Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2010

V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v prvem odstavku 19.a člena na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Pogodbo o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene s pripadnikom Civilne zaščite, ki ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma zoper katerega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.«.

Za četrtim odstavkom 21. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Prostovoljna gasilska društva in njihove zveze, postaje gorske reševalne službe in njihova zveza, jamarska društva in njihova zveza, potapljaška društva in njihova zveza, kinološka društva in njihova zveza, društva vodnikov reševalnih psov in njihova zveza, taborniška in skavtska društva in njihove zveze, Rdeči križ Slovenije in območna združenja, radioamaterska društva in njihova zveza, Planinska zveza Slovenije in določena planinska društva, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev in druga društva, ki v skladu s prvim odstavkom tega člena organizirajo enote, službe in druge operativne sestave za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ali izvajajo druge naloge v skladu s tem zakonom, opravljajo humanitarno dejavnost in delujejo v javnem interesu. Status delovanja v javnem interesu za nevladne organizacije, ki niso vključene v prejšnji stavek, pa opravljajo določene naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja, ugotavlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje tako, da upošteva, ali te nevladne organizacije opravljajo podobne dejavnosti kot nevladne organizacije iz prejšnjega stavka ter s smiselno uporabo predpisov o društvih.«.

V 23. členu se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– zaradi vročitve ali vrnitve opreme in sredstev, ki jih je prejel kot pripadnik Civilne zaščite;«.
Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.

V drugem odstavku 27. člena se na koncu doda besedilo: »Delodajalec zahteva povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika oziroma državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, po postopku določenem v predpisu iz prejšnjega odstavka.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Delodajalec lahko, poleg nadomestila plače in pripadajočih prispevkov ter davkov, od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem zakonom prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, pozval k opravljanju teh nalog, zahteva tudi povračilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov nadomestila plače, vključno s pripadajočimi prispevki in davki, ki ga je izplačal za čas odsotnosti pripadnika ali državljana z dela. Pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki je opravljal samostojno dejavnost, se nadomestilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov obračuna od nadomestila izgubljenega zaslužka, do katerega je upravičen zaradi opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči.
(6) Državni organ ali organ lokalne skupnosti lahko za pripadnike Civilne zaščite oziroma državljane, ki v skladu s tem zakonom prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah iz njegove pristojnosti, izdela letni program njihovega usposabljanja za zaščito in reševanje, z njim seznani njihove delodajalce in program po potrebi z delodajalci tudi uskladi.«.

Prvi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poškodba ali bolezen, ki nastane med opravljanjem nalog, usposabljanjem v Civilni zaščiti ali v drugih reševalnih enotah, službah in drugih operativnih sestavah, ki jih organizirajo nevladne organizacije v skladu s tem zakonom ali med izvrševanjem materialne dolžnosti v Civilni zaščiti, se šteje kot poškodba pri delu ali poklicna bolezen po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.«.
V šestem odstavku se besedilo »če državljan ni zavarovan« nadomesti z besedilom »če oseba ni zavarovana«.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Delodajalec, pri katerem je zaposlen pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki se je poškodoval ali zbolel pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena, ima pravico do povračila nadomestila plače do 30 delovnih dni za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe v posameznem primeru oziroma do največ 120 delovnih dni v koledarskem letu, v breme pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika ali državljana pozval na usposabljanje ali k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Delodajalec lahko zahteva povračilo nadomestila plače le v višini, kot ga je dejansko izplačal pripadniku Civilne zaščite ali državljanu med njegovo začasno nezmožnostjo za delo.
(8) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje posebej zavaruje za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma med vajami, šolanjem ali usposabljanjem, pripadnike Civilne zaščite v organih, enotah in službah Civilne zaščite, pogodbene pripadnike Civilne zaščite ter druge pogodbene izvajalce nalog zaščite in reševanja oziroma državljane, ki prostovoljno sodelujejo pri zaščiti in reševanju v reševalnih enotah, službah in drugih operativnih sestavah, ki so v državni pristojnosti. V skladu s prejšnjim stavkom se zavarujejo tudi udeleženci usposabljanj, posvetov, seminarjev in strokovnih srečanj, ki jih organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, oziroma osebe, ki opravljajo izpit, preizkus usposobljenosti ali znanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter člani izpitnih komisij, ki te izpite ali preizkuse izvajajo, ter predsedniki in člani državne in regijskih komisij za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje posebej zavaruje za primere iz prvega stavka tega odstavka tudi določeno število operativnih gasilcev in drugih reševalcev, ki jih je mogoče na podlagi državnih in regijskih načrtov zaščite in reševanja oziroma po odločitvi pristojnih organov v skladu s tem zakonom napotiti z neogroženih območij države na območje, ki ga je prizadela naravna ali druga nesreča. Državljane, ki prostovoljno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v reševalnih službah, ki delujejo kot javne službe za zaščito, reševanje in pomoč na območju celotne države, zavarujejo v skladu s tem odstavkom nevladne organizacije, ki jih organizirajo, sredstva za zavarovanje pa se zagotavljajo v letnih pogodbah o sofinanciranju dejavnosti takih organizacij. Določba tega odstavka se upošteva tudi pri zavarovanju pripadnikov Civilne zaščite in državljanov, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v lokalnih skupnostih.«.

