Na podlagi 80. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja preverjanje, ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz razreda v razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja.
2. člen
(načela za preverjanje in ocenjevanje)
Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:
– spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,
– upošteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,
– uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje oziroma standarde znanja in glede na razred,
– pri vsakem predmetu učenčevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje,
– daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju,
– omogoča učencu kritični premislek in vpogled v osvojeno znanje,
– prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.
3. člen
(preverjanje in ocenjevanje znanja)
S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja.
Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave novih vsebin iz učnih načrtov.
Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje oziroma standarde znanja ter se opravi po obravnavi novih vsebin iz učnih načrtov in po preverjanju znanja.
4. člen
(javnost ocenjevanja in obveščanje)
Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se zagotavlja zlasti:
– s seznanitvijo staršev in učencev s predpisi, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev,
– s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu, za posamezno ocenjevalno obdobje,
– s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,
– z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,
– z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,
– s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,
– tako, da se učencem in staršem izroči ocenjene pisne izdelke in omogoči vpogled v druge izdelke.
5. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe in imajo več motenj, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, lahko pa se z individualiziranim programom določi, da je večina ocen ali da so vse ocene pridobljene na osnovi pisnih izdelkov.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
6. člen
(ocenjevalci)
Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Pri popravnih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija.
Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija.
7. člen
(pravica do vpogleda v učenčeve izdelke in ocene)
Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne izdelke pa izroči učencem za informacijo staršem.
Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše učenca seznani z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka.
8. člen
(ocenjevanje znanja po vzgojno-izobraževalnih obdobjih)
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju: obdobje) osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami. V drugem in tretjem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje s številčnimi ocenami.
V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom se v prvem in drugem obdobju osnovne šole učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, v tretjem obdobju pa s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se njegovo znanje pri teh predmetih ocenjuje v skladu s prvim odstavkom tega člena.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se napredek učenca ocenjuje z opisnimi ocenami.
9. člen
(ocene)
Z opisnimi ocenami se z besedami izrazi, kako učenec napreduje glede na opredeljene cilje oziroma standarde znanja v učnih načrtih.
S številčnim ocenjevanjem se oceni znanje učencev na lestvici od 1 do 5. Številčne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže pričakovanih rezultatov, določenih v učnih načrtih.
10. člen
(načini ocenjevanja)
Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti.
11. člen
(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih)
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet izvaja.
Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se znanje učencev oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega je s predmetnikom določeno manj kot dve uri tedensko, izvaja strnjeno (fleksibilni predmetnik), se znanje učencev oceni najmanj dvakrat.
Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se znanje učencev oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov.
12. člen
(ocenjevanje pisnih izdelkov)
Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v skladu s 13. členom tega pravilnika. V tem primeru učenci ne smejo pisati pisnih izdelkov tri dni zaporedoma.
O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj pet delovnih dni prej.
Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru iz 13. člena tega pravilnika.
13. člen
(ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov)
Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku ali učni skupini oziroma polovica ali več izdelkov učencev v učni skupini za izvedbo nivojskega pouka ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti.
Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.
Ocena se vpiše v predpisano dokumentacijo po drugem ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena. Učencem, ki so bili ocenjeni samo enkrat, se upošteva dosežena ocena.
14. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico)
Učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceni takoj in ga seznani z oceno. Opisno oceno vpiše v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil učenec ocenjen, številčno pa takoj po ocenjevanju.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov učitelj učence seznani z ocenami ter jih vpiše v redovalnico oddelka oziroma učne skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.
15. člen
(ocenjevanje znanja pri nivojskem pouku v 8. in 9. razredu)
V 8. in 9. razredu se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, znanje učencev med šolskim letom ocenjuje z ocenami od 1 do 5, in sicer na naslednji način:
– učenec, ki doseže standarde znanja na 1. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno dobro (3),
– učenec, ki doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno prav dobro (4),
– učenec, ki doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno odlično (5).
Učitelj pomaga učencu doseči in preseči standarde znanja na posamezni ravni zahtevnosti.
Učenec, ki obiskuje pouk na 1. ali 2. ravni zahtevnosti, lahko za izkazano znanje prejme višjo oceno od tiste, ki je za posamezne ravni zahtevnosti določena v tem členu. Višjo oceno prejme, če pri ocenjevanju znanja izkaže z učnim načrtom opredeljene standarde znanja na višji ravni.
16. člen
(zaključna ocena)
Zaključno oceno posameznega predmeta oblikuje učitelj ob koncu pouka tega predmeta v šolskem letu.
V prvem obdobju učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. V drugem in tretjem obdobju učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno številčno oceno, s katero oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in pri tem upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.
V prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom učitelj v prvem in drugem obdobju pri vseh predmetih oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. V tretjem obdobju učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno oceno. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se zaključna ocena pri teh predmetih oblikuje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja učitelj ob koncu pouka v šolskem letu oblikuje opisno oceno napredka po posameznih področjih.
17. člen
(ugovor na zaključno oceno)
Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala oziroma obvestila o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu pri ravnatelju vložijo obrazložen pisni ugovor.
Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno. Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže.
Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
18. člen
(postopek pri ugovoru na zaključno oceno)
Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije, ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta.
Če se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca ter njegove starše o tem takoj obvesti in jim hkrati sporoči datum ponovnega ocenjevanja.
Komisija mora o svoji odločitvi starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
Odločitev komisije je dokončna.
19. člen
(prilagoditve ocenjevanja)
Za učence, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: učenci tujci), se lahko v dogovoru s starši prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja, število ocen ter drugo. Znanje učenca tujca se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
Če se učenec zaradi preselitve vključi na šolo, ki izvaja program osnovne šole po prilagojenem predmetniku za osnovno šolo na narodno mešanem območju, se znanje učenca pri pouku italijanščine in madžarščine kot drugega jezika lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
O prilagoditvah iz tega člena odloči učiteljski zbor. Prilagoditve za ocenjevanje znanja se upoštevajo največ dve šolski leti.
20. člen
(izobraževanje na domu)
Ocenjevanje znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, se opravlja v šoli, v katero je učenec vpisan.
Ocenjevanje znanja se opravlja:
– od 1. do 3. razreda iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine in matematike,
– od 4. do 6. razreda iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine, matematike in tujega jezika,
– v 7. razredu iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine, matematike in tujega jezika, zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz državljanske in domovinske vzgoje ter etike, geografije in naravoslovja ali tehnike in tehnologije,
– v 8. razredu iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine, matematike in tujega jezika, zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz državljanske in domovinske vzgoje ter etike, geografije in fizike ali kemije ali biologije ali tehnike in tehnologije,
– v 9. razredu iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine, matematike in tujega jezika, zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz geografije in fizike ali kemije ali biologije.
Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca.
Če učenec od 1. do 3. razreda ne doseže pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma je učenec od 4. do 9. razreda negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja na enak način in v rokih, ki so določeni za opravljanje predmetnih izpitov v avgustovskem roku.
Če učenec od 1. do 8. razreda, ki se izobražuje na domu, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. Če učenec 9. razreda ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali pa opravlja popravni izpit.
21. člen
(oprostitev sodelovanja pri predmetu)
Znanje učenca, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje.
Znanje učenca, ki je oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih zaradi obiskovanja glasbene šole z javno veljavnim programom, se iz teh predmetov ne ocenjuje.
V dokumentacijo se pri teh predmetih vpiše »oproščena/oproščen«.
III. OBVEŠČANJE STARŠEV O USPEHU UČENCA
22. člen
(obveščanje med šolskim letom)
Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, zapisanih v redovalnici.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je v 1. razredu obvestilo o pridobljenih učenčevih ocenah med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Če razrednik staršev o učenčevih ocenah ne more seznaniti ustno, jih obvesti pisno.
23. člen
(obveščanje o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja)
Ob koncu drugega in tretjega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja. Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so šoli, učencem in njihovim staršem dodatna informacija o doseženem znanju učencev.
Šola o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu drugega obdobja obvesti z obvestilom, ob koncu tretjega pa z zaključnim spričevalom.
24. člen
(obveščanje ob zaključku pouka)
Učenci ob zaključku pouka v šolskem letu dobijo spričevala z zaključnimi ocenami za posamezne predmete. Učenci, ki imajo pravico opravljati popravni oziroma predmetni izpit, dobijo obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu.
V prvem obdobju šola izda učencem spričevala z opisnimi ocenami.
V drugem obdobju ter v 7. in 8. razredu šola izda učencem spričevala s številčnimi ocenami.
V 9. razredu šola izda učencem zaključno spričevalo s številčnimi ocenami, v katerega se vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda ter dosežki učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega obdobja, ki so izraženi v točkah in v odstotku.
Datum izdaje zaključnega spričevala učencem 9. razreda za vsako šolsko leto določi minister.
Osnovna šola učencu, ki se izobražuje na domu, izda spričevalo.
IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ RAZREDA V RAZRED
25. člen
(napredovanje)
Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo.
Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
Učenci v posebnem programu vzgoje in izobraževanja napredujejo.
26. člen
(ponavljanje v soglasju s starši)
Učenec lahko zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s starši.
27. člen
(ponavljanje brez soglasja staršev v prvem in drugem obdobju)
Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev.
Učenec lahko ponavlja 3. razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
V drugem obdobju lahko učenec ponavlja, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom lahko učenec v drugem obdobju ponavlja razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk.
28. člen
(ponavljanje v tretjem obdobju)
Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.
Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.
Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, iz katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Če učenec izpitov ne opravi uspešno, lahko ponavlja 9. razred.
29. člen
(odločitev o ponavljanju)
Odločitev o ponavljanju učencev sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu Zakona o osnovni šoli.
Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno. Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže.
Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
Komisija pregleda obrazložen predlog za ponavljanje ter dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje učenca in se po pregledu odloči o ustreznosti odločitve učiteljskega zbora. Odločitev komisije je dokončna.
O odločitvi komisije šola starše ter učenca obvesti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
30. člen
(hitrejše napredovanje)
Učenec, ki dosega nadpovprečne rezultate v učenju, lahko na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe prej kot v devetih letih konča osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.
Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov.
Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.
31. člen
(neocenjenost učenca)
Učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne more obiskovati pouka, je lahko neocenjen iz vseh ali iz posameznih predmetov.
Če je učenec iz prejšnjega odstavka neocenjen v celem ocenjevalnem obdobju ali v delu ocenjevalnega obdobja, se mu za manjkajoči del snovi v dogovoru z njegovimi starši prilagodi načine in roke za ocenjevanje znanja ter število ocen. O prilagoditvah odloči oddelčni učiteljski zbor.
Če je učenec neocenjen ob koncu pouka posameznega predmeta, lahko do konca šolskega leta opravlja izpit iz tega predmeta (predmetni izpit).
32. člen
(negativna ocena predmetnega izpita v tretjem obdobju)
Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, opravlja popravni izpit. Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, ponavlja razred.
Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih izpitov v 9. razredu negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, lahko opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred.
33. člen
(opravljanje izpitov)
Učenec lahko opravlja predmetni izpit iz posameznega predmeta enkrat v šolskem letu.
Učenec v 7. oziroma 8. razredu lahko opravlja popravni izpit največ dvakrat v šolskem letu.
Učenec v 9. razredu lahko opravlja popravni izpit dvakrat v istem šolskem letu. Če popravnih izpitov ne opravi uspešno, jih lahko opravlja še najmanj štirikrat v naslednjem šolskem letu.
Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ dveh predmetov oziroma iz enega, če ima pisni in ustni del. Učenec se za opravljanje izpita prijavi pisno. Šola učenca o datumu in načinu opravljanja izpita obvesti najmanj tri dni pred izpitnim rokom.
Učenec opravlja izpite v osnovni šoli, v kateri je vpisan, v desetih delovnih dneh po zaključku pouka. Kadar pouk posameznega predmeta, ki se izvaja strnjeno (fleksibilni predmetnik), ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko učenec opravlja izpit predhodno v roku, ki ga določi ravnatelj, vendar ne prej kot deset delovnih dni po zaključku pouka tega predmeta. V tem primeru se šteje, da je izkoristil en izpitni rok.
Osnovna šola podrobneje uredi način prijave, časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek izpitov.
34. člen
(izpitna komisija)
Učenec izpite opravlja pred izpitno komisijo.
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole.
35. člen
(ustni in pisni izpiti)
Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.
Pisni in ustni izpit se opravlja pri slovenščini in italijanščini oziroma madžarščini, tujem jeziku in matematiki, pri drugih predmetih je izpit samo ustni.
Pisni del izpita traja praviloma 45 minut, vendar največ 60 minut, ustni del pa lahko traja največ 30 minut.
Teme, naloge in vprašanja za izpit, ki so v skladu z učnim načrtom predmeta, določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita. Izpitna komisija oceni učenca neposredno po ustnem izpitu. Z oceno seznani učenca takoj.
36. člen
(odsotnost pri izpitu)
Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj.
Če se učenec iz neupravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, se šteje, da izpita ni opravil.
V. OCENJEVANJE ZNANJA OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
37. člen
(smiselna uporaba določb)
Določbe o ocenjevanju znanja ter o napredovanju učencev osnovne šole se smiselno uporabljajo tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja odraslih v osnovni šoli, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
38. člen
(ocenjevanje)
Znanje udeležencev se v vseh obdobjih ocenjuje s številčnimi ocenami.
Znanje udeležencev pri posameznem predmetu se lahko oceni tudi pri opravljanju predmetnega izpita. Predmetni izpit udeleženec opravlja v izobraževalni organizaciji, kjer je vpisan. Udeleženec lahko opravlja izpit večkrat, pri čemer izpit iz posameznega predmeta opravlja dvakrat pri učitelju predmeta, tretjič in nadaljnje pa pred izpitno komisijo.
Če udeleženec s spričevalom ali z drugim javno veljavnim dokumentom dokaže pridobljeno znanje, ki ustreza enakovrednemu standardu znanja, opredeljenem v predmetniku osnovne šole za odrasle, se ga pri tem predmetu oziroma delu predmeta ne ocenjuje. O priznavanju ocene na podlagi vloge udeleženca odloči ravnatelj. Ocena se zapiše v dokumentacijo.
Starše mladoletnih udeležencev izobraževalna organizacija pisno obvešča o pridobljenih ocenah.
39. člen
(napredovanje)
Udeleženci izobraževanja lahko napredujejo v višji razred takrat, ko so pozitivno ocenjeni vsaj iz dveh tretjin predmetov po predmetniku.
40. člen
(izključitev uporabe določb pravilnika)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na pravice staršev, se ne uporabljajo za polnoletne udeležence izobraževanja.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
41. člen
(razveljavitev pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 65/05 in 64/06) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 29/96, 64/03 in 65/05), uporabljata pa se še do začetka uporabe tega pravilnika.
42. člen
(uveljavitev in začetek uporabe pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008.
Št. 0070-22/2008
Ljubljana, dne 7. julija 2008
EVA 2008-3311-0001
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport
