Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1J)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. decembra 2012.
Št. 003-02-10/2012-7
Ljubljana, dne 24. decembra 2012
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-1J)
1. člen
V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11 in 48/12) se v prvem odstavku 4. člena pika na koncu 9. točke nadomesti z vejico in doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. ZPre-1 je zakon, ki ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo.«.
2. člen
V prvem odstavku 43. člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Za delnice banke, ki so delnice z nominalnim zneskom, se ne uporablja določba drugega odstavka 172. člena ZGD-1, ki določa, da se morajo delnice z nominalnim zneskom glasiti najmanj na en euro ali njegov večkratnik, za kosovne delnice banke pa se ne uporablja določba tretjega odstavka 172. člena ZGD-1, ki določa da, znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici ne sme biti nižji od enega eura.«.
V osmem odstavku se vejica na koncu 2. točke črta in doda besedilo, ki se glasi: »v skladu z 249.c členom tega zakona«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Banka mora pred povečanjem osnovnega kapitala na podlagi 2. točke osmega odstavka tega člena pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki). Banka Slovenije s podzakonskim predpisom podrobneje določi:
1. v skladu s priporočili Evropske centralne banke vrsto in merila glede primernega premoženja, ki se lahko zagotovi kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala banke in
2. vsebino vloge in dokumentacijo, ki mora biti priložena k zahtevi za izdajo dovoljenja za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki.«.
Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Pri izdaji novih delnic za povečanje osnovnega kapitala banke na podlagi določila desetega odstavka tega člena lahko banka, katere kapital je razdeljen na kosovne delnice, izda nove delnice banke tudi za znesek, ki je nižji od najmanjšega emisijskega zneska po prvem odstavku 173. člena ZGD-1. Pri taki izdaji novih delnic se ne uporablja določila drugega odstavka 333. člena ZGD-1, da se mora število delnic povečati v enakem razmerju kot osnovni kapital.«.
3. člen
Za črtanim 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:
»44.a člen
(skupščina delničarjev)
(1) Poleg primerov, določenih v ZGD-1, je sklep skupščine ničen, če je v nasprotju z ukrepom, ki ga banki izreče Banka Slovenije na podlagi tega zakona, ali v primeru, če se s skupščinskim sklepom zmanjšujejo učinki ali zaobide namen takšnega ukrepa.
(2) Ničnost skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavlja Banka Slovenije v roku šestih mesecev od vpisa sklepa skupščine v sodni register.«.
4. člen
V drugem odstavku 52. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega kvalificirani delež, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki predstavlja kvalificirani delež, odšteje ena delnica,«.
5. člen
Za 59. členom se doda nov 59.a člen, ki se glasi:
»59.a člen
(izjeme od ZPre-1)
(1) Poleg primerov, določenih v ZPre-1, obvezne prevzemne ponudbe za obdobje nadaljnjih dveh let od pridobitve vrednostnih papirjev v skladu s tem odstavkom ni zavezan dati imetnik, ki je dosegel prevzemni prag v banki zaradi:
1. pridobitve vrednostnih papirjev, ki jih je izdala banka in se v skladu s predpisi lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke, če je pridobitev posledica zahteve Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke ali
2. zaradi pridobitve delnic banke na podlagi uresničitve objektivnega pogoja, ki je vsebovan v instrumentu, ki se v skladu s predpisi upošteva pri izračunu kapitala banke, če se pogoj uresniči za vse imetnike teh instrumentov hkrati zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke.
(2) Poleg primerov iz prvega odstavka tega člena, obvezne prevzemne ponudbe v skladu z ZPre-1 ni zavezana dati banka, ki je dosegla prevzemni prag v ciljni družbi zaradi dokapitalizacije banke s stvarnim vložkom, katerega predmet so vrednostni papirji ciljne družbe, in je dokapitalizacija banke posledica ukrepa nadzornega organa zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Banka, ki je oproščena dati obvezno prevzemno ponudbo na podlagi prejšnjega stavka, izgubi glasovalne pravice, če v dveh letih od pridobitve, ne ravna v skladu z ZPre-1.
(3) Obveznost dati prevzemno ponudbo za banko iz prvega in drugega odstavka tega člena nastane pred potekom dveh let od pridobitve vrednostnih papirjev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, in sicer ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe, če v ciljni družbi še dosega prevzemni prag, razen če so pri nadaljnji pridobitvi izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) O pridobitvi vrednostnih papirjev na način iz prvega in drugega odstavka tega člena in odsvojitvi tako pridobljenih vrednostnih papirjev mora pridobitelj oziroma odsvojitelj obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve.
(5) V kolikor oseba oziroma osebe, ki delujejo usklajeno, in ki jim je bilo z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev prepovedano izvrševanje glasovalnih pravic:
– zaradi zagotovitve kapitalske ustreznosti banke, ki se izvede na zahtevo Banke Slovenije ali drugega nadzornega organa;
– z enim ali več ukrepov za zagotavljanje kapitalske ustreznosti, ki jih določa ta zakon in
– najmanj v obsegu, ki ustreza njihovemu sorazmernemu deležu v kapitalu banke oziroma v primeru ko ni drugih oseb, ki bi bile pripravljene zagotoviti kapitalsko ustreznost banke, v obsegu, kot izhaja iz zahteve Banke Slovenije ali drugega nadzornega organa,
zagotovijo kapitalsko ustreznost banke, prepoved izvrševanja glasovalnih pravic preneha z dokončnostjo odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev iz osmega odstavka tega člena.
(6) Če je za realizacijo ukrepa iz petega odstavka tega člena potrebno izvrševanje glasovalnih pravic (npr. sprememba statuta banke), lahko oseba oziroma osebe iz petega odstavka tega člena na skupščini banke o predlogih sklepov, ki so potrebni za realizacijo ukrepov ob predhodni pridobitvi soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev, izvršujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetnice so.
