Na podlagi 33. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo in šport

Ta pravilnik ureja postopek za uveljavljanje znižanega plačila staršev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, ki izvajajo javno službo, lestvico plačilnih razredov in določa dohodke in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, kot tudi način njihovega izkazovanja in ugotavljanja.

Ceno programov predšolske vzgoje krijejo starši oziroma zakoniti zastopniki otroka (v nadaljnjem besedilu: starši) in občina.
Občina krije del cene programa za:
– otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče,
– otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev,
– otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.

Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.
V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene programa.
Starši plačajo največ 80% cene programa, v katerega je vključen otrok. Plačilo 80% cene je polno plačilo.
Starši lahko uveljavljajo znižano plačilo programa, ki se določi po naslednji lestvici:

+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|Plačilni  |Če znaša bruto mesečni dohodek na           |Znaša plačilo       |
|razred    |družinskega člana v % od bruto povprečne    |naslednji odstotek  |
|          |plače na zaposlenega v RS v preteklem       |od cene programa    |
|          |koledarskem letu                            |                    |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    1.    |do 25%                                      |10%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    2.    |nad 25% do 35%                              |20%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    3.    |nad 35% do 45%                              |30%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    4.    |nad 45% do 55%                              |40%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    5.    |nad 55% do 70%                              |50%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    6.    |nad 70% do 90%                              |60%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    7.    |nad 90% do 110%                             |70%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    8.    |nad 110%                                    |80%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+

Če družina poleg premoženja, ki ga določa drugi odstavek 32.a člena zakona o vrtcih, razpolaga še z drugim premoženjem, katerega vrednost presega:
– 42.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za en plačilni razred,
– 84.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za dva plačilna razreda,
– 125.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za tri plačilne razrede.
Če premoženje družine presega vrednost 210.000 eurov, je plačilo staršev 80% cene programa.
Ne glede na določilo četrtega in petega odstavka tega člena lahko občina v izjemnih primerih v skladu z 32. členom Zakona o vrtcih pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in:
– določi višje plačilo, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da je dejanski socialni položaj družine bistveno boljši kot bi izhajal iz njenega izkazanega dohodka;
– določi nižje plačilo oziroma izjemoma določi oprostitev plačila, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah.

Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno.
Določilo prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je staršem določeno plačilo v višini prvega plačilnega razreda.

Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine.
Letni dohodek družine je vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. V ta dohodek se štejejo obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju preteklega koledarskega leta, razen:
– dodatka za pomoč, postrežbo in varstvenega dodatka;
– dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca);
– prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;
– štipendij;
– otroškega dodatka;
– pomoči ob rojstvu otroka;
– dodatka za nego otroka;
– sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče.
V dohodek družine po tem pravilniku se upoštevajo preživnine, do katere so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in prejete pokojnine. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj dokaže, da je upravičenec ne prejema.
Izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ki jih izplača posamezni družinski član, se pri ugotavljanju letnega dohodka družine odštejejo.

Kot bruto dohodek se upošteva dohodek, ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
Pri dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane stroške oziroma dejanske stroške, kot so razvidni iz odločbe o odmeri dohodnine.
Katastrski dohodek se kot eden izmed dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti upošteva brez znižanj in olajšav, ugotovljen na podlagi potrdila o višini katastrskega dohodka zavezanca in priznanih oprostitvah brez znižanj in olajšav. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, se v dohodek vlagateljeve družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, ki jim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, se dohodek poveča za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo naslednji družinski člani, ki imajo v odnosu do vlagatelja za znižano plačilo položaj:
– zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– otroka, pastorka, otroka zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,
– vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati,
– staršev vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če jih je dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.
Pri izračunu dohodka na družinskega člana se ne upoštevajo družinski člani, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščeni plačila storitev ter družinski člani, ki prestajajo zaporno kazen. Med družinske člane se ne štejejo otroci, do katerih imajo starši le preživninsko obveznost.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za družinskega člana šteje otrok, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni, če mu je priznana pravica do otroškega dodatka.

Kot premoženje družine iz petega odstavka 3. člena tega pravilnika se šteje naslednje premično in nepremično premoženje, ki ga imajo družinski člani in s katerim razpolagajo na dan vložitve vloge za znižano plačilo:
– stanovanja in stanovanjske hiše, ki jih družinski člani ne uporabljajo za stalno bivanje,
– poslovni prostori in poslovne stavbe,
– prostori za počitek in rekreacijo,
– plovila, ki jih je v skladu s Pomorskim zakonikom treba vpisati v vpisnik čolnov,
– stavbna zemljišča, razen zemljišča, na katerem stoji stanovanjska hiša, v kateri družina živi,
– vrednost osebnega vozila nad 18 minimalnih plač,
– kapitalski deleži v gospodarskih družbah in zadrugah,
– vrednosti papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
– drugo premično premoženje večje vrednosti.
Če družina razpolaga z več osebnimi vozili, se vrednost 18 minimalnih plač odšteje od skupne vrednosti vseh osebnih vozil, razlika pa se upošteva kot premoženje.
Za premično premoženje večje vrednosti iz devete alinee prvega odstavka tega člena šteje vsaka posamezna premičnina, ki presega vrednost 8.000 eurov.
Če pridobivajo družinski člani dohodke z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo, zemljišč, opreme, vozil in drugega premoženja v najem in so ti dohodki že upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, se to premoženje ne upošteva na način, kot ga določa peti odstavek 3. člena tega pravilnika.

