Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o nadzoru strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje (ZNSBPPVZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. marca 2006.

(1) Ta zakon ureja dejavnosti, povezane s strateškim blagom posebnega pomena za varnost in zdravje (v nadaljnjem besedilu: strateško blago) v skladu s Konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (Uradni list RS – MP, št. 9/97), Konvencijo o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (Uradni list SFRJ, št. 43/74) in Uredbo Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (UL L št. 159 z dne 30. 6. 2000, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1334/2000/ES) ter drugimi mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: mednarodni sporazumi).
(2) Ta zakon določa tudi prepovedane strateške dejavnosti in s tem vzpostavlja pogoje za nemoteno izvajanje strateških dejavnosti v miroljubne namene. Določa obveznosti in omejitve za izvajanje strateških dejavnosti in ukrepe za njihov nadzor z namenom preprečevanja izvajanja dejavnosti, zaradi katerih bi bile kršene obveznosti Republike Slovenije po mednarodnih sporazumih, ogrožena mednarodna ali njena lastna notranja varnost, ali ki bi slabile njen mednarodni politični, pravni in gospodarski položaj.
(3) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za jedrsko blago, kot ga opredeljujejo predpisi o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.

(1) Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1. Strateško blago so strateške snovi, strateška oprema in strateška tehnologija:
– strateške snovi so kemikalije, mikroorganizmi (tudi virusi in glive) in toksini (strupi), ki bi se lahko zaradi svojih lastnosti uporabili tudi kot sredstva za množično uničevanje ali kot predhodne sestavine za njihovo proizvodnjo, ter kemikalije in materiali, ki imajo poseben pomen oziroma funkcijo pri proizvodnji strateške opreme,
– strateška oprema so:
– naprave, pripomočki in vsaka druga oprema, ki se uporablja za proizvodnjo in pridobivanje strateških snovi ali bi lahko omogočila njihovo uporabo za množično uničevanje, vključno z opremo in sistemi za njeno vodenje in nadzor,
– naprave, pripomočki in vsaka druga oprema, ki ima ključno funkcijo pri proizvodnji opreme iz prejšnje alinee, vključno z opremo in sistemi za njeno vodenje in nadzor,
– strateška tehnologija so tehnična in strokovna dokumentacija, proizvodne in tehnične specifikacije, tehnični podatki, tehnična pomoč in drugi podatki ter informacije, potrebni za razvoj, proizvodnjo in uporabo strateških snovi in strateške opreme, ne glede na obliko zapisa in načina njihovega prenosa.
2. Sredstva za množično uničevanje so:
– strateške snovi, ne glede na izvor ali način proizvodnje, kadar so namenjene za povzročanje onesposobljenosti, poškodb ali smrti ljudi, rastlin ali živali, ne glede na obseg, vrsto, trajanje ali mehanizem teh učinkov, in ne glede na razloge, okoliščine ali način njegove uporabe zaradi teh učinkov,
– strateška oprema, kadar je namenjena in zasnovana za proizvodnjo in uporabo strateških snovi za doseganje učinkov iz prejšnje alinee, ne glede na funkcijo in način njenega delovanja,
– strateška tehnologija, neposredno povezana z razvojem, proizvodnjo in uporabo strateških snovi in strateške opreme iz prve in druge alinee te točke,
– strateško blago, kadar je namenjeno in zasnovano za uporabo v neposredni povezavi s proizvodnjo in uporabo strateških snovi in strateške opreme iz prve in druge alinee te točke.
3. Promet je:
– uvoz, to je vsak vnos strateškega blaga na carinsko območje Evropske unije,
– izvoz, kakor ga opredeljuje Uredba 1334/2000/ES,
– vnos, to je vsako dejanje, ki povzroči prenos strateškega blaga na ozemlje Republike Slovenije iz držav članic Evropske unije,
– iznos, to je vsako drugo dejanje, ki povzroči iznos strateškega blaga z ozemlja Republike Slovenije v druge države članice Evropske unije,
– prodaja ali vsak prenos pravice uporabe oziroma razpolaganja s strateškim blagom,
– skladiščenje in shranjevanje za namene iz prejšnjih alinei te točke, v povezavi z njimi, ali kot samostojna dejavnost,
– posredovanje, povezovanje, navezovanje stikov, organiziranje srečanj in sestankov, ali kakršna koli druga oblika sodelovanja in pomoči pri pripravah ali izvedbi aktivnosti iz prejšnjih alinej te točke.
4. Proizvodnja je:
– sinteza ali pridobivanje kemikalij na kakršen koli način,
– gojenje ali izolacija bioloških snovi, ki so sposobne lastne replikacije,
– sinteza, biosinteza ali ekstrakcija bioloških snovi, ki niso sposobne lastne replikacije, vključno s toksini,
– konstruiranje, proizvodni inženiring, izdelava, združevanje, sestavljanje, tehnološki nadzor, testiranje, zagotavljanje kakovosti, vzdrževanje in servisiranje opreme, strojev in naprav ali njihovih komponent,
– skladiščenje in shranjevanje strateškega blaga za namene iz prejšnjih alinej te točke ali v povezavi z njimi.
5. Tranzit je vsak prenos strateškega blaga prek carinskega območja Evropske unije.
6. Strateška dejavnost je vsak razvoj, raziskava, proizvodnja, predelava, uničenje, poraba, uporaba, promet ali tranzit strateškega blaga oziroma vsaka druga dejavnost, ki vključuje strateško blago, ne glede na način njenega opravljanja, obseg ali namen.
7. Zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je vsaka pravna oseba, vključno z znanstvenimi, izobraževalnimi in drugimi javnimi ustanovami in državnimi organi (v nadaljnem besedilu: pravna oseba), ali samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), ki opravlja strateško dejavnost.

