Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. oktobra 2011.

(1) Vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 – odločba US, 50/02 – sklep US, 93/02 – odločba US, 117/06 – ZDDPO-2, 31/07, 33/07 – ZSReg-B, 38/07 – sklep US in 126/07 – ZFPPIPP) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP), v katerih upniki ali upnice izbrisane družbe (v nadaljnjem besedilu: upnik) uveljavljajo terjatve zoper družbenike ali družbenice take družbe ali njihove pravne naslednike ali naslednice (v nadaljnjem besedilu: dolžnik), ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, se z dnem uveljavitve tega zakona prekinejo do končne odločbe sodišča o odpustu obveznosti.
(2) Sodišče ali drugi organ, ki vodi postopke iz prejšnjega odstavka, izda po uradni dolžnosti v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona sklep o prekinitvi postopkov v skladu s 1. členom tega zakona.
(3) Sklep iz prejšnjega odstavka mora vsebovati pouk o pravicah dolžnika in upnika iz 2., 3., 4., 5., 6. in 7. člena tega zakona. Sklep se vroči strankam v postopku.
(4) V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(1) Delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred izbrisom družbe na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, se njihove terjatve do izbrisane družbe in njenih družbenikov iz naslova plač in nadomestil plač ter neizplačanih odpravnin za prenehanje delovnega razmerja pred izbrisom družbe, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki so priznane s pravnomočno sodno odločbo, izplačajo v breme in pod pogoji, ki jih za izplačevanje sredstev Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije določa zakon. Upravičenci po tem odstavku morajo zahtevo za uveljavitev pravic do izplačila vložiti najkasneje v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona.
(2) Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije objavi javni poziv za zbiranje zahtev za uveljavitev pravic iz prejšnjega odstavka najkasneje 15 dni po uveljavitvi tega zakona. Javni poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsaj v enem časopisu, ki je namenjen javnosti na območju celotne Republike Slovenije.

Upnik, ki je prejel kakršnakoli plačila v postopkih iz 1. člena tega zakona po dnevu uveljavitve tega zakona, je dolžan vrniti prejeta plačila dolžniku v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. V primeru plačila po tem roku plača tudi obresti v skladu s predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(1) Dolžnik lahko v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale na podlagi določil predpisov iz prvega odstavka 1. člena tega zakona pri sodišču, ki bi bilo v skladu z določili zakona, ki ureja postopke insolventnosti, pristojno za vodenje postopkov osebnega stečaja in odpusta obveznosti.
(2) Dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti iz 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo in 33/11) (v nadaljnjem besedilu: spregled pravne osebnosti).
(3) Če dolžnik v roku iz prvega odstavka tega člena ne vloži predloga za odpust obveznosti, se prekinjeni postopki nadaljujejo.

Odpust obveznosti ni dovoljen:
1. če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu v zvezi z poslovanjem izbrisane družbe in ki še ni izbrisano,
2. če se dokaže, da so podani pogoji za spregled pravne osebnosti.

(1) Če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti v skladu z določbami tega zakona, mora sodišče zahtevati podatke za dolžnika iz kazenske evidence v zvezi s prvo točko 5. člena tega zakona.
(2) Če sodišče na podlagi podatkov evidenc iz prejšnjega odstavka ugotovi, da obstaja ovira iz prve točke prejšnjega člena za odpust obveznosti, predlog za odpust obveznosti zavrne.
(3) Če sodišče na podlagi podatkov evidenc iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da ne obstaja ovira za odpust obveznosti iz prve točke prejšnjega člena, izda sklep, s katerim začne postopek odpusta obveznosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka odpusta obveznosti), ne da bi presojalo, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti iz druge točke prejšnjega člena.
(4) O začetku postopka odpusta obveznosti se upniki obvestijo z oklicem, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh sodišča.
(5) Oklic o začetku postopka odpusta obveznosti mora vsebovati:
1. podatke o sodišču, ki vodi postopek, in opravilni številki, pod katero se postopek vodi,
2. identifikacijske podatke o dolžniku,
3. odločitev sodišča o začetku postopka odpusta obveznosti, ter
4. poziv upnikom, naj v dveh mesecih po objavi oklica vložijo ugovor z dokazili proti odpustu obveznosti, če menijo, da obstajajo ovire za odpust obveznosti iz druge točke prvega odstavka 5. člena tega zakona.

