Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2008.
Št. 003-02-4/2008-33
Ljubljana, dne 5. maja 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU (ZPP-D)
1. člen
V Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v tretjem odstavku 11. člena znesek »300.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »1.300 eurov«.
2. člen
V prvem odstavku 30. člena se znesek »2.000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.
3. člen
31. člen se črta.
4. člen
V prvem odstavku 32. člena se znesek »2.000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.
5. člen
33. člen se črta.
6. člen
34. člen se črta.
7. člen
V 36. členu se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če je v tem zakonu določeno, da odloča sodnik posameznik«.
8. člen
V 37. členu se v 2. točki za besedilom »za odločanje o« doda besedilo »predlogu za dopustitev revizije,«.
9. člen
V prvem odstavku 38. člena se za besedo »sodišč« doda besedilo »in o predlogih za dopustitev revizije«.
10. člen
V tretjem odstavku 44. člena se za besedo »vrednost« doda besedilo »ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena tega zakona«.
11. člen
V prvem odstavku 71. člena se v prvem stavku črta besedilo »ali predstojniku«, v drugem stavku pa besedilo »ali predstojnika«.
V drugem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »ali predstojniku«. V drugem stavku se črta besedilo »ali predstojnika«, pika na koncu stavka pa nadomesti z vejico in doda besedilo »razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča«.
12. člen
V 72. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi.«.
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dodajo se novi peti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev.
Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe.«.
13. člen
V prvem odstavku 73. člena se črta besedilo »ali predstojnik«.
V drugem odstavku se črta besedilo »ali predstojnika«.
14. člen
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
»74. člen
Ko sodnik ali sodnik porotnik izve, da se zahteva njegova izločitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Če gre za izločitev po 6. točki 70. člena tega zakona ali če oceni, da je zahteva za izločitev po 1. do 5. točki 70. člena tega zakona očitno neutemeljena, lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča.
Pravdna dejanja, ki jih je opravil izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka, od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka.«.
15. člen
V prvem odstavku 91. člena se pika na koncu stavka črta in doda besedilo »in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.«
V drugem odstavku se za besedo »zakona« doda besedilo »oziroma če sam ali njegov zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja, pa niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.«
16. člen
V tretjem odstavku 95. člena se znesek »2.000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.
17. člen
V 98. členu se doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže.«.
Sedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
18. člen
105.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»105.a člen
Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, predloga za sporazumno razvezo, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa.
Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena.
Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.«.
19. člen
V 108. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik.«.
Sedanji drugi do šesti odstavek postanejo tretji do sedmi odstavek.
20. člen
V 112. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Če se vloga odda v sodni nabiralnik, se šteje čas, ko jo sodni nabiralnik prejme, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena.«.
Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V sedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »petega«.
Sedanji šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
V sedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »sedmega« nadomesti z besedo »osmega«.
21. člen
Za 114. členom se doda nov 114.a člen, ki se glasi:
»114.a člen
S soglasjem strank lahko sodišče strankam in njihovim pooblaščencem dovoli, da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja, če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja, na katerem se opravlja narok, v kraj oziroma kraje, na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca).
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči, da se izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem.
Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe.«.
22. člen
V 115. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. Stroški, ki nastanejo zaradi presoje, v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje, v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe, za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila.«.
Sedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
23. člen
V tretjem odstavku 117. člena se beseda »treh« nadomesti z besedo »šestih«.
24. člen
121. člen se črta.
25. člen
V 137. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaščenca za sprejem pisanj in za začasnega zastopnika, upravičenega za sprejem pisanj. Šteje se, da je vloga stranki vročena, ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejem pisanj.«.
26. člen
V prvem odstavku 139. člena se številka »20« nadomesti s številko »22«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v register.«
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.«.
27. člen
Za 139. členom se doda nov 139.a člen, ki se glasi:
»139.a člen
Če imajo vse stranke v postopku pooblaščence, ki so odvetniki, se lahko med postopkom vloge in priloge vročajo neposredno med pooblaščenci. Neposredno vročanje med pooblaščenci se opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po elektronski poti v varen poštni predal.
Vročanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug način.
En izvod vloge in dokazilo o vročitvi je treba poslati tudi sodišču.
S soglasjem strank se lahko vročanje opravi na način iz tega člena tudi, če strank ne zastopajo pooblaščenci, ki so odvetniki.«.
28. člen
V prvem odstavku 140. člena se črta drugi stavek.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, se vroči pisanje osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če v to privoli.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Če se naslovnik, ki stanuje v nastanitvenem objektu, namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi, domovi za ostarele, samski domovi, socialno-varstveni zavodi, bolnišnice) ne najde v takem objektu, in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu, se pisanje vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce.«.
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
29. člen
141. člen se spremeni tako, da se glasi:
»141. člen
Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše.
Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču.
O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.
Če subjektu iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev opravi na način iz tega člena, s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register.«.
30. člen
V sedmem odstavku 141.a člena se besedilo »z dnem, ko je informacijski sistem samodejno poslal naslovniku pisanje v njegov varni poštni predal« nadomesti z besedilom »z dnem poteka tega roka«.
31. člen
V prvem odstavku 142. člena se besedilo »opomin za plačilo sodne takse za tožbo« nadomesti z besedilom »nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan,«.
Tretji, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.
Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.
O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.«.
V šestem odstavku se besedilo »in pravnim osebam« nadomesti z besedilom »in subjektom iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona«.
32. člen
143. člen se spremeni tako, da se glasi:
»143. člen
Če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, začasno odsoten in da mu osebe, navedene v prvem, drugem in tretjem odstavku 140. člena tega zakona, pisanja ne morejo pravočasno izročiti oziroma da se ne bo mogel pravočasno seznaniti s pisanjem, ki se vroča v skladu s 141. in 142. členom tega zakona, se pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik in kdaj se vrne.
Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece, se pisanje vrne sodišču z navedbo, da naslovnik dejansko ne živi na naslovu, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece.
Sodišče pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu za vročanje, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: naslov za vročanje).
Če je naslov za vročanje enak, se vročitev opravi tako, da se na naslovu za vročanje pusti obvestilo o vročitvi, ki vključuje pouk o posledicah vročitve, in o tem, da je pisanje možno dvigniti na sodišču. Vročitev se šteje za opravljeno 15. dan po tem, ko je bilo obvestilo puščeno na naslovu za vročanje.
Če je naslov za vročanje drugačen, se ponovna vročitev pisanja opravi na naslovu za vročanje v skladu s 140., 141. in 142. členom tega zakona, pri čemer pisanje vsebuje pouk o posledicah vročitve na ta naslov. Če vročitev ni možna iz razlogov iz drugega odstavka tega člena, se na tem naslovu pusti obvestilo o vročitvi iz prejšnjega odstavka, pisanje pa se vrne sodišču. V tem primeru se vročitev šteje za opravljeno 15. dan po tem, ko je bilo obvestilo puščeno na naslovu za vročanje.
Vročitev na način iz četrtega in petega odstavka tega člena ni veljavna, če je nasprotna stranka v postopku vedela za dejanski naslov naslovnika ali naslov, na katerega bi po dogovoru med njo in naslovnikom bilo treba opraviti vročitev, ali če je vedela za razlog naslovnikove odsotnosti, pa tega ni sporočila sodišču.«.
33. člen
V 144. členu se besedilo »odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba ali delavec državnega organa in pravne osebe« nadomesti z besedilom »tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti«.
34. člen
Za 146. členom se doda nov 146.a člen, ki se glasi:
»146.a člen
Če je treba vlogo vročiti v tujino v tujem jeziku, sodišče pozove stranko, katere vloga se vroča, da založi stroške za prevod ali predloži overjeni prevod vloge v jezik, v katerem bo vloga lahko vročena. To velja tudi za priloge.