Strokovne in upravne naloge ter naloge inšpekcijskega nadzora v skladu s tem zakonom izvaja organ, pristojen za kemikalije, v sestavi ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

(1) Seznam strateškega blaga določi in objavi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) na podlagi obveznosti Republike Slovenije po mednarodnih sporazumih.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Vlada na predlog Komisije za strateško blago iz 22. člena tega zakona določi tudi drugo strateško blago, če je njegov nadzor v nacionalnem interesu Republike Slovenije.
(3) Šteje se, da je strateško blago tudi blago, ki ni našteto v seznamu iz prvega odstavka tega člena, če pristojni organ zavezanca obvesti, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem sredstev za množično uničevanje ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi sredstva za množično uničevanje.
(4) Šteje se, da je strateško blago tudi blago, namenjeno za izvoz, ki ni našteto v seznamu iz prvega odstavka tega člena, če za državo uvoznico oziroma namembno državo velja embargo na orožje, uveden s skupnim stališčem ali skupnim programom ukrepov, ki ga sprejme Svet Evropske unije, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov in če pristojni organ obvesti izvoznika, da je ali bi lahko bilo tako blago kot celota ali po delih namenjeno za vojaško uporabo. V tem odstavku "za vojaško uporabo" pomeni:
a) vključitev v vojaške izdelke s seznama vojaškega blaga držav članic Evropske unije;
b) uporabo proizvodnih, testnih ali analiznih naprav in njihovih delov za razvoj, proizvodnjo ali vzdrževanje vojaških izdelkov s seznama iz prejšnje točke;
c) uporabo kakršnih koli nedokončanih izdelkov v obratu za proizvodnjo vojaških izdelkov, naštetih v seznamu iz točke a) tega odstavka.
(5) Šteje se, da je strateško blago tudi blago, ki ni našteto v seznamu iz prvega odstavka tega člena, če pristojni organ obvesti zavezanca, da je ali bi lahko bilo tako blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo za dele ali sestavine vojaških izdelkov, naštetih v seznamu vojaškega blaga, kakor ga opredeljujejo predpisi o prometu in proizvodnji vojaškega orožja in opreme, ki so bili izvoženi iz Republike Slovenije brez dovoljenja, ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z zakonodajo Republike Slovenije.
(6) Če je pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku znano, da je blago, s katerim izvaja neko dejavnost in ki ni našteto v seznamu iz prvega odstavka tega člena, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo odločil, ali se blago obravnava kot strateško blago.

Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za prenos in posredovanje strateške tehnologije. Postopke in način ravnanja s strateško tehnologijo podrobneje predpiše Vlada.

(1) Prepovedan je razvoj, izpopolnjevanje, proizvodnja, promet, menjava, pridobivanje, ustvarjanje in kopičenje zalog, skladiščenje, širjenje in uporaba sredstev za množično uničevanje.
(2) Prepovedano je vključevanje v kakršne koli priprave za uporabo sredstev za množično uničevanje.
(3) Prepovedano je spodbujanje, svetovanje, pomoč ali napeljevanje h kakršni koli dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Prepovedan je ponovni izvoz oziroma iznos strateškega blaga, ki ga določi Vlada.

Strateške dejavnosti se lahko izvajajo pod pogoji, ki jih določa ta zakon:
– za industrijske, kmetijske, farmacevtske, medicinske, znanstveno-raziskovalne in druge miroljubne namene,
– za zaščito pred sredstvi za množično uničevanje,
– v vojaške namene, ki niso povezani z uporabo sredstev za množično uničevanje in ki niso odvisni od uporabe strupenih ali virulentnih lastnosti kot načina bojevanja,
– za vzdrževanje javnega reda in miru v obsegu in na način, kakor je določeno s posebnimi predpisi področja vzdrževanja javnega reda in miru.

(1) Zavezanci, ki opravljajo strateške dejavnosti v Republiki Sloveniji, morajo, poleg splošnih pogojev za opravljanje dejavnosti na podlagi posebnih predpisov, ki se uporabljajo za posamezno dejavnost, izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
– da izvajajo splošne in posebne organizacijske in varnostne ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da se s strateškim blagom ne bodo izvajale dejavnosti, ki so s tem zakonom prepovedane, in da ne pride do njegove odtujitve ali izgube,
– da uporabljajo dovoljeno tehnologijo v skladu s posebnimi pogoji, ki jih predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za strateško blago (v nadaljnjem besedilu: minister),
– da v skladu z 12. členom tega zakona določijo svetovalca oziroma svetovalko za strateško blago (v nadaljnjem besedilu: svetovalec za strateško blago),
– da zavezanci in odgovorne osebe zavezancev niso bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, katerih znak je prepovedana strateška dejavnost iz 6. člena tega zakona, in da proti njim ne poteka kazenski postopek v zvezi s temi dejanji.
(2) Zavezanci, ki imajo sedež registriran v eni od držav članic Evropske unije, lahko kot dokazilo o izpolnjevanju posebnih pogojev iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka, pristojnemu organu predložijo dovoljenje oziroma drugo enakovredno dokazilo pristojnega organa te države članice za opravljanje strateške dejavnosti.
(3) Splošne in posebne organizacijske in varnostne ukrepe iz prve alinee prvega odstavka tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za notranje zadeve in ministrom oziroma ministrico, pristojno za obrambo.

(1) Zavezanci morajo pred začetkom opravljanja strateške dejavnosti to priglasiti pri pristojnem organu oziroma pridobiti dovoljenje za opravljanje strateške dejavnosti, če je tako dovoljenje predpisano. Vrsto in količino strateškega blaga ter obseg ali namen strateške dejavnosti, za katere je potrebno dovoljenje, določi Vlada.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda za omejeno časovno obdobje, in sicer največ za pet let. Dovoljenje se na predlog zavezanca lahko podaljša, če zavezanec zaprosi za podaljšanje vsaj 90 dni pred potekom njegove veljavnosti.
(3) Postopek in obrazec vloge za priglasitev strateške dejavnosti ter vloge za pridobitev in podaljšanje dovoljenja predpiše minister.
(4) Pred izdajo dovoljenja oziroma pred njegovim podaljšanjem pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega člena, pri čemer lahko glede posameznih vprašanj pridobi mnenje Komisije za strateško blago. Vlada določi strateško blago in strateške dejavnosti, za katere je mnenje Komisije za strateško blago obvezno.
(5) Za zavezance, ki imajo sedež registriran v eni od držav članic Evropske unije in pristojnemu organu predložijo dovoljenje oziroma drugo enakovredno dokazilo pristojnega organa te države članice za opravljanje strateške dejavnosti, velja, da imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti po tem zakonu.

