Na podlagi četrtega odstavka 59. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 16/07 – odl. US, 102/07, 96/08 – odl. US in 41/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa način organiziranja službe varovanja, vsebino načrta varovanja in kazenske določbe za zavezance, ki morajo v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, zagotoviti varovanje javnih prireditev v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. zavezanci so subjekti iz 12.a člena Zakona o javnih zbiranjih;
2. načrt varovanja je dokument zavezanca, ki določa način in obseg fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja javnih prireditev;
3. ocena stopnje tveganja je ocena nevarnosti, da bi na javni prireditvi prišlo do hujše kršitve reda, pri kateri je udeleženo večje število oseb, ali do ogrožanja javnega reda, do nasilja oziroma splošnega nereda in s tem do ogrožanja varnosti ljudi in premoženja oziroma ogrožanja javnega prometa ter je podlaga za izdelavo načrta varovanja;
4. varovano območje so prostori, objekti in njihova bližnja okolica ali območja in parkirne površine, ki so potrebni za izvedbo javne prireditve, s katerimi razpolaga in na njih v času prireditve vzdržuje red organizator;
5. videonadzor predstavljajo funkcijsko povezana specialna tehnična sredstva, ki s sprejemanjem, prenašanjem, obdelavami, arhiviranjem in prikazi sprejetih slik omogočajo vizualno opazovanje in nadzor ter kasnejše analize dogajanja na varovanem območju, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za videonadzor se uporabljajo visoko resolucijske kamere z najmanj 520 linijami horizontalne resolucije. Gostota posnetkov je najmanj štiri (4) posnetke na vsako kamero na sekundo. Kakovost posnetkov mora biti najmanj D1 (720 x 576 točk) ali enakovreden drug format.

(1) Zavezanec mora vzpostaviti in zagotavljati službo varovanja.
(2) Zagotavljanje službe varovanja zajema izdelavo ocene tveganja, načrta varovanja in redno izvajanje fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja javnih prireditev na podlagi izdelanega načrta.
(3) Izdelavo načrta varovanja in izvajanje fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja lahko zavezanec odda le subjektu iz 3. člena Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljnjem besedilu: zakon) ali organizira lastno varnostno službo v skladu z določbami zakona.
(4) Medsebojna razmerja, pravice in obveznosti med zavezancem in izvajalcem službe varovanja iz 3. člena zakona se opredeli s pogodbo.

(1) Obveznost zagotavljanja službe varovanja preneha, če zavezanec preneha opravljati dejavnost.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora zavezanec v roku petih dni po prenehanju opravljanja dejavnosti iz 1. točke 2. člena te uredbe pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(1) Ocena stopnje tveganja se izdela ob upoštevanju narave in programa prireditve, prireditvenega prostora, števila in strukture udeležencev, trajanja prireditve ter drugih okoliščin, ki vplivajo na zagotavljanje varnosti.
(2) Stopnja tveganja je nizka, če glede na okoliščine iz prejšnjega odstavka in dosedanje izkušnje pri izvedbi prireditev ni pričakovati hujših kršitev reda. Stopnja tveganja je srednja, če je glede na okoliščine in dosedanje izkušnje mogoče pričakovati hujše kršitve reda posameznikov. Stopnja tveganja je visoka, če je glede na okoliščine in dosedanje izkušnje mogoče pričakovati hujše kršitve reda, pri katerih je udeleženo večje število oseb, ali kršitev javnega reda ali ogrožanja varnosti ljudi ali premoženja ali varnosti javnega prometa.
(3) Izdelovalec pri pripravi ocene stopnje tveganja sodeluje s policijo, občinskim redarstvom in lokalno skupnostjo. Policija mu nudi podatke o prekrških, kaznivih dejanjih in drugih varnostnih dogodkih na območju.
(4) Ocena stopnje tveganja je podlaga za določitev načina in obsega fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja javne prireditve v načrtu varovanja.