Če stranka ne ravna v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je vloga umaknjena.«.
35. člen
Četrti odstavek 149. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. člena tega zakona, se na vročilnici navede dan, ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku, in dan, ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti.«.
36. člen
Nadnaslov nad 168. členom se spremeni tako, da se glasi: »Oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse«.
37. člen
168. člen se spremeni tako, da se glasi:
»168. člen
V pravdnem postopku se glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse.
Takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, so del pravdnih stroškov.
Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke.
Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka.
Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje.«.
38. člen
169. člen se črta.
39. člen
170. člen se črta.
40. člen
171. člen se črta.
41. člen
172. člen se črta.
42. člen
173. člen se črta.
43. člen
Za 178. členom se doda novo Trinajsto a poglavje in nov 178.a člen, ki se glasi:
»Trinajsto a poglavje
IZVRŠEVANJE DENARNIH KAZNI
178.a člen
Denarne kazni, ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona, izvrši na predlog sodišča, ki je izreklo kazen, pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Sklep sodišča o izrečeni denarni kazni se šteje za izvršilni naslov.«.
44. člen
Četrti odstavek 180. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če tožeča stranka ob vložitvi tožbe predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, sodnik o predlogu odloči takoj, najpozneje pa v 15 dneh.«.
45. člen
Na koncu prvega odstavka 185. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »oziroma je kljub nasprotovanju toženca dovolilo spremembo,«.
46. člen
V prvem odstavku 188. člena se besedilo »spusti v obravnavanje glavne stvari« nadomesti z besedilom »z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari«.
47. člen
V drugem odstavku 206. člena se črta besedilo »ali je bil storjen gospodarski prestopek«.
48. člen
209. člen se spremeni tako, da se glasi:
»209. člen
Mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču.«.
49. člen
V prvem odstavku 211. člena se za besedilom »prekinitev postopka« črta vejica in besedilo »ter zoper sklep, s katerim se ugotovi mirovanje postopka (209. člen),«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Zoper sklep, s katerim se ugotovi mirovanje postopka (209. člen), ni posebne pritožbe.«.
50. člen
V 214. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.«.
Sedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
51. člen
V 216. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški, lahko sodišče o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka, odloči po prostem preudarku.«.
52. člen
V 226. členu se dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Če stranka sodišču kot dokaz predloži obsežno listinsko dokumentacijo, ji lahko sodišče naloži, da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah, vključno z navedbo strani, na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji nahajajo. Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru, če je predložena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno pričakovanje, da so le navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev.
Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je dokaz umaknjen.«.
53. člen
Peti odstavek 227. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če stranka, ki ima listino, noče ugoditi sklepu, s katerim ji je naloženo, naj jo predloži, ali če proti prepričanju sodišča zanika, da bi bila listina pri njej, se šteje dejstvo, ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati, za dokazano.«.
54. člen
Za 236. členom se doda nov 236.a člen, ki se glasi:
»236.a člen
Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku.
Če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.
Stranke se lahko v postopku dogovorijo, da si bodo izmenjale pisne izjave prič.
Sodišče lahko tudi neposredno pozove osebe, ki so predlagane za priče, da podajo pisne izjave oziroma da odgovorijo na določena vprašanja, zlasti v primeru, če glede na vsebino vprašanj ali osebo predlagane priče oceni, da bo tak način zadosten. Ob tem pozivu jih mora opozoriti, da bodo lahko pozvane k pričanju na sodišču tudi, če bodo podale pisne izjave.
Pisni izjavi iz prvega in četrtega odstavka tega člena je treba priložiti kopijo osebnega dokumenta in navesti kontaktne podatke predlagane priče.
Sodišče lahko odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki. Zaslišanje priče sodišče mora izvesti, če tako zahteva katera od strank.
