev in možnost povezovanja v telekomunikacijskih delilnikih RTP Šoštanj in RTP Podlog.
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda ne sme poslabšati.
(2) Varstvo pred požarom pri daljnovodu mora biti zagotovljeno z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov, zadostnimi odmiki drevja od stebra daljnovoda in sicer najmanj 3,0 m ter z uporabo negorljivih materialov na objektih pod daljnovodom.
(3) Med gradnjo in ostalimi ureditvami je prepovedano kuriti v gozdu ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da je prizadeta čim manjša talna površina. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) Prst se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal v okolici stebrov.
(3) Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo le v suhem vremenu.
(1) Posebni aktivni ukrepi za varstvo pred hrupom v času delovanja daljnovoda niso potrebni.
(2) V času gradnje ne smejo biti presežene zakonsko določene ravni hrupa. Upoštevani morajo biti naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti opremljena s certifikati o zvočni moči, ki v skladu s predpisi, ki urejajo hrup, ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti;
– hrupna dela v bližini objektov se izvajajo med 6. in 18. uro med delovnim tednom.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Tehnološka izvedba in potek trase daljnovoda morata omogočati najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: EMS).
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba ponovno preveriti skladnost predlaganega poteka trase daljnovoda z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96 in 41/04 – ZVO-1). V prostorih stanovanjskih stavb, ki se nahajajo v vplivnem območju vira sevanja, ne sme priti do povišanja izmerjenih vrednosti električnega polja in magnetnega polja, ki so podane v okoljskem poročilu oziroma nobena od vrednosti po rekonstrukciji ne sme presegati vrednosti 1800 V/m, ki velja za električno polje in 15 µT, ki velja za magnetno polje.
(3) Če se bo izkazalo, da je treba izvesti dodatne omilitvene ukrepe, naj se le-ti obravnavajo in upoštevajo v enakem vrstnem redu, kot sledijo, in sicer:
– konstrukcijski ukrepi, s katerimi se vpliva na geometrijo virov sevanja in imajo za posledico zmanjšanje emisije EMS,
– aktivni in pasivni ukrepi zmanjševanja EMS, ki imajo za posledico zmanjšanje emisije EMS na posameznih območjih ugotavljanja imisije EMS,
– prostorsko odmikanje virov sevanja znotraj meja državnega prostorskega načrta, ki imajo za posledico zmanjšanje emisije EMS na posameznih območjih ugotavljanja imisije EMS.
(4) V primeru, da se v posamezni stanovanjski stavbi, ki se nahaja v vplivnem območju vira sevanja, izkaže povečanje obremenitve s sevanjem glede na obstoječe stanje, je treba pristopiti k izvedbi izravnalnega ukrepa iz okoljskega poročila iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe. Zagotoviti je treba, da se čezmerno obremenjena stavba uporablja izključno za dejavnosti, ki se uvrščajo v II. stopnjo varstva pred sevanjem.
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materialov, nezaščitenih površin in transportnih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine;
– protiprašna zaščita vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za transport.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, so funkcionalno zaključena celota in se izvedejo v eni etapi.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor zagotovi celosten načrt za monitoring med gradnjo in obratovanjem daljnovoda, kot je določeno v okoljskem poročilu.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in trajna obratovalna spremljanja elektromagnetnega sevanja in hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje, in usmeritvami, določenimi v okoljskem poročilu. Rezultati monitoringa so javni.
(3) V času gradnje in prvih petih letih po obratovanju daljnovoda se izvede monitoring za populacije prostoživečih vrst ujed in sov. Potreben je tudi monitoring širjenja tujerodnih invazivnih vrst, katerega rezultati se upoštevajo pri vzdrževanju trase.
(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– spremembe rabe prostora;
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 20., 21., 23., 24., 26., 27., 28. in 30. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo, je treba pred začetkom del ustrezno urediti, po izgradnji daljnovoda pa sanirati morebitne poškodbe;
– objekte in infrastrukturne vode je treba obnoviti oziroma sanirati, če na njih med gradnjo daljnovoda pride do poškodb zaradi izvajanja del;
– zagotoviti se mora zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Odlagališča viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in ostale ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.
(3) V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v prečni profil vodotoka ali na poplavna območja. Morebitna začasna odlagališča viškov zemeljskega materiala je treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih odlagališč. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno urediti.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v 20., 21., 23., 24., 26., 27., 28., 30. in 33. členu te uredbe, morajo investitor in izvajalci tudi:
– pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno o vplivu elektromagnetnega sevanja na okolje;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov prek obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– v času gradnje sproti obveščati prebivalstvo na območju, kjer poteka trasa daljnovoda, o vseh aktivnostih, ki zadevajo predmetni daljnovod;
– v času gradnje lastnike s podeljenimi vodnimi pravicami, ki se nahajajo znotraj območja državnega prostorskega načrta, obvestiti o predvidenem terminu gradnje v njihovi bližini; vsako spremembo v pitni vodi lastniki sporočijo investitorju, ta pa jim mora zagotavljati zadostno količino pitne vode do odprave napake.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih/prometnih/tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko/prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer za človeka ter ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Dovoljeni so pomiki nosilnih stebrov v osi daljnovoda +/– 40 m glede na določene koordinate stebrov. Dovoljeno odstopanje v višini stebrov znaša +/– 10 % njegove absolutne višine, pri čemer se upoštevajo omejitve, ki so navedene v tej uredbi glede približevanja posameznim objektom, vodom in napravam.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj, št. 7/15);
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1988 in 1990, ter družbenega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Šmartno ob Paki – dopolnjen 1997, 1997/1 in 1997/2 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 7/98, 10/99, 8/00 in 14/04);
– Odlok o uskladitvah Odlokov o prostorskoureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij ter odprtega prostora občine Šmartno ob Paki z veljavnim prostorskim planom občine Šmartno ob Paki 2002 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 25/06, 2/08, 23/08 in 6/10);
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Polzela (Uradni list RS, št. 96/11 in 60/12);
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-30/2016
Ljubljana, dne 7. julija 2016
EVA 2016-2550-0055
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