(7) Soglasje za izvrševanje glasovalnih pravic na skupščini iz šestega odstavka tega člena na podlagi obrazloženega predloga osebe oziroma oseb, ki nameravajo zagotoviti kapitalsko ustreznost banke, ki mora biti vložen vsaj pet delovnih dni pred skupščino, na kateri želi vlagatelj uresničevati glasovalne pravice, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(8) V primeru, da so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka tega člena, Agencija za trg vrednostnih papirjev na obrazložen predlog osebe oziroma oseb, ki so zagotovile kapitalsko ustreznost, po postopku, ki ga za izdajanje odločb Agencije za trg vrednostnih papirjev določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev, izda odločbo, s katero odloči, da je prepoved izvrševanja glasovalnih pravic za te osebe prenehala. Agencija o predlogu, ki mora biti vložen najmanj tri delovne dni pred skupščino, na kateri želi vlagatelj glasovati, izda odločbo najkasneje do skupščine, na kateri želi vlagatelj uresničevati glasovalne pravice.
(9) Prenehanje prepovedi izvrševanja glasovalnih pravic traja dve leti od dokončnosti odločbe iz osmega odstavka tega člena. Če v dveh letih od izdaje odločbe oseba oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena ne ravnajo v skladu z ZPre-1, izgubijo glasovalne pravic iz delnic, katerih imetnice so.«.
6. člen
V 62. členu se za četrtim odstavkom doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V primeru, ko posameznemu članu uprave preneha funkcija ali ko zaradi drugih okoliščin ne opravlja funkcije člana uprave skupaj več kakor dva meseca in uprava banke zato deluje le z enim članom uprave, mora nadzorni svet nemudoma imenovati novega člana uprave ali osebo, ki pri vodenju in zastopanju banke nadomesti manjkajočega člana uprave (v nadaljnjem besedilu: nadomestni član uprave). Pri imenovanju nadomestnega člana uprave mora nadzorni svet upoštevati pogoje iz 63. člena tega zakona. Nadomestni član uprave lahko opravlja funkcijo člana uprave brez dovoljenja Banke Slovenije največ šest mesecev od dneva imenovanja.«.
7. člen
V šestem odstavku 65. člena se pika na koncu stavka črta in doda besedilo »oziroma nosilcev javnih pooblastil.«.
Deveti odstavek se črta.
8. člen
Tretji odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Banka Slovenije članu nadzornega sveta banke z odločbo prepove opravljanje funkcije:
1. če član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,
2. če obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz 71. člena tega zakona ali
3. če član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odločbi o odvzemu dovoljenja.«.
9. člen
V prvem odstavku 87. člena se v drugi točki za besedo »mesecev« doda besedilo »oziroma poda izjavo, da bo z določenim dnem prenehala opravljati bančne storitve«.
10. člen
Peti odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Banka države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve prek podružnice, lahko opravlja na območju Republike Slovenije tudi storitve iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če:
1. pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev ali
2. pridobi dovoljenje ali soglasje drugega organa, ki je na podlagi drugih predpisov pristojen za nadzor in izdajo dovoljenj za opravljanje teh storitev na območju Republike Slovenije, ali
3. brez posebnega dovoljenja Banke Slovenije ali drugega pristojnega organa v Republiki Sloveniji, če drugi predpisi določajo, da lahko banka države članice, ki je pridobila ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa v državi sedeža, opravlja te storitve na območju Republike Slovenije prek podružnice ali neposredno brez posebnega dovoljenja nadzornega organa v Republiki Sloveniji.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za izdajo dovoljenja Banke Slovenije iz 1. točke petega odstavka tega člena se uporabljajo določbe tega zakona o izdaji dovoljenja banki tretje države za opravljanje bančnih storitev na območju Republike Slovenije.«.
11. člen
Za 88. členom se dodajo novi 88.a, 88.b, 88.c, 88.č in 88.d člen, ki se glasijo:
»88.a člen
(dovoljenje za kvalificirane naložbe)
(1) Kvalificirana naložba po tem zakonu je naložba, na podlagi katere pridobi banka kvalificiran delež v:
1. finančni instituciji s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, ki opravlja storitve iz 2., 3., 6. do 8. in 10. do 12. točke 10. člena tega zakona ali
2. finančni družbi s sedežem v tretji državi.
(2) Banka mora pred vsako pridobitvijo kvalificirane naložbe pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za kvalificirano naložbo). Banka Slovenije banki izda dovoljenje za kvalificirano naložbo, če:
1. je banka vzpostavila ustrezen sistem upravljanja s tveganji glede pridobitve in upravljanja kvalificirane naložbe in
2. zaradi pridobitve takšne naložbe ne bo ovirano učinkovito izvajanje nadzora nad banko.
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za kvalificirano naložbo banki, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena. Za namen iz 2. točke drugega odstavka tega člena se šteje, da je izvajanje učinkovitega nadzora oteženo zlasti, če:
1. je ob upoštevanju predpisov tretje države ali ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona ali
2. bi bilo zaradi poslovnih ali lastniških povezav finančne družbe z drugimi družbami ali posamezniki zaradi medsebojnih povezav na podlagi udeležbe v kapitalu ali zaradi nepreglednega poslovanja oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(4) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja glede deležev, ki jih banka pridobi v okviru:
1. izvajanja storitev za račun stranke,
2. poplačila svojih terjatev, če so bili ti deleži banki dani kot zavarovanje in banka ta delež odsvoji v roku petih let po pridobitvi,
3. preoblikovanja svojih terjatev do finančne družbe ali finančne institucije iz prvega odstavka tega člena v deleže v kapitalu te finančne družbe ali finančne institucije v postopku zaradi insolventnosti nad to finančno družbo ali finančno institucijo.
(5) Banka mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o pridobitvi kvalificirane naložbe iz četrtega odstavka tega člena in predložiti dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena. Če banka, ki je pridobila kvalificirano naložbo na podlagi 2. in 3. točke četrtega odstavka tega člena, ne odsvoji ali ne zmanjša pridobljene naložbe v roku petih let po pridobitvi, mora za ohranitev kvalificirane naložbe pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za kvalificirano naložbo.
(6) Banka Slovenije v odločbi o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificirane naložbe določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu, za katerega se izdaja dovoljenje kot enega od razponov iz drugega odstavka 45. člena tega zakona. Banka mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo deleža, na podlagi katere bi presegla razpon, za katerega velja dovoljenje, pridobiti novo dovoljenje Banke Slovenije za kvalificirano naložbo.
88.b člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja)
(1) Banka Slovenije z odločbo o dovoljenju za kvalificirano naložbo določi rok, v katerem mora banka pridobiti kvalificirano naložbo za katero je bilo izdano dovoljenje. Rok ne sme biti krajši od treh mesecev.