Če sodišče na podlagi pridobljene pisne izjave predlagane priče ugotovi, da predlagana priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati, predlog za zaslišanje priče zavrne.
Če je stranka zahtevala zaslišanje priče, sodišče tej stranki naloži plačilo vseh stroškov, ki so nastali z izvedbo tega dokaza, če oceni, da ustno zaslišanje priče k ugotovitvi odločilnih dejstev ni pripomoglo.«.
55. člen
V prvem in drugem odstavku 241. člena se znesek »300.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »1.300 eurov«.
56. člen
V prvem odstavku 248. člena se znesek »300.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »1.300 eurov«, besedilo »kakor tudi« se črta, na koncu odstavka pa pika nadomesti z vejico in doda besedilo »in izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče.«
V tretjem odstavku se beseda »ali« nadomesti z vejico, na koncu pa pika črta in doda besedilo »ali neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.«.
57. člen
V prvem odstavku 253. člena se črta drugi stavek.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sodišče določi rok, v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje, ter ga opozori na posledice prekoračitve roka brez upravičenega razloga (248. člen).«.
Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
58. člen
V 261. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vabilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu.«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
59. člen
V prvem odstavku 270. člena se 12. točka spremeni tako, da se glasi:
»12. o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks;«.
60. člen
V 271. členu se za besedo »odpovedi« doda vejica in besedilo »vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank«.
61. člen
V prvem odstavku 276. člena se za besedilom »sodna taksa« doda besedilo »oziroma je tožeča stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks.«
V drugem odstavku se besedilo »oprostitev plačila sodnih taks« nadomesti z besedilom »oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks«.
62. člen
Na koncu drugega odstavka 277. člena se črta pika in doda besedilo »in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka.«.
63. člen
Za 279. členom se dodata nov 279.a in 279.b člen, ki se glasita:
»279.a člen
S soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta.
Sodišče opozori stranke na možnost, da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku, ki ga določi sodišče.
Sodišče v sporu odloči prednostno.
279.b člen
Če je pri sodišču vloženih večje število tožb, v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek, preostale postopke pa prekine.
Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti strankam, da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka, tožeči stranki pa omogočiti tudi, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo.
Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena pritožba.
Po pravnomočnosti sodbe, izdane v vzorčnem postopku, sodišče o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru.
Stranka, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.
Vzorčni postopek je prednosten.«.
64. člen
282. člen se spremeni tako, da se glasi:
»282. člen
Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride tožeča stranka, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena tega zakona.
Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride tožena stranka, sodišče pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo. Če iz navedb tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, na naroku pa tožeča stranka tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
Če na kakšen poznejši narok ne pride tožeča stranka, pa sodišče ne izda sodbe na podlagi stanja spisa (peti odstavek tega člena), se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila, razen če se tožena stranka ne strinja z domnevo umika tožbe.
Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodišče tudi v primeru, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za odločitev glede na stanje spisa, ni pritožbe.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.
Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka.«.
65. člen
V 286. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Če je sodišče stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave (prvi odstavek 286.a člena) pozvalo, naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloži pisne dokaze, na katere se je sklicevala, stranka pa tega ni storila, lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takšna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Na to posledico je treba stranko v pozivu opozoriti.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru, če sodišče takšen poziv stranki poda na poravnalnem naroku v primeru, ko se prvi narok za glavno obravnavo ne izvede takoj po poravnalnem naroku.«.
Sedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.
V tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »drugega in četrtega odstavka tega člena«.
V četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »drugim in tretjim odstavkom« nadomesti z besedilom »drugim do petim odstavkom«.
66. člen
Za 286. členom se dodata nov 286.a in 286.b člen, ki se glasita:
»286.a člen
Sodišče lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale, se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih, podajo pisne izjave prič, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke, podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse, na katere se sklicujejo.
Po prejemu odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodišče strankam določi rok, v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo.