(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena preneha veljati:
– na zahtevo zavezanca,
– če zavezanec ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz 8. člena tega zakona,
– če pristojni organ ugotovi, da je bilo izdano na podlagi nepopolnih, neresničnih ali napačnih podatkov,
– če se spremenijo okoliščine ali se ugotovijo nova dejstva, ki vplivajo na opravljanje dejavnosti.
(2) O prenehanju dovoljenja iz prejšnjega odstavka odloči pristojni organ.

(1) Pristojni organ na podlagi priglasitev in izdanih dovoljenj vodi seznam zavezancev, ki vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime, sedež, firma, polni naslov kraja opravljanja dejavnosti, telefonske in telefaks številke, elektronski naslov,
– osebno ime ter kontaktno telefonsko ali telefaks številko in elektronski naslov odgovorne osebe zavezanca,
– matična (identifikacijska) številka zavezanca iz poslovnega registra,
– datum in številko priglasitve dejavnosti oziroma številko dovoljenja za opravljanje strateške dejavnosti,
– strateške dejavnosti zavezanca,
– strateško blago, ki je predmet zavezančeve strateške dejavnosti,
– osebno ime in kontaktne podatke svetovalca za strateško blago.
(2) Podatki s seznama iz prejšnjega odstavka so na razpolago le pooblaščenim uradnim osebam, organom in ustanovam in se lahko uporabljajo le za opravljanje upravnih, nadzornih in drugih nalog na podlagi tega zakona.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena se hranijo do izteka treh let po prenehanju opravljanja strateške dejavnosti.
(4) Zavezanci morajo vsako spremembo podatkov s seznama iz prvega odstavka tega člena sporočiti pristojnemu organu najpozneje v petnajstih dneh po nastanku take spremembe.

(1) Zavezanci morajo za izvajanje tega zakona s pisnim pooblastilom odgovorne osebe določiti svetovalca za strateško blago. Pooblastilo velja eno leto.
(2) Svetovalec za strateško blago mora:
– poznati strateške dejavnosti in strateško blago zavezanca, za katerega opravlja naloge svetovalca,
– poznati področno zakonodajo in zavezanca opozarjati na zahteve in njegove obveznosti po tem zakonu,
– svetovati zavezancu v drugih zadevah, povezanih s pogoji za opravljanje strateške dejavnosti na podlagi tega zakona in drugih zakonov.
(3) Zavezanec mora svetovalcu za strateško blago zagotoviti redno izpopolnjevanje, neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, dostop do vseh potrebnih podatkov, potrebna materialna in finančna sredstva ter druge pogoje za delo.

(1) Za izvedbo strateških dejavnosti, ki jih glede na vrsto in količino strateškega blaga ter obseg ali namen dejavnosti določi Vlada, je treba predhodno pridobiti dovoljenje.
(2) Glede izvoza in iznosa strateškega blaga po tem zakonu se uporabljajo določbe Uredbe 1334/2000/ES.
(3) Dovoljenje za izvedbo strateške dejavnosti se izda za vsako zaključeno strateško dejavnost posebej. V posebnih primerih se lahko izda splošno dovoljenje za več vrst strateškega blaga, več držav oziroma za daljši čas veljavnosti. Pogoje za pridobitev splošnega dovoljenja določi Vlada.
(4) Dovoljenje za izvedbo strateške dejavnosti mora spremljati strateško blago v vseh fazah te dejavnosti do njenega zaključka in mora biti na razpolago nadzornim organom iz 24., 28. in 29. člena tega zakona.
(5) Obrazec vloge za pridobitev dovoljenja iz tega člena predpiše minister.