(2) Za prenehanje veljavnosti dovoljenja za kvalificirano naložbo se smiselno uporablja 51. člen tega zakona. Ne glede na tretji odstavek 51. člena tega zakona dovoljenje za kvalificirano naložbo ne preneha veljati, če banka po pridobitvi kvalificirane naložbe v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delež tako, da ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, in v roku treh mesecev po odsvojitvi ponovno poveča svoj delež tako, da ponovno dosega razpon, za katerega je bilo izdano dovoljenje.
(3) Banka mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o spremembi njene kvalificirane naložbe, če njena naložba pade pod delež, za katerega je bilo izdano dovoljenje Banke Slovenije.
88.c člen
(odvzem dovoljenja)
(1) Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificirane naložbe, če v zvezi s kvalificirano naložbo niso več izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 88.a člena tega zakona. Banka Slovenije v odločbi o odvzemu dovoljenja določi rok, v katerem mora banka odsvojiti kvalificirano naložbo ali izvesti ustrezne postopke statusnega preoblikovanja v zvezi z naložbo.
(2) Če banka v roku iz prvega odstavka tega člena ne odsvoji kvalificirane naložbe ali ne izvede ustreznih postopkov statusnega preoblikovanja v zvezi z naložbo se šteje, da gre za nezakonito pridobitev kvalificirane naložbe v skladu z 88.č členom tega zakona.
88.č člen
(nezakonita pridobitev kvalificirane naložbe)
Če banka pridobi kvalificirano naložbo v nasprotju z 88.a členom tega zakona, Banka Slovenije z odredbo o odpravi kršitve banki določi rok, v katerem mora banka odsvojiti kvalificirano naložbo ali izvesti ustrezne postopke statusnega preoblikovanja v zvezi z naložbo ali vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja.
88.d člen
(poročanje na zahtevo Banke Slovenije)
(1) Banka Slovenije lahko od pravne osebe, v kateri je banka pridobila kvalificirano naložbo, zahteva poročanje o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za poslovanje te osebe in vplivajo na oceno tveganj, ki nastajajo za banko v zvezi s to naložbo.
(2) Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena poroča o navedenih dejstvih drugim pristojnim organom v Republiki Sloveniji, lahko Banka Slovenije od teh organov zahteva predložitev vseh informacij o poslovanju te osebe, ki vplivajo na oceno tveganj, ki nastajajo za banko v zvezi z njeno naložbo v to osebo.«.
12. člen
V naslovu poglavja 3.4 se za besedo »priznanih« dodata besedi »ter dodatnih«.
13. člen
V 102. členu se za besedo »priznane« dodata besedi »in dodatne«.
14. člen
V drugem odstavku 103. člena se v 7. točki za besedo »priznanih« dodata besedi »in dodatnih«.
V 8. točki se za besedo »priznanih« dodata besedi »in dodatnih«.
V šestem odstavku se za besedo »priznane« dodata besedi »ter dodatne«.
V sedmem odstavku se za besedo »priznane« dodata besedi »in dodatne«.
V osmem odstavku se besedilo »11. točka« nadomesti z besedilom »12. točka«.
15. člen
Za 128. členom se dodata nova 128.a in 128.b člen, ki se glasita:
»128.a člen
(izključitev obvezne prevzemne ponudbe v zvezi z ukrepi za obvladovanja kreditnega tveganja)
(1) Banka, ki je pridobila delnice ali druge vrednostne papirje v družbi, za katero se uporablja ZPre-1 (v nadaljnjem besedilu: ciljna družba), ni dolžna dati obvezne prevzemne ponudbe po ZPre-1, če je prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag v ciljni družbi dosegla:
1. s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagi realizacije zavarovanja, katerega predmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe, če namen te pridobitve ni bil prevzem ciljne družbe ali
2. s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagi povečanja osnovnega kapitala ciljne družbe z vložki, če ima banka terjatve do ciljne družbe.
(2) Obveznost dati prevzemno ponudbo za banko iz prvega odstavka tega člena nastane ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe, če v ciljni družbi še dosega prevzemni prag, razen če so pri nadaljnji pridobitvi izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(3) Banka iz prvega odstavka tega člena, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo na podlagi 1. točke prvega odstavka tega člena, mora ravnati v skladu z ZPre-1 po poteku dveh let od pridobitve vrednostnih papirjev na način iz prvega odstavka tega člena, če v ciljni družbi še dosega prevzemni prag.
(4) Če banka ne da prevzemne ponudbe v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, iz vrednostnih papirjev ciljne družbe ne more več uresničevati glasovalnih pravic.
(5) O pridobitvi vrednostnih papirjev na način iz prvega odstavka tega člena in odsvojitvi tako pridobljenih vrednostnih papirjev mora banka obvestiti Banko Slovenije in Agencijo za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve.
128.b člen
(prestrukturiranje pred nastankom insolventnosti dolžnika)
Banka, ki v primeru ogrožene kapitalske ustreznosti dolžnika, ki je pravna oseba, z dolžnikom sklene dogovor o delnem odpustu dolga dolžniku, lahko v postopku zaradi insolventnosti, ki je začet zoper tega dolžnika v 12 mesecih po sklenitvi dogovora o odpustu dolga, uveljavlja poplačilo celotnega dolga, kot da dogovor ne bi bil sklenjen.«.
16. člen
V prvem odstavku 190. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. če ne zagotavlja ali zaradi izplačila ne bi več zagotavljala kapitala v skladu s 126. in 136. členom tega zakona ali v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali na podlagi odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona,«.
V drugem odstavku se v 1. točki beseda »minimalnega« črta.
17. člen
V prvem odstavku 190.a člena se besedilo »je kapital banke manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke zaradi izplačila zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »banka ne zagotavlja kapitala v skladu s 126. in 136. členom tega zakona ali v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona«.
V drugem odstavku se beseda »minimalnega« črta.
18. člen
191. člen se spremeni tako, da se glasi:
»191. člen
(ukrepi uprave za zagotovitev kapitala)
(1) Če banka zaradi povečanih tveganj v zvezi z določenimi posli, produkti ali sistemi ali zaradi drugih vzrokov ne zagotavlja kapitala v skladu s 136. in 126. členom tega zakona ali v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali na podlagi odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona, mora uprava banke nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznega kapitala ali za ustrezno zmanjšanje tveganj.
(2) O ugotovitvah in ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora uprava banke nemudoma poročati Banki Slovenije.«.