(1) Zavezanci morajo imeti, na podlagi ocene stopnje tveganja, izdelan načrt varovanja, ki vsebuje naslednje elemente:
– opis varovanega objekta in območja;
– skico varovanega objekta in območja v merilu 1:500;
– skice fizičnega in tehničnega varovanja varovanega objekta in območja;
– organizacijo službe varovanja v varovanem objektu in območju;
– način izvedbe fizičnega varovanja;
– načrt uporabe zvez;
– naloge in postopke službe varovanja;
– opredelitev sodelovanja s pristojnimi službami.
(2) Opis varovanega objekta in območja mora vsebovati:
– makro lokacijo (lego) varovanega objekta in območja z okolico, ulicami in križišči;
– podatke o tem, iz katerih ulic je možen dostop do varovanega objekta in območja, oziroma podatke o dostopnih poteh do varovanega objekta in območja;
– število vhodov in izhodov v varovani objekt in območje;
– lokacijo morebitnih videonadzornih sistemov (v okolici ali znotraj varovanega objekta);
– lokacijo morebitnih dodatnih mehanskih ovir za preprečitev oziroma usmerjanje dostopa udeležencev na prireditveni prostor.
(3) Skica varovanega objekta in območja vsebuje zunanje obrise varovanega objekta in območja, obrise objektov v okolici varovanega objekta in območja, možne dostope (ulice in ceste) do varovanega objekta in območja, vrisane vhode in izhode v varovani objekt oziroma območje. Lahko so priložene fotografije o varovanem objektu in območju. Morebitne fotografije se na skici označi z legendo.
(4) Skice fizičnega in tehničnega varovanja varovanega objekta in območja morajo biti izdelane v merilu, ki zagotavlja jasen pregled prostorov in opreme v varovanem objektu oziroma območju. Pri večjih objektih se izdela ena ali več naslovnih skic fizičnega varovanja, na katerih so na obrisu objekta (na obrisu tlorisa varovanega objekta) oziroma varovanega območja številčno označeni deli fizičnega in tehničnega varovanja varovanega objekta in območja.
(5) O posameznem oštevilčenem delu varovanega objekta iz prejšnjega odstavka se izdelajo skice, ki vsebujejo:
– vrisana mesta varovanja z vpisom delovnega mesta in števila varnostnikov na delovnem mestu ter njihovo območje delovanja;
– vrisane točke, kjer so nameščene kamere ter njihovo območje delovanja, če je nameščen videonadzorni sistem;
– vrisana mesta morebitnih dodatnih mehanskih ovir za preprečitev oziroma usmerjanje dostopa udeležencev na prireditveni prostor;
– vrisano točko, kjer je nameščen seznam varnostnega osebja, ki trenutno izvaja naloge varovanja, s telefonsko številko vodje varovanja;
– vrisane evakuacijske poti za izpraznitev varovanega objekta ob morebitnih izrednih varnostnih dogodkih;
– vrisane intervencijske poti za gasilce in druge reševalce.