(1) V postopku odločanja o izdaji dovoljenja iz prejšnjega člena se izdela ocena strateškega tveganja glede na nameravano izvedbo strateške dejavnosti.
(2) Z oceno strateškega tveganja se na podlagi količine in lastnosti strateškega blaga, obsega in namena strateške dejavnosti, varnostnih in političnih razmer in obveščevalno-varnostnih informacij, ob upoštevanju obveznosti Republike Slovenije, ki jih določajo mednarodni sporazumi, sklepov Državnega zbora ali Vlade v zvezi z varnostnimi in političnimi interesi Republike Slovenije ter gospodarskih interesov Republike Slovenije, ocenijo možne posledice in vpliv predvidene izvedbe strateške dejavnosti na nacionalno ali mednarodno varnost.
(3) Izdelavo ocene strateškega tveganja usklajuje pristojni organ. V postopku ocenjevanja lahko pristojni organ od zavezanca zahteva dodatne podatke, v zvezi s posameznimi vprašanji pa prek članov oziroma članic Komisije za strateško blago (v nadaljnjem besedilu: člani komisije) od pristojnih ministrstev in drugih organov pridobi vse informacije, mnenja in stališča, potrebna za izdelavo ocene strateškega tveganja. Na podlagi zbranih informacij, mnenj in stališč pristojni organ izdela oceno strateškega tveganja.
(4) Vlada predpiše podrobnejša načela in postopek izdelave ocene strateškega tveganja.

(1) Pristojni organ o izdaji dovoljenja za izvedbo strateške dejavnosti iz 13. člena tega zakona odloči v 30 dneh, v primeru iz tretjega odstavka tega člena pa v 90 dneh od prejema popolne vloge. Proti odločitvi pristojnega organa pritožba ni dovoljena, dovoljen pa je upravni spor.
(2) Kadar pristojni organ od zavezanca zahteva dodatne podatke za izdelavo ocene strateškega tveganja, se čas, potreben za pridobitev teh podatkov, ne šteje v rok iz prejšnjega odstavka.
(3) Ko pristojni organ zaprosi za informacije, mnenja in stališča pri drugih ministrstvih in organih, morajo ti zahtevane podatke predložiti najpozneje v 30 dneh od prejema take zahteve. Ta rok se lahko izjemoma podaljša še za največ 30 dni, če so nekateri podatki nujno potrebni za izdelavo ocene strateškega tveganja in je za pridobitev teh podatkov treba izvesti dodatne raziskave, poizvedbe in druge zahtevnejše postopke. Pristojni organ o takem predvidenem podaljšanju roka obvesti zavezanca.
(4) Ocena strateškega tveganja je podlaga za izdajo ali zavrnitev dovoljenja za izvedbo strateške dejavnosti. Kadar strateška dejavnost predstavlja nesprejemljivo tveganje za namene tega zakona, ali ko tveganja zaradi pomanjkljivih ali nezanesljivih podatkov ni mogoče ustrezno oceniti, pristojni organ dovoljenja ne izda.
(5) Kadar odobritev strateške dejavnosti povzroči obveznosti in dejanja pristojnega organa, predpisana z mednarodnimi sporazumi, lahko pristojni organ rok za začetek izvedbe strateške dejavnosti podaljša za obdobje, ki je določeno za izvedbo teh dodatnih dejanj.

(1) Dovoljenje, ki je bilo izdano na podlagi 13. člena tega zakona, se lahko spremeni ali razveljavi po uradni dolžnosti, če je bilo ugotovljeno, da kateri koli podatek v vlogi ni bil resničen, ali če se je katera koli okoliščina, potem ko je bilo dovoljenje izdano, spremenila tako, da mednarodne obveznosti, ki so zavezujoče za Republiko Slovenijo, zahtevajo tak ukrep.
(2) Dovoljenje, ki je bilo izdano na podlagi 13. člena tega zakona, se lahko spremeni ali razveljavi tudi na zahtevo zavezanca, če so se pri zavezancu spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo dovoljenja.