Sodišče določi rok iz prejšnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja, ki ga je treba opraviti, tako da stranki ostane dovolj časa, da se v postopku izjavi. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni.
Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravico stranke, da tudi brez poziva sodišča predloži pripravljalne vloge. Te mora sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka.
Vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, in vloge, ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Enako velja za strankine navedbe na naroku.
Sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozori na posledice zamude.
286.b člen
Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena).«.
67. člen
V drugem odstavku 291. člena se za besedo »dokazov« postavi pika, ostalo besedilo pa črta.
68. člen
V tretjem odstavku 302. člena se besedilo »priče in izvedenci« nadomesti z besedilom »priče, izvedenci in stranke«.
69. člen
Tretji in četrti odstavek 305.b člena se črtata.
Sedanji peti odstavek postane tretji odstavek.
70. člen
V tretjem odstavku 305.c člena se številka »305.b« v oklepaju nadomesti s številko »282«.
71. člen
Za 309. členom se doda nov 309.a člen, ki se glasi:
»309.a člen
Listin, ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora, ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku.«.
72. člen
V 315. členu se dodajo novi tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
»Če sodišče ugotovi, da podlaga tožbenega zahtevka med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank).
Sodišče lahko z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka nadaljuje takoj, razen če je zoper sodbo iz prejšnjega odstavka vložena pritožba.
Za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank smiselno veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 316. člena tega zakona.«.
73. člen
V 318. členu se tretji odstavek nadomesti z novima tretjim in četrtim odstavkom, ki se glasita:
»Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.«.
74. člen
V petem odstavku 324. člena se beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedo »odpovedi« pa doda besedilo »ali vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»V pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe, sestavine pritožbe po 335. členu tega zakona, opozorilo iz petega odstavka 98. člena tega zakona, opozorilo, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona, opozorilo na posledice neplačila sodne takse, pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih.«.
75. člen
336. člen se spremeni tako, da se glasi:
»336. člen
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.«.
76. člen
V prvem odstavku 337. člena se beseda »drugega« nadomesti z besedo »četrtega«.
77. člen
Tretji odstavek 338. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.«.
78. člen
V drugem odstavku 339. člena se v 2. točki črta besedilo »oziroma predstojnika«.
V 7. točki se beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedo »odpovedi« pa doda besedilo »ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank«.
V 14. točki se za besedo »nasprotju;« črta besedilo »ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.«
Za 14. točko se doda nova 15. točka, ki se glasi:
»15. če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi«.
79. člen
V prvem odstavku 343. člena se črta besedilo »(prvi odstavek 336. člena)«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona.«.
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
80. člen
V prvem odstavku 344. člena se beseda »osmih« nadomesti s številko »15«.
Drugi odstavek se črta.
Tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Prepozen odgovor na pritožbo se ne upošteva.«.
81. člen
Prvi odstavek 346. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje, sodnik poročevalec preizkusi, ali je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. člen).«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če sodnik poročevalec pritožbe ne zavrže, pripravi poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu.«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
82. člen
V 346.a členu se za besedo »in« beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
83. člen
347. člen se spremeni tako, da se glasi:
»347. člen
Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave, kadar oceni, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna.
Če senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, mora razpisati obravnavo.
Sodišče druge stopnje razpiše obravnavo, tudi če je:
– za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva, ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi;
– za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, kljub temu, da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala, ali dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona predlagala v pritožbi.
Senat sodišča druge stopnje lahko ob razpisu obravnave odloči, da pooblastila, ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata, preidejo na sodnika poročevalca.
Če senat sodišča druge stopnje oceni, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in če od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, lahko ob razpisu obravnave odloči, da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec kot sodnik posameznik. Sodnik poročevalec ne more o zadevi odločati kot sodnik posameznik, če delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni.«.