Premoženje družinskih članov in njegova vrednost se ugotavlja na podlagi pisne izjave staršev, ki jo morajo izpolniti na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Vrednost kapitalskih deležev v gospodarskih družbah ter zadrugah se ugotavlja na podlagi podatkov iz letnih poročil o tekoči vrednosti kapitala.
Občinski organ lahko pravilnost izjave staršev v skladu z zakonom preveri pri pristojnih davčnih in drugih organih, ki vodijo davčne in druge z zakonom predpisane evidence, ki vsebujejo podatke o posamezni vrsti premoženja. Pravilnost izjave o vrednosti premoženja lahko občinski organ ugotavlja tudi na podlagi vrednosti, ki izhajajo iz veljavnih tržnih standardov (npr. eurotax cenitve za osebna vozila).

Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi.

Vrednosti premoženja iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika se seštevajo.
Če je vrednost posameznega premoženja iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika upoštevana v različnih davčnih in drugih evidencah ter v poslovnih knjigah, se upošteva posamezna vrsta premoženja samo po eni izmed naštetih alinej iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika.

Občina na podlagi podatkov o dohodkih, prejemkih in premoženju na novo določi plačilo s 1. januarjem oziroma ob sprejemu otroka v vrtec.
Občina lahko v skladu s svojimi akti in razpoložljivimi finančnimi sredstvi staršem plačilni razred, ki jim je določen po tem pravilniku, zniža.

Starši uveljavljajo znižano plačilo z vlogo pri pristojnem občinskem organu. Vlogo odda eden od staršev (vlagatelj) na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika.
Vloga vsebuje:
– navedbo obdobja, za katero se uveljavlja znižano plačilo,
– podatke o vlagatelju: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasnega), EMŠO, davčna številka,
– podatke o otrocih: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasnega), vrtec, v katerega so oziroma bodo vključeni,
– podatke o vseh družinskih članih: ime in priimek, sorodstveno razmerje do vlagatelja, leto rojstva in status,
– podatke o zaposlitvi staršev oziroma opravljanju dejavnosti,
– podatke o obdavčljivih letnih bruto dohodkih družinskih članov,
– podatke o premoženju družinskih članov,
– opis posebnih socialnih razmer.
Podatki o dohodkih in premoženju se ugotavljajo na podlagi odločbe davčnega urada o odmeri dohodnine za preteklo koledarsko leto za vse družinske člane, ki so zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji, potrdila o višini katastrskega dohodka zavezancu, brez znižanj in olajšav, potrdila o višini preživnine in potrdila o letnih zneskih prejetih pokojnin, ki niso bile osnova za odmero dohodnine. Za podjetnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig,se le-ta ugotavlja na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, in potrdila o višini zavarovalne osnove.
Vlagatelj mora vlogo izpolniti v celoti, tako da so izpolnjena vsa polja in okenca v obrazcu. Če vlagatelj v posamezno polje podatka ne vpiše, se šteje, da vloga ni popolna.
Podatke iz odločb in potrdil, ki jih določa tretji odstavek tega člena si pridobi občinski organ po uradni dolžnosti iz svojih evidenc oziroma evidenc državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, si občinski organ pridobi, če ga vlagatelj oziroma vsak družinski član za to posebej pisno pooblasti. Ti podatki so podatki iz odločbe o odmeri dohodnine, potrdila o višini katastrskega dohodka zavezancu in priznanih oprostitvah, davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, in potrdila o višini zavarovalne osnove.
Za polnoletne družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji, vlagatelj priloži vlogi ustrezno potrdilo izplačevalca o dohodkih v preteklem koledarskem letu.
Za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov, vlagatelj priloži ustrezni dokument o njihovem statusu.
Vlagatelju, ki za družinske člane iz prejšnjih dveh odstavkov ne izkaže statusa z ustreznim dokumentom, se določi polno plačilo.

Če vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna oziroma vlagatelj ne predloži dokazil iz 13. člena tega pravilnika ali ne poda pisne privolitve oziroma organu na njegovo zahtevo ne navede podatkov o tem, pri katerih organih si lahko pridobi potrebne podatke za določitev znižanega plačila, pristojni organ vlagatelja opozori na pomanjkljivosti in mu določi rok, v katerem mora pomanjkljivosti odpraviti. Če vloga v tem roku ni dopolnjena, organ s sklepom zavrže vlogo.

Znižano plačilo se uveljavlja v občini, ki v skladu z 2. členom tega pravilnika krije del cene programa za otroka.
Za otroke, ki so že vključeni v vrtec, se znižano plačilo uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta. Starši oddajo vlogo praviloma do 15. novembra tekočega leta.
Za otroke, ki se vključijo v vrtec med šolskim letom, se znižano plačilo uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo.
Če starši zamudijo rok iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo.