19. člen
V 217. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za dosego namena nadzora nad banko je Banka Slovenije pristojna in odgovorna tudi za nadzor:
1. nad člani uprave banke v obsegu, določenem v 68. do 70. členu tega zakona,
2. nad imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v oddelku 2.4. tega zakona in
3. nad člani nadzornega sveta banke v obsegu, določenem v 72. členu tega zakona.«.
20. člen
V 222. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko:
1. preverja organizacijski ustroj, postopke in sisteme iz 124. člena tega zakona ter strategije in procese iz 126. člena tega zakona, ki jih je vzpostavila banka zaradi uskladitve svojega poslovanja s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
2. ocenjuje tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju ter ustreznost zneskov, vrst in razporeditve notranjega kapitala, potreben za pokritje teh tveganj in
3. ocenjuje finančni položaj in tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena zaradi razmerij z drugimi osebami v bančni skupini.«.
V četrtem odstavku se beseda »pogostnost« nadomesti z besedo »pogostost«.
21. člen
Za 222. členom se doda nov 222.a člen, ki se glasi:
»222.a člen
(postopek določitve ustreznega notranjega kapitala)
(1) Če Banka Slovenije na podlagi ugotovitev preverjanja in ocenjevanja po drugem odstavku tega člena ugotovi, da banka ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona, glede na tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, izdela pisno obvestilo z oceno ustreznega zneska, vrst ali razporeditev notranjega kapitala ter opredeli rok, v katerem mora banka predložiti poročilo o ukrepih, ki jih bo banka sprejela za doseganje kapitalskih zahtev v skladu z pisnim obvestilom Banke Slovenije ali o okoliščinah, ki vplivajo na drugačno oceno obsega, vrst ali razporeditve notranjega kapitala.
(2) Banka Slovenije izdela oceno iz prvega odstavka tega člena ob upoštevanju:
1. kvantitativnih in kvalitativnih elementov procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz 126. člena tega zakona,
2. sistema upravljanja iz 124. člena tega zakona in
3. ugotovitev preverjanja in ocenjevanja po tretjem odstavku tega člena.
(3) Če banka v določenem roku ne sprejme ukrepov za uskladitev s pisno oceno Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena ali ne predloži poročila o okoliščinah, ki vplivajo na drugačno oceno potrebnih zneskov, vrst ali razporeditve notranjega kapitala, Banka Slovenije banki odredi zagotavljanje dodatnega kapitala prek obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona v skladu z drugim odstavkom 248. člena tega zakona. Banka Slovenije o pisnem obvestilu iz prvega odstavka tega člena in o odredbi iz prejšnjega stavka obvesti naslovnike iz petega, šestega in sedmega odstavka 249.a člena tega zakona.
(4) Če iz poročila banke izhajajo okoliščine, ki vplivajo na drugačno oceno potrebnih zneskov, vrst ali razporeditve notranjega kapitala, Banka Slovenije spremeni svojo oceno ustreznega notranjega kapitala in postopa v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Zoper oceno iz prvega ali četrtega odstavka tega člena banka nima posebnega ugovora, ampak lahko okoliščine in razloge, ki vplivajo na drugačno oceno obsega, vrst ali razporeditve notranjega kapitala, uveljavlja v poročilu o ukrepih za uskladitev z oceno Banke Slovenije ali v postopku z ugovorom zoper odredbo o zagotavljanju dodatnega kapitala, ki jo izda Banka Slovenije na podlagi tretjega odstavka tega člena.«.
22. člen
Za 223. členom se doda nov 223.a člen, ki se glasi:
»223.a člen
(odgovornost v zvezi z izvajanjem nadzora)
(1) Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu, pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
(2) Šteje se, da je Banka Slovenije pri izrekanju ukrepov nadzora in izvajanju drugih pristojnosti na podlagi tega zakona ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala oziroma s katerimi bi na podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom morala razpolagati v času odločanja, lahko upravičeno štela, da so izpolnjeni pogoji za izrekanje ukrepov nadzora v skladu s tem zakonom in da so izrečeni ukrepi zakoniti.
(3) Banka Slovenije je odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila Banke Slovenije, nastane škoda, lahko oškodovanec zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.
(4) Šteje se, da je oseba, ki je delovala v imenu Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom, ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala oziroma s katerimi bi na podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom morala razpolagati v času svojega delovanja, ravnala kot dober strokovnjak.«.
23. člen
Drugi odstavek 235. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za izvajanje posameznih nalog pri opravljanju nadzora nad banko v skladu s tem zakonom, lahko guverner Banke Slovenije pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo.«.
24. člen
Besedilo 247. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije odredi dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji, s katerimi opredeli aktivnosti, postopke ali način odpravljanja ugotovljenih kršitev v banki, če je mogoče pričakovati, da se bo z dodatnimi ukrepi zagotovilo učinkovitejše odpravljanje ugotovljenih kršitev ali vzpostavilo poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
(2) Banka Slovenije odredi dodatne ukrepe v zvezi z naslednjimi kršitvami:
1. če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s 124. členom tega zakona, z določbami oddelka 4.6 tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,
2. če banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona ali če ni vzpostavila ali ne uresničuje strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ali ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona ali oceno na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,
3. če banka ne zagotavlja ustreznega likvidnostnega stanja v skladu s 184. členom tega zakona ali ni vzpostavila ali ne uresničuje strategij in procesov za ocenjevanje in upravljanje z likvidnostnim tveganjem v skladu s 185. členom tega zakona,
4. če banka ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev ali
5. če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge na podlagi določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(3) Banka Slovenije lahko izreče dodatne ukrepe iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, če obstaja verjetnost, da bodo v banki nastale kršitve iz drugega odstavka tega člena. Šteje se, da bodo v banki verjetno nastale kršitve v zvezi z zagotavljanjem:
1. minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona, kadar ima razmerje med kapitalom banke iz 132. člena tega zakona in kapitalskim zahtevami iz 136. člena tega zakona v obdobju zadnjih 12 mesecev stanoviten negativni trend in se zaradi takega trenda lahko pričakuje nedoseganje te zahteve v naslednjih 12 mesecih, hkrati pa niso podane druge okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo zahteve glede minimalnega kapitala v tem obdobju dosežene;
2. ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona ali z oceno na podlagi 222.a člena tega zakona, kadar priznana ocena notranjega kapitala ne pokriva interno ocenjenih kapitalskih potreb, ki so bile določene v okviru preverjanja in ocenjevanja po 222.a členu tega zakona, in hkrati banka ne zagotavlja ustrezne vrste in razporeditve notranjega kapitala in se lahko tako stanje pričakuje v naslednjih 12 mesecih;
3. ustreznega likvidnostnega stanja v skladu s 184. členom tega zakona, kadar ima količnik likvidnosti prvega razreda, s katerim banka izračunava likvidnostno stanje, v obdobju zadnjih 30 dni stanoviten negativni trend in se zaradi takega trenda lahko pričakuje nedoseganje te zahteve v naslednjih 30 dneh, hkrati pa ne obstajajo nobena dejstva, ki bi potrjevala domnevo, da bodo zahteve glede ustreznega likvidnostnega stanja v tem obdobju dosežene.«.
