Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (ZDDDČPNO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. septembra 2009.

S tem zakonom se uvaja obveznost plačevanja dodatnega davka od dohodkov, prejetih za vodenje ali nadzor poslovnih subjektov, določenih s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: davek).

Davek je prihodek državnega proračuna.

(1) Zavezanec oziroma zavezanka za davek (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je fizična oseba, ki vodi posle poslovnega subjekta ali nadzoruje poslovni subjekt.
(2) Poslovni subjekt po tem zakonu je pravna oseba, ki je od države prejela poroštvo oziroma jamstvo ali sredstva za blažitev posledic finančne in gospodarske krize, na podlagi ukrepov, ki sta jih sprejela Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije.

(1) Z davkom po tem zakonu so obdavčeni dohodki, ki jih zavezanec prejme iz naslova:
1. vodenja poslov poslovnega subjekta, vključno z dohodki, ki jih prejme član upravnega odbora, ki je tudi izvršni direktor poslovnega subjekta;
2. nadzora poslovnega subjekta, vključno z dohodki, ki jih prejme član upravnega odbora, ki ni tudi izvršni direktor poslovnega subjekta; v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.
(2) Za dohodke iz 1. točke prejšnjega odstavka se štejejo:
1. plače in nadomestila plače ali vsako drugo plačilo za vodenje poslov poslovnega subjekta na podlagi poslovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: plače);
2. nagrade za poslovno uspešnost;
3. odpravnine;
4. dohodki na podlagi udeležbe na dobičku;
5. bonitete, ki jih poslovni subjekt zagotovi v korist zavezanca ali njegovega družinskega člana, in sicer pravice zavezanca do nakupa delnic in darila, ki jih zagotovi poslovni subjekt zavezancu na podlagi ali zaradi njegove nekdanje, sedanje ali bodoče zaposlitve ali njegovemu družinskemu članu;
6. drugi dohodki za vodenje poslov poslovnega subjekta, razen povračil stroškov v zvezi z delom in drugih bonitet, ki niso navedene v prejšnji točki.
(3) Za dohodke iz 2. točke prvega odstavka tega člena se štejejo:
1. sejnine;
2. dohodki na podlagi udeležbe v dobičku;
3. drugi dohodki, prejeti za opravljanje nadzora poslovnega subjekta, vključno z nagradami, razen povračil stroškov v zvezi z delom.
(4) Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago zavezancu, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma dan na razpolago.

(1) Davčna osnova od dohodka iz naslova vodenja poslov poslovnega subjekta je dohodek iz drugega odstavka prejšnjega člena, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati zavezanec, v delu, ki presega:
1. v primeru plače – znesek v višini 12.500 eurov mesečno;
2. v primeru nagrade za poslovno uspešnost – znesek v višini 25.000 eurov letno;
3. v primeru odpravnine – znesek v višini 75.000 eurov letno;
4. v primeru dohodka na podlagi udeležbe v dobičku – znesek v višini 25.000 eurov letno;
5. v primeru bonitete – znesek v višini 25.000 eurov letno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je davčna osnova od dohodka iz 6. točke drugega odstavka 4. člena tega zakona posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati zavezanec.
(3) Davčna osnova od dohodka iz naslova nadzora poslovnega subjekta je dohodek iz tretjega odstavka prejšnjega člena, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati zavezanec v delu, ki presega:
1. v primeru sejnine – znesek 358 eurov na posamezno sejo;
2. v primeru drugih dohodkov, prejetih za opravljanje nadzora poslovnega subjekta, vključno z nagradami – znesek v višini 12.500 eurov letno.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je davčna osnova od dohodka iz 2. točke tretjega odstavka 4. člena tega zakona posamezen dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati zavezanec.
(5) Letna davčna osnova od dohodkov zavezanca, ki so predmet obdavčitve po tem zakonu, je vsota davčnih osnov iz prvega do četrtega odstavka tega člena.

Davek se izračuna in plača od letne davčne osnove, ugotovljene v skladu s 5. členom tega zakona, po stopnji 49%.

(1) Davek izračuna davčni organ z odločbo. Odločbo izda davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Odločba mora biti izdana do 31. oktobra za preteklo leto.
(2) Napoved mora vložiti zavezanec najpozneje do 31. marca za preteklo leto. Zavezanec mora napoved vložiti na obrazcu, ki ga predpiše minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance. Napoved vsebuje podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun davka, za nadzor, ter osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo zavezanca in zavezanca za dajanje podatkov. Zavezanec mora napoved vložiti pri davčnem organu.

(1) Poslovni subjekt, ki je pravna oseba iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, katerega posle vodi oziroma nadzira zavezanec po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za dajanje podatkov), mora davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje davka, za določanje davčne osnove oziroma izračun davka, za nadzor in pobiranje davka ter druge podatke, ki omogočajo identifikacijo zavezanca in zavezanca za dajanje podatkov in sicer naziv in davčno številko zavezanca za dajanje podatkov, ime in priimek in davčno številko zavezanca za davek, rezidentstvo zavezanca za davek, vrsto in višino dohodka, prispevke za socialno varnost in leto, za katero se navaja dohodek.
(2) Zavezanec za dajanje podatkov mora podatke iz tega člena dostaviti davčnemu organu in zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov na podlagi tega člena tega zakona.

Glede vseh vprašanj davčnega postopka, pobiranja davka, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa in drugih vprašanj, ki niso določena s tem zakonom, se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.

(1) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec, če ne vloži davčne napovedi v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za dajanje podatkov, če davčnemu organu ne dostavi podatkov v skladu z 8. členom tega zakona.

Minister, pristojen za finance, predpiše obrazec za napoved iz 7. člena in način dajanja podatkov iz 8. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon se uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 dalje.

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. decembra 2010.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena ta zakon za primere iz drugega odstavka 3. člena tega zakona velja do konca davčnega leta, v katerem se iztečejo poroštva oziroma jamstva in ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.
(3) Ne glede na prvi odstavek 4. člena tega zakona se ta zakon uporablja tudi za obdavčitev dohodkov iz drugega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona, prejetih po davčnem letu, v katerem se iztečejo poroštva, jamstva ali drugi ukrepi za blaženje posledic finančne in gospodarske krize, če so povezani z vodenjem poslov ali nadzorom poslovnega subjekta, vključno z letom, v katerem se iztečejo poroštva oziroma jamstva in ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.
(4) Ne glede na prvi in drugi ter tretji odstavek tega člena se ta zakon uporablja tudi po prenehanju veljavnosti tega zakona za odmero davka po tem zakonu.