(6) Organizacija službe varovanja v varovanem objektu in območju mora vsebovati podatke o posameznih delovnih mestih službe varovanja s potrebnim številom varnostnikov in z opredelitvijo njihovih nalog in odgovornosti pri izvajanju pooblastil zasebnega varovanja. Delovna mesta službe varovanja morajo biti načrtovana na mestih, kjer se zadržuje ali giblje večje število udeležencev, in na mestih, kjer je njihova varnost lahko ogrožena zaradi drugih okoliščin, in sicer tako, da omogočajo dober pregled nad delom varovanega območja, skupaj pa nad celotnim prireditvenim prostorom ter je omogočeno učinkovito in hitro ukrepanje varnostnikov. Posamezno delovno mesto mora imeti svojo oznako, po kateri je prepoznavno. Opredeljeno mora biti delovno mesto vodje varovanja in skupno število vseh varnostnikov, potrebnih na varovanem objektu oziroma območju varovanja. Opredeljena mora biti povezava službe varovanja z varnostno nadzornim centrom. Organizacija mora zajemati tudi ukrepe za izpraznitev prireditvenega prostora ob nevarnosti ali razpustitvi javne prireditve ter ukrepe za zmanjšanje števila udeležencev, če policija tako zahteva.
(7) Način izvedbe fizičnega varovanja mora določati obseg fizičnega in tehničnega varovanja ter naloge in postopke, ki se v različnih fazah javne prireditve (na začetku, vrhuncu, zaključku, itd.) uporabijo za izvedbo varovanja.
(8) V načrt uporabe zvez morajo biti vključena vsa delovna mesta službe varovanja na varovanem objektu in območju ter ustrezni varnostno nadzorni center in varnostniki, ki intervenirajo. Za vsako delovno mesto mora biti v načrtu uporabe zvez navedena oznaka posameznega delovnega mesta, sredstvo zvez, ki ga uporablja, in telefonska številka, če je sredstvo zvez mobilni telefon. Za posamezno delovno mesto mora biti navedena tudi oznaka delovnega mesta (telefonska številka, če je sredstvo zvez mobilni telefon), s katerim komunicira po načrtu uporabe zvez.
(9) Naloge in postopki službe varovanja se opredelijo za posamezno delovno mesto na varovanem objektu in območju. Seznanitev z navedenimi nalogami in prejem izpisa navedenih nalog za posamezno delovno mesto varnostnik potrdi s podpisom in datumom. Opredelitev nalog je lahko le v okviru pooblastil, ki jih določa zakon.
(10) Opredelitev sodelovanja s pristojnimi službami vsebuje opredelitev pogojev (primerov), ki morajo biti izpolnjeni, ko je treba z varovanega objekta in območja poklicati policijo in pristojni regijski center za obveščanje, ki obvesti gasilce, službo nujne medicinske pomoči in druge pristojne službe. Vsebovati mora oznako delovnega mesta (vodja varovanja) na varovanem objektu in območju, ki je zadolženo za klic pristojne službe, ter naslove in telefonske številke policije in pristojnega regijskega centra za obveščanje, ki se jih pokliče, ko so za to izpolnjeni pogoji.
(11) Pri izdelavi načrta varovanja za varovani objekt je treba smiselno upoštevati tudi ukrepe varstva pred požarom, določene s požarnim redom, požarnim načrtom in načrtom evakuacije.
(12) Načrt varovanja mora biti izdelan tako, da so ukrepi prilagojeni posamezni splošni oceni tveganja. Zavezanec mora zagotoviti, da se načrt varovanja ažurira sproti glede na spremenjene okoliščine oziroma oceno stopnje tveganja.