84. člen
Drugi odstavek 348. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če ne pride na obravnavo pritožnik, se šteje, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje, niso resnične. Če ne pride na obravnavo nasprotna stranka, se šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične. Če ne pride na obravnavo nobena stranka, sodišče izvede dokaze, ki jih je mogoče izvesti, in izda odločbo.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Na obravnavi sodišče druge stopnje ponovi tiste dokaze, glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, ugotovi nova dejstva in izvede nove dokaze, ki so potrebni za popolno ali pravilno ugotovitev dejanskega stanja (355. člen), in opravi druga procesna dejanja, s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka. Če katerega od teh dokazov, ki so pred sodiščem prve stopnje že bili izvedeni, ni več mogoče izvesti, ali če senat ali sodnik, ki je izdal izpodbijano sodbo, tega dokaza ni neposredno izvedel (217. in 218. člen, 236.a člen, tretji odstavek 302. člena), lahko sodišče druge stopnje sklene, da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi oziroma pisna izjava priče.«.
85. člen
Drugi odstavek 350. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.«.
86. člen
V 351. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če sodišče druge stopnje na seji ugotovi, da bi bilo za odločitev v sporu treba uporabiti pravno podlago, na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala in je tudi pritožnik v pritožbi ni navajal ter ob tem strankama ni mogoče očitati, da bi na možnost uporabe te pravne podlage ob potrebni skrbnosti mogla in morala računati, sodišče druge stopnje s pisno vlogo stranki opozori na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogoči, da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita v 15 dneh po vročitvi pisne vloge. Pod pogoji iz prvega odstavka 337. člena tega zakona lahko ob tem navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze. Namesto pisnega poziva k pisni izjavi lahko sodišče druge stopnje stranki povabi na sejo.«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
87. člen
352. člen se spremeni tako, da se glasi:
»352. člen
Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storil že sodnik poročevalec (346. člen).«.
88. člen
V prvem odstavku 354. člena se za besedilom »pristojnemu sodišču prve stopnje« črta vejica, besedilo »da opravi novo glavno obravnavo« pa se nadomesti z besedilom »v novo sojenje, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.«
V drugem odstavku se besedilo »3. in 12. točke« nadomesti z besedilom »3., 5. in 12. točke«.
89. člen
355. člen se spremeni tako, da se glasi:
»355. člen
Če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze, ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva oziroma dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.«
90. člen
358. člen se spremeni tako, da se glasi:
»358. člen
Sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje:
– kadar ugotovi drugačno dejansko stanje, kakor je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje oziroma kadar odpravi kršitve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem (347. in 355. člen);
– če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine, pisne izjave prič iz 236.a člena tega zakona, ogledne predmete, ki so v spisu, ali posredno izvedene dokaze (217. in 218. člen, tretji odstavek 302. člena), njegova odločba pa se opira samo na te dokaze;
– če sodišče prve stopnje ni presodilo listin, pisnih izjav prič iz 236. a člena tega zakona, oglednih predmetov, ki so v spisu, in posredno izvedenih dokazov (217. in 218. člen, tretji odstavek 302. člena), stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje;
– če je sodišča prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva;
– če meni, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo;
– če je odpravilo kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 347. člena).«.
91. člen
V 366. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se v postopku s pritožbo zoper sklep določbe o odgovoru na pritožbo smiselno uporabljajo le, če gre za sklep:
– s katerim je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku v sporu o motenju posesti;
– s katerim je sodišče zavrglo tožbo, ki je že bila vročena toženi stranki;
– s katerim je sodišče ločeno od glavne stvari zavrnilo ugovor glede pomanjkanja procesnih predpostavk (prvi odstavek 288. člena) in ni sklenilo, da takoj nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari (tretji odstavek 288. člena);
– o zavrnitvi ali ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje;
– o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena);
– o prekinitvi postopka;
– o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 eurov.«.
92. člen
Za 366. členom se doda nov 366.a člen, ki se glasi:
»366.a člen
O pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o pritožbi zoper sklep senat:
– če gre za pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona;
– če se o pritožbi zoper sklep odloča skupaj s pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona ali skupaj s pritožbo zoper sodbo v isti zadevi;
– če gre za pritožbo zoper sklep senata sodišča prve stopnje;
– če gre za pritožbo zoper sklep o kaznovanju stranke, zastopnika ali pooblaščenca.
Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna.
Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru, če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik, ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni.
Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu, sam postane sodnik poročevalec.«.
93. člen
367. člen se spremeni tako, da se glasi:
»367. člen
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija).
Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).
Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija).
Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 eurov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov.
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.«.
94. člen
Za 367. členom se dodajo novi 367.a do 367.č člen, ki se glasijo:
»367.a člen
Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih:
– če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali
– če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali
– če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
O dopustitvi revizije odloči vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije.
367.b člen
Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.
Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču.
Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, lahko pa priloži tudi izvod sodbe sodišča prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kršitev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje.
V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.
Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, se predlog za dopustitev revizije zavrže.
367.c člen
O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov vrhovnega sodišča.
Za obrazložitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a člena tega zakona.
V sklepu o dopustitvi revizije sodišče navede, v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli.
Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep, da revizija ni dopustna, ni pritožbe.
367.č člen
Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona, sodišče vlogo zavrže.«.
95. člen
V četrtem odstavku 370. člena se beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedo »odpovedi« pa se doda besedilo »ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank«.
96. člen
V prvem odstavku 371. člena se za besedo »navedeni« postavi pika, ostalo besedilo pa se črta.
Doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.«.
97. člen
373. člen se spremeni tako, da se glasi:
»373. člen
Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, v primeru vložitve revizije zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. člena tega zakona, pa tudi za Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo).
V primeru dopuščene revizije (tretji odstavek 367. člena) mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.
Glede obrazloženosti dopuščene revizije veljajo določbe, ki se nanašajo na obrazložitev predloga za dopustitev revizije (tretji do peti odstavek 367.b člena).«.
98. člen
Drugi odstavek 374. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Revizija je nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če v primerih, ko ni dovoljena že po samem zakonu, ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena).«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.«.
99. člen
Prvi odstavek 375. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izvod dovoljene revizije oziroma izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije pošlje sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki. Če je revizija vložena zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. člena tega zakona, se pošlje tudi državnemu tožilstvu skupaj s prepisom sodbe, zoper katero je revizija vložena.«.
Drugi odstavek se črta.
Sedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
100. člen
V drugem odstavku 382. člena se besedilo »Državnemu tožilstvu Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »državnemu tožilstvu«.
101. člen
V 383. členu se pred besedilom »odstavka 344. člena« črta besedilo »in tretjega«.
102. člen
V drugem odstavku 384. člena se beseda »in« v oklepaju nadomesti z vejico, za besedo »tretji« pa doda besedilo »in četrti«.
103. člen
V prvem odstavku 385. člena se besedilo »Državno tožilstvo Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »državno tožilstvo«.
Dodajo se novi drugi do četrti odstavek, ki se glasijo:
»Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo, zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (četrti odstavek 367. člena).
Zahtevo za varstvo zakonitosti državno tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena tega zakona.
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo, zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloži tudi, če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.«.
V 2. točki drugega odstavka, ki postane peti odstavek, se besedilo »ni bila vložena revizija« nadomesti z besedilom »ni dopustna revizija ali ni bila vložena«.
Tretji odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka tega člena, izdano na drugi stopnji, zoper katero so stranke vložile revizijo, lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vročena prej.«.
Sedanji četrti odstavek postane sedmi odstavek.
104. člen
390. člen se črta.
105. člen
V 394. členu se v 3. točki številka »141« nadomesti s številko »142«, besedilo »tri mesece« pa se nadomesti z besedilom »šest mesecev«.
106. člen
V drugem odstavku 408. člena se besedilo »senat ni vezan« nadomesti z besedilom »sodišče ni vezano«.
V tretjem odstavku se beseda »senat« nadomesti z besedo »sodišče«.
107. člen
Prvi odstavek 412. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki se ne uporabljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi, vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank in zamudni sodbi ter določbe o sodni poravnavi.«.
V drugem odstavku se beseda »senat« nadomesti z besedo »sodišče«.
108. člen
V 413. členu se beseda »senat« nadomesti z besedo »sodišče«.
109. člen
V tretjem odstavku 415. člena se beseda »senat« nadomesti z besedo »sodišče«.
110. člen
V prvem do petem odstavku 421. člena se beseda »senat« nadomesti z besedo »sodišče«.
111. člen
V 422. členu se beseda »senat« nadomesti z besedo »sodišče«.
112. člen
V prvem odstavku 432. člena se znesek »200.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »2.000 eurov.«
113. člen
V prvem odstavku 443. člena se znesek »200.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »2.000 eurov«.
114. člen
V 445. členu se znesek »200.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »2.000 eurov«.
115. člen
V prvem in drugem odstavku 449. člena se znesek »200.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »2.000 eurov«.
116. člen
V 450. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen).«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
117. člen
V 452. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni.«.
Sedanji prvi do tretji odstavek postanejo drugi do četrti odstavek.
118. člen
Za 453. členom se doda nov 453.a člen, ki se glasi:
»453.a člen
Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona.
Na posledico iz prejšnjega odstavka je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe opozoriti.«.
119. člen
V 454. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.
Če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena tega zakona. Če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena.«.
120. člen
455. člen se spremeni tako, da se glasi:
»455. člen
Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka ne pride, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču. V tem primeru sodišče na predlog nasprotne stranke odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku.
Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa nobena pravilno vabljena stranka ne pride, sodišče odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku.«.
121. člen
V 456. členu se beseda »mora« nadomesti z besedo »morajo«, besedilo »navedeno, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku« pa se nadomesti z besedilom »navedene posledice izostanka strank iz tretjega odstavka 454. člena in 455. člena tega zakona«.
122. člen
V 458. členu se dodajo novi peti do osmi odstavek, ki se glasijo:
»O pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik. Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna.
Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru, če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik, ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni.
Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu, sam postane sodnik poročevalec.
V sporih majhne vrednosti ni revizije.«.
Sedanji peti odstavek postane deveti odstavek.
123. člen
V naslovu nad 485. členom se črta besedilo »in sestava sodišča«.
124. člen
490. člen se spremeni tako, da se glasi:
»490. člen
V gospodarskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000 eurov.«.
125. člen
Drugi odstavek 492. člena se črta.
126. člen
V prvem odstavku 495. člena se znesek »500.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »4.000 eurov«.
127. člen
V petem odstavku 496. člena se besedilo »od predložitve dokaza o plačilu sodne takse« nadomesti z besedilom »od plačila sodne takse«.
128. člen
497. člen se črta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen
Če je bil postopek začet pred 1. januarjem 2010 pred okrožnim sodiščem v skladu s prvim odstavkom 32. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo), se dokonča pred okrožnim sodiščem.
130. člen
Postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače.
Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih.
Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona.
Določbe petega odstavka 98. člena in drugega odstavka 108. člena zakona se ne uporabljajo, če je bila vloga vložena pred uveljavitvijo tega zakona.
Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 eurov, se postopek nadaljuje po določbah zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Če je bil odgovor na tožbo vročen tožeči stranki pred uveljavitvijo tega zakona, ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. člena zakona. Če je bila toženi stranki vročena pripravljalna vloga v skladu s drugim odstavkom 452. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona, ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. člena zakona. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za tožbe v gospodarskem sporu, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 4.000 eurov.
131. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 25., 30., 32., 39., 40. in 77. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popravek).
132. člen
Določbi 2. in 4. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2010. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.
133. člen
Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2008.
Št. 710-01/95-4/72
Ljubljana, dne 25. aprila 2008
EPA 1899-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