(1) Vlada določi strateške dejavnosti, ki jih je glede na vrsto in količino strateškega blaga ter obseg ali namen dejavnosti treba predhodno najaviti pri pristojnem organu.
(2) Najava iz prejšnjega odstavka se izvede najpozneje 90 dni pred koncem koledarskega leta za naslednje koledarsko leto. Vloga mora vsebovati, poleg splošnih podatkov o zavezancu in strateškem blagu, tudi podatke in informacije o naravi, obsegu in namenu strateške dejavnosti.
(3) Vsebino vloge in postopek za najavo strateške dejavnosti predpiše minister.

(1) Zavezanci, ki opravljajo strateške dejavnosti iz 7. člena tega zakona, morajo pristojnemu organu v 60 dneh po koncu koledarskega leta predložiti poročilo o izvedenih strateških dejavnostih v preteklem letu.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– podatke o zavezancu,
– opis izvedenih strateških dejavnosti,
– vrsto in količino strateškega blaga, ki je bilo predmet izvedenih strateških dejavnosti,
– druge podatke o izvedenih strateških dejavnostih.
(3) Vlada lahko določi izjeme glede na koncentracijske in količinske meje ter vrsto in obseg izvedene strateške dejavnosti, v katerih se poročilo lahko izdela po posebnih postopkih, ki se nanašajo na roke in obseg poročila.
(4) Zavezanci morajo pristojnemu organu na njegovo zahtevo predložiti tudi druge podatke, ki jih mora ta zbirati in posredovati v skladu z mednarodnimi sporazumi ter vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih pristojnosti na podlagi tega zakona.
(5) Podrobnejšo vsebino poročil ter roke in način poročanja predpiše minister.

(1) Vsaka pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki proizvaja posamezno organsko kemikalijo, ki ni vključena v seznam strateškega blaga, spada pa v razred kemičnih spojin, v katerega spadajo vse ogljikove spojine, razen oksidov, sulfidov in kovinskih karbonatov, in jo je mogoče opredeliti s kemijskim imenom, strukturno formulo, če je znana, in z registrsko številko CAS, če ji je dodeljena, mora pristojnemu organu v 60 dneh po koncu koledarskega leta predložiti poročilo o količini te kemikalije, ki jo je proizvedel v preteklem letu.
(2) Minister lahko določi posebne skupine ali količine posameznih organskih kemikalij, za katere sporočanje ni potrebno.
(3) Podrobnejšo vsebino poročil o posameznih organskih kemikalijah, roke in način poročanja predpiše minister.

(1) Zavezanci morajo imeti urejeno evidenco, ki vsebuje dokumente o izvedeni strateški dejavnosti. Evidenco morajo hraniti vsaj pet let in jo na zahtevo predložiti pristojnemu organu.
(2) Iz evidence iz prejšnjega odstavka mora biti razvidna vsaj:
– vrsta strateškega blaga, ime s seznama strateškega blaga in njegovo trgovsko ime,
– proizvedena oziroma pridobljena količina strateškega blaga,
– izdana ali porabljena količina strateškega blaga s podatki o prejemnikih (kupcih),
– količina strateškega blaga, ki je na zalogi ali v uporabi pri zavezancu.

Pristojni organ opravlja naslednje naloge:
– zbira in na mednarodni ravni izmenjuje informacije o strateškem blagu z drugimi pristojnimi organi v skladu z mednarodnimi pogodbami oziroma sistemi mednarodnega obveščanja,
– na ravni države zbira podatke, ki so potrebni za izvajanje tega zakona,
– sodeluje z ministrstvi in organi, ki imajo pristojnosti na področju strateškega blaga,
– sodeluje z mednarodnimi organizacijami in inšpekcijami s področja strateškega blaga,
– izdaja odločbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje strateške dejavnosti (10. člen),
– vodi seznam zavezancev (11. člen),
– izdaja mednarodna uvozna potrdila za strateško blago, če jih država izvoznica zahteva,
– izdaja dovoljenja (9. in 13. člen),
– zagotavlja in usklajuje izvajanje določb konvencij, sporazumov, nadzornih režimov in drugih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju strateškega blaga in sredstev za množično uničevanje, ter Evropski komisiji pošilja podatke, ki se nanašajo na strateško blago v skladu z Uredbo 1334/2000/ES v povezavi s tem zakonom,
– nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v skladu z določbami 24. in 25. člena tega zakona.