25. člen
248. člen se spremeni tako, da se glasi:
»248. člen
(dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji)
(1) Banka Slovenije lahko za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji odredi zlasti naslednje dodatne ukrepe:
1. naloži upravi banke, da predloži podroben načrt ukrepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti ali ustreznega likvidnostnega stanja banke,
2. naloži upravi banke ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih prevzema banka v zvezi z določenimi posli, produkti ali sistemi, vključno s:
– prepovedjo ali omejitvijo širjenja mreže poslovalnic banke ali zahtevo za zmanjšanje poslovne mreže banke,
– ukrepi za vzpostavitev ali izboljšanje strategij za učinkovito upravljanje z zapadlimi terjatvami banke in drugimi slabimi naložbami banke ter oblikovanje in izvajanje postopkov učinkovite izterjatve zapadlih terjatev banke,
3. prepove ali omeji banki sklepanje posameznih poslov ali poslov določene vrste ter zahteva postopno zmanjševanje obsega sklenjenih poslov ob upoštevanju možnosti za predčasno prenehanje v skladu s pogodbeno ureditvijo, zlasti pa:
– prepove ali omeji dajanje kreditov ali jamstev ali sklepanje drugih poslov z osebami, ki pomenijo povečano tveganje za banko zaradi neprimerne kreditne bonitete ali zaradi drugih okoliščin,
– prepove ali omeji sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, družbami, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti, z investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko v razmerju tesne povezanosti, ali z drugimi družbami in osebami, ki predstavljajo za banko povečano tveganje,
4. prepove ali omeji izplačila banke delničarjem, vključno z izplačilom dobička, ter naloži banki, da vključi čisti in preneseni dobiček v izračun kapitala, če je to potrebno za izboljšanje kapitalske ustreznosti banke,
5. prepove ali omeji uporabo računovodskih meril, zaradi katerih banka ne izkazuje pravilnega finančnega položaja ali rezultata, in določi ustrezna merila,
6. zahteva od uprave, da skliče skupščino zaradi izvedbe poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi kritja prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve,
7. prepove ali omeji spremenljive prejemke zaposlenih s primernim odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta, če bi izplačilo tega dela prejemkov ogrozilo izpolnjevanje obveznosti ali ciljev glede kapitalske ustreznosti banke,
8. zahteva od banke, da zagotovi dodatni kapital v določenem obsegu prek obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
9. določi dodatne zahteve glede zagotavljanja ustreznega likvidnostnega stanja, zlasti glede zagotavljanja usklajenosti dospelosti terjatev in obveznosti banke,
10. zahteva dodatno in pogostejše poročanje banke, zlasti v zvezi s kapitalom in likvidnostjo banke,
11. zahteva od banke, da zagotovi pokritje izgube s finančnimi instrumenti, ki so za ta namen razpoložljivi v času rednega poslovanja,
12. naloži upravi banke, da predloži načrt ukrepov za odpravo ugotovljenih kršitev in za zagotovitev trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s 124. členom tega zakona, z določbami oddelka 4.6 tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,
13. zahteva od nadzornega sveta banke, da odpokliče člana ali člane uprave, ki so neposredno odgovorni za ugotovljene kršitve v banki, in imenuje novega člana ali nove člane uprave,
14. prepove ali omeji izvajanje pooblastil pri vodenju in zastopanju banke, članu ali članom uprave, pri katerih obstajajo okoliščine iz 2. točke petega odstavka 65. člena tega zakona in Banka Slovenije oceni, da odvzem dovoljenja temu članu uprave ne bi bil primeren ukrep,
15. naloži nadzornemu svetu, da imenuje ustrezne komisije za posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta,
16. naloži upravi banke, da ustrezno prilagodi prejemke tveganjem, ki jih prevzema banka, v skladu s 124. členom tega zakona,
17. zahteva dodatna razkritja banke.
(2) Banka Slovenije odredi banki, da zagotovi dodatni kapital v določenem obsegu preko obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona na podlagi 8. točke prvega odstavka tega člena ob upoštevanju drugega odstavka 222.a člena tega zakona, če presodi, da v ustreznem obdobju v banki ni mogoče ustrezno izboljšati sistema upravljanja ali strategij in procese ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(3) Banka Slovenije odredi banki dodatne zahteve glede zagotavljanja ustreznega likvidnostnega stanja na podlagi 9. točke prvega odstavka tega člena ob upoštevanju:
1. posebnosti poslovnega modela banke,
2. politik in postopkov ocenjevanja in upravljanja likvidnostnega tveganja iz 185. člena tega zakona,
3. ugotovitev preverjanja in ocenjevanja po tretjem odstavku 222. člena tega zakona.
(4) Kadar je za izvedbo nujnih prilagoditev prejemkov iz 16. točke prvega odstavka tega člena treba sprejeti ukrepe, ki posegajo v pogodbe o zaposlitvah ali v vsebino kolektivnih pogodb, ki zavezujejo banko, mora uprava banke izvesti ukrepe za ustrezno spremembo pogodb o zaposlitvi ali kolektivne pogodbe.«.
26. člen
Drugi odstavek 248.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena Banka Slovenije banki prepove izplačilo hibridnega instrumenta iz 4. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona pred datumom njegove dospelosti, če je kapital banke manjši od minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona, ali ustreznega notranjega kapitala iz 126. člena tega zakona ali kapitala v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali na podlagi odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona ali če bi se kapital banke zaradi izplačila zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona ali ustreznega notranjega kapitala iz 126. člena tega zakona ali kapitala v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali na podlagi odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona.«.