Za določitev plačila se upošteva mesečni bruto dohodek družine v preteklem letu oziroma v primeru, ko je otrok vključen v vrtec po 1. januarju, mesečni bruto dohodek družine v predpreteklem letu.
Če družina v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, se za določitev plačila upoštevajo dohodki iz tekočega leta, znižani za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto.
Če starši v koledarskem letu, za katerega se ugotavlja letni dohodek družine, niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, se za določitev plačila upoštevajo vsi dohodki, ki izhajajo iz odločbe o dohodnini, razen plač in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Tem dohodkom se prišteje povprečna letna plača staršev, izračunana na podlagi njihovih plač iz tekočega leta, znižana za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto.
V primerih iz prejšnjega odstavka se vlogi priloži potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge.

Če vsi družinski člani, ki so zavezanci za dohodnino, še niso prejeli odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto, pristojni organ določi akontacijo plačila največ za tri mesece. Višina akontacije se določi v skladu s četrtim odstavkom 16. člena tega pravilnika.

Če se med letom spremeni število družinskih članov ali če pride do zaposlitve ali izgube zaposlitve enega izmed družinskih članov ali spremembe vrste virov dohodkov ali do namestitve otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva, se plačilo določi na novo.
Spremembo mora vlagatelj sporočiti pristojnemu občinskemu organu v roku 15 dni, ko je sprememba nastala.
Sprememba se ugotavlja na osnovi ustreznega dokumenta. Novo plačilo se uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se v primeru, kadar je vlagatelj uveljavljal spremenjena dejstva in okoliščine iz naslova pridobljene pravice do denarne socialne pomoči, oprostitev plačila uveljavi z dnem pridobitve te pravice na podlagi odločbe o določitvi denarne socialne pomoči.
Vlagatelju, ki ne ravna v skladu z določilom drugega odstavka tega člena, se razlika zaradi prenizkega plačila poračuna naslednji mesec z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Vlagatelj je dolžan v skladu z določbo tega člena sporočiti pristojnemu občinskemu organu, ki je izdal odločbo o znižanem plačilu, tudi spremembo stalnega prebivališča.

Pristojni občinski organ določi višino plačila za otroka v odstotku od cene programa in o tem izda odločbo najkasneje do 31. januarja tekočega leta oziroma, v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega pravilnika, v roku 30 dni po prejemu vloge.
Odločba se vroči vlagatelju in vrtcu, v katerega je otrok sprejet. Na podlagi odločbe o določitvi plačila vrtec vlagatelju izstavi račun.

Zoper odločbo o določitvi plačila lahko vlagatelj v roku 15 dni vloži pritožbo.
O pritožbi zoper odločbo, ki jo je izdala občinska uprava, odloča župan.

Starši so dolžni poravnati račun v roku 8 dni od izstavitve računa za pretekli mesec, sicer jim vrtec zaračuna zakonite zamudne obresti.

Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so oproščeni plačila.
Oprostitev plačila uveljavljajo v občini, ki v skladu z 2. členom tega pravilnika krije del cene programa za otroka. Občina izda za obdobje prejemanja denarne socialne pomoči začasno odločbo o oprostitvi plačila na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči.
Plačila so oproščeni tudi rejenci, ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče. Vlogo odda rejnik.

Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila, vrtec izstavi račun v višini polnega plačila.
Vrtec vsak mesec posreduje občini iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika seznam vključenih otrok, za katere starši niso uveljavljali znižanega plačila, in vključenih otrok, ki niso upravičenci do javnih sredstev iz 2. člena tega pravilnika. Seznam vsebuje ime in priimek otroka, naslov njegovega stalnega prebivališča in program, v katerega je vključen.

Vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi.
Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.

Podatki na vlogi za uveljavljanje znižanega plačila in podatki o plačilu staršev so osebni podatki, ki morajo biti varovani v skladu z zakonom.
Postopek uveljavljanja znižanega plačila mora zagotavljati zaupnost podatkov. Vse osebe, ki imajo v postopku uveljavljanja znižanega plačila in pri izvajanju plačil staršev vpogled v osebne podatke, so jih dolžne varovati kot poklicno skrivnost.
Pri uveljavljanju znižanega plačila se za zbiranje in varovanje osebnih podatkov smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja varovanje osebnih podatkov na področju vzgoje in izobraževanja.

Pristojni občinski organi so z dokumentarnim gradivom o določitvi plačil dolžni ravnati v skladu s pravili, ki jih določa predpis o upravnem poslovanju.
Dokumentarno gradivo o določitvi plačil staršev morajo upravni organi hraniti najmanj pet let.

Do uvedbe eura kot denarne enote v Republiki Sloveniji se zneski iz petega in šestega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika, ki so določeni v eurih, preračunajo v tolarsko protivrednost po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 tolarjev.
Z dnem uvedbe eura se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v odločbah in potrdilih, iz katerih so razvidni dohodki vlagatelja in njegovih družinskih članov glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 tolarjev.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 39/97 – odločba US, 1/98, 84/98, 44/00 – odločba US, 102/00, 111/00, 92/02, 120/03, 110/05 in 45/06).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.