Vsak upnik lahko vloži ugovor z dokazili v dveh mesecih po objavi oklica, da ni pogojev za odpust obveznosti (v nadaljnjem besedilu: ugovor proti odpustu obveznosti) zaradi obstoja pogojev za spregled pravne osebnosti.

(1) Če je ugovor proti odpustu obveznosti vložen po poteku roka iz prejšnjega člena, ga sodišče zavrže.
(2) Če je ugovor proti odpustu obveznosti vložen pravočasno, mora sodišče v dveh mesecih po prejemu ugovora:
1. razpisati narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti,
2. ugovor s prilogami, poziv, da se izreče o ugovoru, ter vabilo za narok vročiti dolžniku in vlagatelju ugovora.
(3) Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in dokaze dolžnika, da niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti ter odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.

(1) Če sodišče presodi, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.
(2) Če je predlog za odpust obveznosti zavrnjen, se postopki, prekinjeni po tem zakonu, po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti nadaljujejo v skladu z določbami predpisov, ki so veljali pred prekinitvijo postopka.
(3) Če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali če sodišče zavrne ugovor, ker presodi, da razlogi, ki se uveljavljajo z ugovorom, ne obstajajo, oziroma če dolžnik dokaže, da niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti, ugovor zavrne in izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, ki so nastale na podlagi določil predpisov, navedenih v prvem odstavku 1. člena tega zakona (sklep o odpustu obveznosti).
(4) Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi ugovora oziroma zoper sklep o odpustu obveznosti je dovoljena pritožba v 15 dneh, o kateri dokončno odloča sodišče druge stopnje.
(5) Na podlagi pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti izda sodišče ali drug organ, ki je izdal sklep o prekinitvi postopka iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, sklep o ustavitvi prekinjenega postopka po tem zakonu.

(1) Odpust obveznosti dolžnika učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale na podlagi določil predpisov iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil oziroma uveljavljal v kateremkoli postopku.
(2) Odpust obveznosti dolžnika ne učinkuje za druge obveznosti, ki so nastale na drugih pravnih podlagah.

S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo terjatve, za katero učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana.

(1) Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti.
(2) Tožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v enem letu od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Za odločanje o tožbi je pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o odpustu obveznosti. Če sodišče razveljavi odpust obveznosti, s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi odpusta obveznosti prenehajo pravni učinki iz sklepa o odpustu obveznosti.
(3) Evidenco sklepov o odpustu obveznosti vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v skladu s 413. členom ZFPPIPP.

Če upnik ne vloži ugovora iz 7. člena tega zakona, se šteje, da se je odpovedal terjatvi, ki jo zoper dolžnika uveljavlja na podlagi predpisov, navedenih v prvem odstavku 1. člena tega zakona.

(1) Za vložitev predloga za odpust obveznosti in za vsa opravila, ki jih opravi sodišče po tem zakonu, se ne plača sodne takse in jih sodišče opravi po uradni dolžnosti.
(2) Določilo prejšnjega odstavka ne velja za ugovore, ki jih po tem zakonu vložijo stranke.
(3) Stroški objav v Uradnem listu Republike Slovenije bremenijo Republiko Slovenijo.

Upniki so dolžni v svojih poslovnih knjigah izkazati višino neplačanih terjatev, ki so predmet sklepa o odpustu obveznosti, in jih odpisati v skladu z zakonom, ki ureja odpis terjatev zaradi stečaja dolžnika.

V postopku za odpust obveznosti po tem zakonu se ne uporabljajo določila zakona, ki ureja postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja.

Dolžnik, zoper katerega teče postopek osebnega stečaja, lahko po določbah tega zakona vloži predlog za odpust obveznosti, nastalih na podlagi predpisov iz prvega odstavka 1. člena tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.