27. člen
Za 248.a členom se doda nov 248.b člen, ki se glasi:
»248.b člen
(zahteva za predložitev poročila za združitev ali delitev)
(1) Banka Slovenije lahko z odredbo upravi banke naloži, da pripravi poročilo o možnostih za izvedbo združitve banke z drugo družbo ali izvedbo delitve banke ter oceno učinkov teh preoblikovanj na dolgoročno sposobnost zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke.
(2) Banka Slovenije naloži upravi pripravo poročila za izvedbo združitve ali delitve banke zlasti če oceni, da zaradi splošnih razmer na finančnem trgu povečanje osnovnega kapitala banke ne bi bilo uspešno, ali da kljub povečanju osnovnega kapitala ne bo mogoče dolgoročno zagotoviti kapitalske ustreznosti ali ustreznega likvidnostnega stanja banke.
(3) Banka Slovenije lahko zahteva od uprave banke dopolnitve poročila glede na pričakovane rezultate poslovanja banke in pričakovane gospodarske razmere na trgih, na katerih posluje banka.
(4) Na podlagi poročila uprave in dopolnitev poročila lahko Banka Slovenije upravi banke naloži, da skliče skupščino in na njej obravnava predlog združitve ali delitve banke.«.
28. člen
Za 249. členom se dodajo novo 7.5.a poglavje in novi 249.a, 249.b, 249.c, 249.č, 249.d členi, novo poglavje 7.5.b in 249.e, 249.f, 249.g, 249.h, 249.i, 249.j členi ter novo 7.5.c poglavje in 249.k, 249.l ter 249.m členi, ki se glasijo:
»7.5.a Dodatni ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke
249.a člen
(razlogi za ukrepe za povečanje osnovnega kapitala banke)
(1) Banka Slovenije banki z odredbo naloži ukrepe za povečanje osnovnega kapitala banke, če banka ne dosega ali verjetno v primernem roku ne bo dosegala kapitala v skladu s 136. in 126. členom tega zakona ali v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali na podlagi odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije lahko v odredbi iz prvega odstavka tega člena upravi banke naloži, da v določenem roku skliče skupščino banke in predlaga sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala banke.
(3) Banka Slovenije v odredbi iz prvega odstavka tega člena določi minimalni znesek povečanja osnovnega kapitala in opredeli druge pogoje, ki jih mora uprava banke upoštevati pri oblikovanju predloga sklepa o povečanju osnovnega kapitala banke in pri oblikovanju pogojev za povečanje osnovnega kapitala banke, vključno s predlogom glede izključitve prednostne pravice delničarjev do novih delnic.
(4) Banka Slovenije lahko upravi banke odredi, da v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala pridobi oceno neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o primerni emisijski vrednosti novih delnic in tako ugotovljeno vrednost upošteva pri oblikovanju predloga sklepa o povečanju osnovnega kapitala.
(5) Kvalificirani imetnik lahko v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o pisnem pozivu iz prvega odstavka 222.a člena tega zakona zahteva sklic skupščine in predlaga sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala banke oziroma druge ukrepe za zagotovitev kapitalske ustreznosti banke. Kvalificirani imetnik, ki ima na podlagi tega odstavka pravico zahtevati sklic skupščine, o takšni zahtevi obvesti Banko Slovenije. Banka Slovenije na podlagi prejetih zahtev iz tega odstavka izda pooblastilo za sklic skupščine tistemu kvalificiranemu imetniku, ki ima v banki največji delež. V primeru sklica skupščine po pooblastilu Banke Slovenije v skladu s tem odstavkom se ne uporabljajo določbe ZGD-1, ki urejajo roke za sklic skupščine in uveljavitev sklepov, ki so sprejeti na tej skupščini.
(6) V primeru, da ni ustrezno zagotovljena kapitalska ustreznost banke na podlagi petega odstavka tega člena, lahko največji družbenik največjega kvalificiranega imetnika, ki na skupščini banke ni podprl predlaganih sklepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti banke, skliče skupščino banke in predlaga sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala banke oziroma druge ukrepe za zagotovitev kapitalske ustreznosti banke ne glede na določbe ZGD-1, ki urejajo roke za sklic skupščine in uveljavitev sklepov, ki so sprejeti na tej skupščini.
(7) V primeru, da ni ustrezno zagotovljena kapitalska ustreznost banke niti na podlagi šestega odstavka tega člena, ima Republika Slovenija preko ministrstva, pristojnega za finance, možnost sklicati skupščino banke smiselno enako kot največji družbenik največjega kvalificiranega imetnika v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(8) V primeru, da Banka Slovenije banki z odredbo naloži ukrepe za povečanje osnovnega kapitala banke ali ji poda pisni poziv za zagotavljanje dodatnega kapitala skladno iz 222.a členom tega zakona, lahko največji kvalificiran imetnik delnic banke na upravo banke naslovi poziv, da ta izvede določene transakcije na trgu za zagotovitev zahtevane kapitalske ustreznosti, na primer odproda določeno ne-strateško naložbo. Takšen poziv upravo banke zavezuje, zaradi preprečitve negativnega vpliva trga na izvedbo transakcije pa tak poziv ne glede na določbe ZGD-1 ni javen in njegova vsebina ni dostopna ostalim delničarjem banke. O takšnem pozivu kvalificiran delničar obvesti Banko Slovenije.
(9) Ne glede na osmi odstavek tega člena se ostali delničarji banke lahko obrnejo na Banko Slovenije, ki jim lahko razkrije vsebino poziva iz osmega odstavka tega člena, če oceni, da tako razkritje ne bi imelo negativnega vpliva na izvedbo transakcije.
(10) O transakciji, ki jo uprava izvede na podlagi osmega odstavka tega člena, uprava banke seznani nadzorni svet banke.
249.b člen
(sklic in odločanje skupščine o ukrepih za povečanje osnovnega kapitala banke)
(1) Ne glede na 297. člen ZGD-1 se sklic skupščine banke, ki bo odločala o predlogu za povečanje osnovnega kapitala banke v skladu z odredbo Banke Slovenije, objavi najmanj 15 dni pred skupščino. V objavi sklica skupščine mora uprava navesti, da se skupščina sklicuje na podlagi tega zakona za povečanje osnovnega kapitala banke v skladu z odredbo Banke Slovenije iz 249.a člena tega zakona.
(2) Uprava banke mora najmanj osem dni pred nameravanim dnem objave sklica skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala na podlagi odredbe Banke Slovenije, predlog sklepa o povečanju osnovnega kapitala predložiti Banki Slovenije, ki lahko do sklica skupščine zahteva popravek sklepa v skladu z odredbo iz 249.a člena tega zakona.
(3) Ne glede na 300. člen ZGD-1 delničarji banke ne morejo podajati predlogov sklepov k točkam dnevnega reda, ki so vezane na predlog za povečanje osnovnega kapitala v skladu z odredbo Banke Slovenije.
(4) Kadar zakon ali statut banke za sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala določa ločeno glasovanje kot izredni sklep, se to glasovanje obvezno izvede na skupnem zasedanju skupščine.
(5) Če v skladu s 318. členom ZGD-1 skupščina imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve postopkov povečanja osnovnega kapitala banke na podlagi odredbe Banke Slovenije, imenuje sodišče drugega posebnega revizorja v skladu s četrtim odstavkom 318. člena ZGD-1, če delničarji založijo predujem za kritje stroškov posebne revizije.
(6) Kadar skupščina odloča o povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z odredbo Banke Slovenije iz 249.a člena tega zakona ali o spremembah statuta, ki so nujne za izvedbo povečanja osnovnega kapitala, ali o izključitvi prednostne pravice delničarjev do novih delnic je ne glede na drugačne določbe ZGD-1 ali statuta, ki določajo višje zahteve za veljavnost takšnega sklepa, tak sklep veljavno sprejet, če je potrjen z navadno večino pri odločanju zastopanega kapitala, če je zastopanega najmanj polovica vpisanega kapitala z glasovalno pravico, v nasprotnem primeru pa z dvema tretjinama pri odločanju zastopanega kapitala z glasovalno pravico.
(7) Banka Slovenije o izdaji odredbe iz 249.a člena tega zakona obvesti kvalificirane imetnike banke in največjega družbenika posameznega kvalificiranega imetnika.
(8) Če uprava banke ne skliče skupščine banke, ki bi odločala o povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z odredbo iz 249.a člena tega zakona, lahko kvalificirani imetnik ne glede na 295. člen ZGD-1, v roku treh dni po poteku roka za sklic skupščine iz odredbe zahteva izdajo pooblastila Banke Slovenije za sklic skupščine banke. Banka Slovenije na podlagi zahteve kvalificiranega imetnika z odredbo določi nov rok za sklic skupščine in pooblasti kvalificiranega imetnika za sklic skupščine banke, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z odredbo iz 249.a člena tega zakona.
(9) Ne glede na 295. člen ZGD-1 ali drugačne določbe statuta kvalificiranega imetnika lahko največji družbenik kvalificiranega imetnika zahteva sklic skupščine kvalificiranega imetnika, kadar je odločitev skupščine kvalificiranega imetnika nujna zaradi sodelovanja kvalificiranega imetnika pri povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z odredbo iz 249.a člena tega zakona. Uprava kvalificiranega imetnika mora na zahtevo največjega družbenika sklicati skupščino kvalificiranega imetnika najkasneje v roku osmih dni od prejema zahteve, skupščina kvalificiranega imetnika pa mora zasedati najkasneje v roku enega meseca od sklica. Če uprava banke v roku osmih dni od prejema zahteve ne objavi sklica skupščine, lahko največji družbenik kvalificiranega imetnika sam skliče skupščino, ki bo odločala o sodelovanju kvalificiranega imetnika pri povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z odredbo iz 249.a člena tega zakona. Za odločanje na skupščini kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
(10) V primeru, če skupščina banke ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala v skladu z odredbo ali če povečanje osnovnega kapitala na podlagi sprejetega sklepa ni uspešno, Banka Slovenije nemudoma o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance, če so zaradi tega pri banki podane okoliščine iz 254. člena tega zakona.
249.c člen
(povečanje osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki)
(1) Uprava banke lahko v zvezi z ukrepi iz 249.a člena tega zakona predlaga povečanje osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, če pred tem pridobi dovoljenje Banke Slovenije v skladu s 43. členom tega zakona.
(2) Za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki po tem členu se ne uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 334. člena ZGD-1. Banka Slovenije lahko z odločbo o izdaji dovoljenja za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki odloči, da mora povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki pregledati pooblaščeni revizor, če obstaja dvom o vrednosti stvarnega vložka v času njegovega prispevanja.
(3) Predlog sklepa skupščine za povečanje osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki, mora vključevati tudi:
1. opis predmeta stvarnega vložka in osebo, od katere bo stvarni vložek pridobljen,
2. število delnic ali nominalno vrednost delnic, ki bodo izdane na podlagi vplačila stvarnega vložka,
3. izjavo imetnika predmeta stvarnega vložka, da bo predmet stvarnega vložka po potrditvi sklepa o povečanju osnovnega kapitala banke prenesel na banko.
(4) Če je predmet stvarnega vložka terjatev, mora predlog iz tretjega odstavka tega člena vsebovati izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic s prenosom terjatve na banko pod odložnim pogojem, če bo predlagani sklep o povečanju osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki veljavno potrjen na skupščini banke.
(5) Če je predmet stvarnega vložka terjatev, ki je zavarovana s stvarno ali obligacijsko pravico, morajo biti k izjavi priložene listine, ki zagotavljajo učinke takšnega zavarovanja tudi v razmerju do banke, razen če ti učinki nastanejo za banko že na podlagi zakona.
(6) Če so predmet stvarnega vložka vrednostni papirji ali drugo premoženje, na katerem je z vpisom v register ustanovljena zastavna pravica ali druga stvarna pravica v korist tretjega, morajo biti k izjavi priložene ustrezne listine, ki banki brezpogojno in nemudoma dovoljujejo izbris teh pravic v ustreznem registru.
249.č člen
(izdaja zamenljivih instrumentov)
(1) Če uprava banke v zvezi z odredbo iz 249.a člena tega zakona predlaga skupščini sprejetje sklepa o izdaji instrumenta, ki vključuje izključno opcijo banke do zamenjave imetnikovega instrumenta za delnice banke, je tak sklep na skupščini banke veljavno sprejet, če je sprejet z navadno večino pri odločanju zastopanega kapitala, če je zastopanega najmanj polovica vpisanega kapitala z glasovalno pravico, v nasprotnem primeru pa z dvema tretjinama pri odločanju zastopanega kapitala z glasovalno pravico.