(1) Zavezanec mora od izdelovalca s podpisom prevzeti načrt varovanja. Načrt varovanja je notranji akt zavezanca.
(2) Zavezanec mora pred začetkom izvajanja dejavnosti o izdelavi načrta varovanja obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Obvestilo o izdelanem načrtu varovanja vsebuje:
– podatke o zavezancu (naziv in matična številka zavezanca, sedež in naslov varovanega objekta ter dejavnost, ki jo opravlja);
– naslov, številka in datum izdelave načrta varovanja ter začetek (datum) izvajanja varovanja po načrtu varovanja;
– podatke o pogodbi o varovanju (številka in datum pogodbe).

(1) Na varovanem območju, ki sprejme do 300 obiskovalcev, je treba delovna mesta določiti tako, da zagotavljajo najmanj dva varnostnika na do 100 obiskovalcev, na vsakih nadaljnjih 100 obiskovalcev pa še enega varnostnika. Če je varovano območje varovano tudi z videonadzorom, je treba določiti delovna mesta tako, da zagotavljajo najmanj dva varnostnika na 100 obiskovalcev in enega varnostnika na nadaljnjih 200 obiskovalcev.
(2) Na varovanem območju, ki sprejme nad 300 obiskovalcev, je treba zagotoviti videonadzor, ki se vzpostavi na mestih, kjer se zadržuje ali giblje večje število udeležencev, kot so: vhod, plesišče, točilni pult, pred garderobo in na drugih izpostavljenih lokacijah. Na varovanem območju, ki je nadzorovano z videonadzorom, se delovna mesta določijo tako, da zagotavljajo najmanj dva varnostnika na 100 obiskovalcev in enega varnostnika na vsakih nadaljnjih 200 obiskovalcev.
(3) Če iz ocene stopnje tveganja izhaja, da je stopnja nevarnosti srednja, je navedeno minimalno število varnostnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena na posameznih delovnih mestih treba ustrezno povečati. Če je ocenjena stopnja tveganja visoka, pa je treba ustrezno povečati tudi število delovnih mest na dodatnih kritičnih mestih z zadostnim številom varnostnikov.
(4) Na varovanem območju, ki sprejme nad 300 obiskovalcev in je glede na načrt varovanja mogoče pričakovati hkratni prihod množice obiskovalcev in večji pritisk množice, je treba načrtovati in zagotoviti mehanske ovire za usmerjanje dostopa udeležencev oziroma za preprečitev vstopa na prireditveni prostor, ki pa ne smejo ogrožati varnosti. Ob mehanskih ovirah morajo biti določena dodatna delovna mesta z zadostnim številom varnostnikov.
(5) Skladno z določbami predpisov, ki urejajo varstvo pred požari, mora biti na vidnem mestu označeno največje število obiskovalcev, ki jih obrat lahko hkrati sprejme (kapaciteta). V času obratovanja mora biti zagotovljeno tekoče spremljanje trenutnega števila obiskovalcev. Z ukrepi varnostne službe je treba zagotoviti, da v varovani objekt vstopa le toliko udeležencev, kot je za ta objekt ali del objekta, na katerem se izvaja prireditev, predpisan ali določen normativ števila obiskovalcev.
(6) Zavezanec za zagotavljanje reda na prireditvi ne sme imeti angažiranih rediteljev ali drugih oseb, ki bi poleg varnostnikov skrbele za red na prireditvi.

Ne glede na določbo drugega odstavka 3. člena te uredbe mora zavezanec, ki organizira prireditve v svojih poslovnih prostorih, katerih zmogljivost ni večja kot 50 udeležencev, oziroma organizira prireditve, katerih se zaradi njihove narave ali krajevnih navad ne udeležuje več kot 50 udeležencev, in za katere je izdelana ocena nizke stopnje tveganja, zagotavljati varovanje na podlagi ocene stopnje tveganja in sklenitve pogodbe z izvajalcem službe varovanja za interventno posredovanje. V pogodbi mora biti določena pogostost kontrolnih obhodov in odzivni čas intervencije izvajalca, ki ne sme biti daljši od 20 minut. Vsebovati mora podatke o osebi zavezanca, ki ima odgovornost vodje prireditve, in o osebi (delovno mesto), ki je dolžna vzpostaviti stik z izvajalcem službe varovanja, ter opredelitev primerov, ko je, skladno z določbo druge in tretje alinee prvega odstavka 25. člena Zakona o javnih zbiranjih, dolžna zahtevati intervencijo izvajalca.

Zavezanci morajo inšpektoratu, ki opravlja nadzor nad izvajanjem te uredbe omogočiti vpogled v načrt varovanja. Načrt varovanja morajo zavezanci hraniti na varovanem območju.

(1) Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
– ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o prenehanju opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 4. člena);
– od izvajalca s podpisom ne prevzame načrta varovanja (prvi odstavek 7. člena);
– o izdelavi načrta varovanja ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ali obvestilo ne vsebuje predpisanih podatkov (drugi in tretji odstavek 7. člena).
(2) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 200 do 600 eurov.
(3) Z globo od 6.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
– ne vzpostavi in ne zagotavlja službe varovanja (3. člen);
– nima izdelane ocene stopnje tveganja ob upoštevanju predpisanih elementov (5. člen);
– nima izdelanega načrta varovanja s predpisanimi elementi (6. člen);
– ne zagotovi predpisanega minimalnega obsega varovanja (8. člen);
– ne zagotovi predpisanega varovanja majhnih prireditev (9. člen);
– ne omogoči vpogleda v načrt varovanja ali ga ne hrani na varovanem območju (10. člen).
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 400 do 1.200 eurov.

Zavezanci, ki že opravljajo dejavnost iz 1. točke 2. člena te uredbe, morajo vzpostaviti in zagotoviti službo varovanja v skladu s to uredbo v roku šestih mesecev od uveljavitve te uredbe in o tem takoj obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.