(1) Za usklajevanje dela pristojnih ministrstev in drugih državnih organov pri izvajanju nacionalne politike, programov in ukrepov na podlagi tega zakona ter mednarodnih sporazumov Vlada ustanovi Komisijo za strateško blago. Komisijo za strateško blago sestavljajo predstavniki oziroma predstavnice ministrstev in vladnih služb, ki imajo pristojnosti na področju notranjih zadev, mednarodnih odnosov, obveščevalno-varnostnih zadev, gospodarskih zadev ter druge splošne ali posebne pristojnosti na področju strateškega blaga in strateških dejavnosti, pomembne za izvajanje tega zakona. Člani Komisije zastopajo mnenja in stališča ministrstev in vladnih služb, katerih predstavniki so.
(2) Komisija za strateško blago sodeluje pri izdelavi ocene strateškega tveganja in daje mnenja v drugih postopkih, ki jih izvaja pristojni organ, skrbi za medresorsko izmenjavo informacij, povezanih s strateškim blagom, usklajuje skupne medresorske naloge, obravnava problematiko strateškega blaga z vidika notranje varnosti, zunanjih odnosov in mednarodnih obveznosti Republike Slovenije ter predlaga Vladi uvrstitev nekega blaga na seznam strateškega blaga.
(3) Sestavo in način dela Komisije za strateško blago določi Vlada.

(1) Pristojni organ in organi, ki sodelujejo pri izvajanju tega zakona, lahko podatke, ki so jim bili predloženi skladno s tem zakonom in mednarodnimi sporazumi, uporabljajo le za namene, za katere so jih pridobili ali so jim bili predloženi, in jih morajo varovati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih in tajnih podatkov, ter s posebnimi pravili ravnanja s tajnimi podatki, ki so določena z mednarodnimi sporazumi.
(2) Če s predpisi in pravili iz prejšnjega odstavka ni določeno drugače, se za informacije iz prejšnjega odstavka uporablja stopnja zaupnosti "zaupno", razen če pristojni organ in organi iz prejšnjega odstavka ne določijo drugačne stopnje zaupnosti.

Za nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, so pristojni inšpektorji oziroma inšpektorice za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji za kemikalije), ki delujejo v okviru pristojnega organa, v skladu s splošnimi pooblastili in posebnimi pooblastili po tem zakonu, inšpektorji oziroma inšpektorice mednarodnih organizacij v skladu z določbami mednarodnih sporazumov o nadzoru strateškega blaga ter carinski organi in policija v skladu s pristojnostmi iz 27. in 28. člena tega zakona.

Poleg pooblastil po splošnih predpisih o inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor, pristojen za kemikalije, po tem zakonu pristojnost:
– primerjati usklajenost sporočenih strateških dejavnosti in količin strateškega blaga z dejanskim stanjem,
– pregledati vso dokumentacijo, povezano z izvajanjem strateške dejavnosti, vključno z veljavnostjo pooblastila pooblaščenega svetovalca za strateško blago,
– pregledati stanje zalog strateškega blaga,
– brezplačno vzeti vzorce strateškega blaga za potrebe preiskav,
– izvesti pregled strateškega blaga in pregled izvajanja strateške dejavnosti.

(1) Analize inšpekcijskih vzorcev strateškega blaga opravljajo laboratoriji, ki imajo ustrezno akreditacijo za izvajanje analiz strateških snovi ali strateške tehnologije oziroma laboratoriji, ki izkazujejo ustrezno stopnjo internega sistema kakovosti in ustrezno stopnjo skladnosti s tehničnimi zahtevami.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko analize inšpekcijskih vzorcev strateškega blaga opravljajo tudi pooblaščeni laboratoriji mednarodnih organizacij za nadzor posameznih vrst strateškega blaga.

(1) Mednarodne inšpekcije potekajo po postopkih in na podlagi pooblastil, določenih z mednarodnimi sporazumi. Za pripravo in nemoten potek mednarodnih inšpekcij skrbi pristojni organ ob pomoči drugih pristojnih ministrstev in organov, po potrebi pa tudi drugih organizacij in ustanov. Podrobnejši potek priprav in izvedbo mednarodne inšpekcije, naloge in obveznosti zavezancev ter pristojnega organa predpiše minister.
(2) Vstopne mejne prehode za mednarodne inšpekcije določi minister oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve, v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za zunanje zadeve.

Carinski organi izvajajo nadzor uvoza in izvoza strateškega blaga v skladu s svojimi pooblastili.

(1) Policija izvaja nadzor vnosa, iznosa in tranzita strateškega blaga.
(2) Prevoznik, ki prevaža strateško blago, mora zagotoviti, da dovoljenje za izvedbo strateške dejavnosti iz prejšnjega odstavka ves čas spremlja blago, in ga pokazati na zahtevo policista.
(3) Kadar prevoznik nima pri sebi dovoljenja iz prejšnjega odstavka, policist o tem obvesti pristojni organ in strateško blago po potrebi zadrži do prihoda pristojnega inšpektorja.

(1) Z globo od 300.000 do 30.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– ravna v nasprotju s 6. členom tega zakona;
– ne izpolnjuje pogojev za opravljanje strateških dejavnosti (8. člen);
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
– ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 11. člena tega zakona;
– ravna v nasprotju z 12. členom tega zakona;
– ne pridobi dovoljenja za izvedbo strateške dejavnosti v skladu s 13. členom tega zakona;
– ne najavi strateške dejavnosti v skladu s 17. členom tega zakona;
– ravna v nasprotju z 18. ali 19. členom tega zakona;
– inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (25. in 27. člen).
(2) Z globo od 150.000 do 15.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 50.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi posameznik, če opravlja strateške dejavnosti iz 3., 4. in 5. točke 2. člena tega zakona.

Zavezanci, ki na dan uveljavitve predpisov iz prvega odstavka 4. člena, prvega odstavka 9. člena in prvega odstavka 13. člena tega zakona že izvajajo strateško dejavnost, morajo najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi predpisov, izdanih na podlagi prvega in tretjega odstavka 8. člena, tretjega odstavka 9. člena in petega odstavka 13. člena tega zakona, pri pristojnem organu vložiti vlogo za registracijo strateške dejavnosti in, če je to potrebno, vlogo za izdajo dovoljenja za izvedbo strateške dejavnosti.

Vsa dovoljenja za uvoz, tranzit, izvoz, skladiščenje in porabo strupenih kemikalij, proizvodnjo strupenih kemikalij in obratovanje objektov za njihovo proizvodnjo, ki so bila izdana na podlagi Zakona o kemičnem orožju (Uradni list RS, št. 36/99 in 2/04 – ZZdrI-A), ter dovoljenja za izvoz strateškega blaga, izdana na podlagi Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04), veljajo do njihovega izteka.

Vlada in minister izdata predpise po tem zakonu najpozneje v dvanajstih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Do izdaje predpisov po tem zakonu se uporabljajo določbe:
– Pravilnika o rokih, vsebini in načinu posredovanja podatkov (Uradni list RS, št. 76/00),
– Pravilnika o pogojih za proizvodnjo strupenih kemikalij in obratovanje objektov za njihovo proizvodnjo (Uradni list RS, št. 76/00),
– Pravilnika o načinu pridobitve dovoljenj za uvoz, tranzit, izvoz, skladiščenje in porabo strupenih kemikalij (Uradni list RS, št. 76/00),
– Pravilnika o izvajanju inšpekcije na podlagi zakona o kemičnem orožju (Uradni list RS, št. 76/00),
– Navodila o organizaciji in izvedbi posameznih vrst mednarodnih inšpekcij Organizacije za prepoved kemičnega orožja (Uradni list RS, št. 60/01) in
– Odredbe o določitvi vstopnega mejnega prehoda za mednarodne inšpekcije Organizacije za prepoved kemičnega orožja (Uradni list RS, št. 10/00),
kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o kemičnem orožju (Uradni list RS, št. 36/99 in 2/04 – ZZdrI-A).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.