V prvem odstavku 32. člena se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– o kandidatih za pogodbene pripadnike Civilne zaščite in o pogodbenih pripadnikih Civilne zaščite poleg podatkov iz prejšnje alineje tudi podatke, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na nepogojno zaporno kazen več kot šest mesecev oziroma, da zoper njih ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;«.
Dosedanja druga alineja postane tretja alineja.

Za tretjim odstavkom 46. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Načrti zaščite in reševanja morajo biti izdelani v skladu s predpisi.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V prvem odstavku 102. člena se na koncu besedila pika nadomesti s podpičjem in doda nova trinajsta alineja, ki se glasi:
»– določa smernice in daje mnenja za upoštevanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter zaščitnih ukrepov pri načrtovanju prostorskega urejanja, posegov v prostor in prostorskega razvoja v državnih, medobčinskih in občinskih prostorskih aktih z namenom, da se prepreči ali zmanjša posledice naravnih in drugih nesreč oziroma omogoči izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah.«.

V osmem odstavku 105. člena se črta drugi stavek.

Za tretjim odstavkom 114. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Minister lahko določi v programih usposabljanja za posebej zahtevne reševalne naloge, kot so gasilske operativne naloge, pri katerih se uporablja izolirne dihalne aparate, tehnično potapljanje in druge, da je sestavni del programa usposabljanja tudi preverjanje izpolnjevanja psihofizičnih in zdravstvenih pogojev, predpisanih za reševalce, ki te naloge opravljajo. Stroške zdravstvenih pregledov in druge stroške za izvedbo teh programov krije Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, če je organizator in izvajalec teh programov izobraževalni center oziroma se stroški krijejo na način, določen s programom. Minister tudi v drugih programih izobraževanja in usposabljanja, ki jih izvaja izobraževalni center oziroma drugi izvajalci, določi kdo nosi stroške izvedbe programov.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V prvem odstavku 119. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 1.300 do 14.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, za prekršek:«.
Za 9. točko se doda nova 9.a točka, ki se glasi:
»9.a če načrti zaščite in reševanja niso izdelani v skladu s predpisi (četrti odstavek 46. člena);«.
15. točka se črta.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo najmanj 600 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

V 119.a členu se besedilo »300.000 do 3.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.300 do 14.000 eurov«.

V 120. členu se v napovednem stavku besedilo »200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.000 eurov«.
Za 2. točko se doda nova 2.a točka, ki se glasi:
»2.a če pristojni občinski organ ne izdela načrtov zaščite in reševanja v skladu s predpisi (četrti odstavek 46. člena);«.

V prvem odstavku 121. člena se v napovednem stavku besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »500 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »200.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.000 do 3.000 eurov«.

Uredbo o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči (Uradni list RS, št. 48/99 in 113/07) je treba uskladiti s tem zakonom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zavaruje operativne prostovoljne gasilce in druge reševalce, ki jih je mogoče na podlagi državnih in regijskih načrtov zaščite in reševanja napotiti z manj ogroženih območij na območje, ki ga je prizadela nesreča ter prevzame stroške zdravstvenih pregledov pri izvajanju programov usposabljanja za posebej zahtevne reševalne naloge v skladu z 10. členom tega zakona, s 1. januarjem 2011.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.