(2) Pooblastilo upravi za izdajo instrumentov iz prvega odstavka tega člena na podlagi skupščinskega sklepa velja največ eno leto.
249.d člen
(ničnost in izpodbojnost)
(1) V zvezi s sklepi, ki so sprejeti na skupščini banke ali kvalificiranega imetnika banke v skladu s tem zakonom zaradi uresničitve odredbe iz 249.a člena tega zakona, ni mogoče uveljavljati ničnosti na podlagi prve in tretje alineje 390. člena ZGD-1.
(2) Sklepov, ki so sprejeti na skupščini banke ali kvalificiranega imetnika banke v skladu s tem zakonom zaradi uresničitve odredbe iz 249.a člena tega zakona, ki so na skupščini potrjeni z večino, kakor je določena s tem zakonom, ni mogoče izpodbijati iz razloga, ker sklep ni bil sprejet z večino, kakor je določena v statutu.
(3) Skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala banke, sprejetega v skladu z odredbo Banke Slovenije iz 249.a člena tega zakona, ni mogoče izpodbijati iz razlogov iz drugega odstavka 400. člena ZGD-1.
(4) Uveljavljanje izpodbojnosti sklepa skupščine banke ali kvalificiranega imetnika banke, ki je bil sprejet na skupščini v skladu s tem zakonom zaradi uresničitve odredbe iz 249.a člena tega zakona, ne zadrži uveljavitve izpodbijanega sklepa. Če sodišče v postopku izpodbijanja ugotovi, da so podani izpodbojni razlogi in bi moral biti sklep razveljavljen, sklepa ne razveljavi ampak zgolj ugotovi obstoj izpodbojnih razlogov. Delničarji, ki so uveljavljali izpodbojnost sklepa lahko na podlagi odločitve sodišča o obstoju izpodbojnih razlogov uveljavljajo morebitne odškodninske zahtevke v pravdi.
7.5.b Izredni pooblaščenec
249.e člen
(razlogi za imenovanje izrednega pooblaščenca)
(1) Banka Slovenije lahko z odločbo imenuje enega ali več izrednih pooblaščencev, ki izvajajo posamezne aktivnosti ali funkcije v banki v skladu s pooblastili, ki jih opredeli Banka Slovenije v skladu s tem ali drugim zakonom.
(2) Banka Slovenije imenuje izrednega pooblaščenca, če oceni, da bo s tem zagotovljena večja učinkovitost pri izvajanju ukrepov za odpravo kršitev v banki ali, da se zagotovi varno in stabilno poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
(3) Banka Slovenije v sodelovanju s pravno osebo za upravljanje terjatev bank omeji pooblastila izrednega pooblaščenca, če je v isti banki v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank, imenovan pooblaščenec za spremljanje na način, da se pooblastila izrednega pooblaščenca in pooblaščenca za spremljanje ne bodo podvajala.
249.f člen
(pooblastila izrednega pooblaščenca)
(1) Banka Slovenije lahko izrednega pooblaščenca pooblasti za izvajanje naslednjih funkcij:
1. za izvajanje funkcij člana uprave banke,
2. za izvajanje posameznih aktivnosti v okviru strokovnih in izvršnih organov banke, če so podane okoliščine, zaradi katerih je oteženo izvajanje nadzora v banki v smislu drugega odstavka 250. člena tega zakona,
3. za pripravo načrta ukrepov in izvajanje ukrepov, potrebnih za vzpostavitev in izvajanje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja, vključno s postopki za ugotavljanje, merjenje ali ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj v banki, zlasti v primerih, če so v banki ugotovljene kršitve iz naslova težjih ali ponavljajočih kršitev predpisov, ki urejajo izvajanje bančnih ali finančnih storitev,
4. za spremljanje izvajanja ukrepov Banke Slovenije,
5. za pripravo načrta ukrepov banke za zagotovitev kapitalske ustreznosti banke ali za zmanjšanje tveganj v skladu z odredbo Banke Slovenije,
6. za pripravo načrta za povečanje osnovnega kapitala v smislu 249.a člena tega zakona ali za pripravo predloga združitve ali delitve banke v smislu 249.č člena tega zakona, vključno z izvedbo razgovorov in pogajanj z možnimi investitorji ali prevzemniki,
7. za uveljavljanje zahtevkov iz naslova odškodninske odgovornosti nekdanjih članov uprave in nadzornega sveta banke, če obstaja utemeljen sum, da je zaradi kršitev njihovih obveznosti nastala škoda banki,
8. za sklic skupščine banke, kadar je odločitev skupščine nujna za izvedbo določenih ukrepov v skladu z odredbo Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije imenuje izrednega pooblaščenca s pooblastili za opravljanje funkcije člana uprave banke, če:
1. so v zvezi s posameznim ali več člani uprave banke podani razlogi, ki kažejo, da ti člani nimajo ustreznih strokovnih znanj ter lastnosti in izkušenj, ki se zahtevajo za zanesljivo in varno poslovanje banke,
2. uprava banke nima najmanj dveh članov, ki aktivno opravljata funkcijo, ali v primeru, če uprava nima števila članov, ki se zahteva na podlagi statuta banke in to vpliva na varno in stabilno poslovanje banke,
3. v primeru imenovanja izredne uprave na podlagi 253. člena tega zakona.
(3) Banka Slovenije imenuje kot izrednega pooblaščenca osebo, ki je strokovno usposobljena za izvajanje funkcij v skladu s pooblastili iz prvega odstavka tega člena.
(4) Banka Slovenije mora pri imenovanju izrednega pooblaščenca s pooblastili za izvajanje funkcij člana uprave banke upoštevati pogoje, ki se zahtevajo za imenovanje člana uprave na podlagi 63. člena tega zakona.
(5) Izredni pooblaščenec je lahko imenovan največ za obdobje enega leta, Banka Slovenije pa lahko imenovanje izrednega pooblaščenca podaljša za eno leto, če so še podani razlogi iz 249.e člena tega zakona. Banka Slovenije lahko predčasno razreši izrednega pooblaščenca, če ugotovi, da so prenehali razlogi za njegovo imenovanje.
249.g člen
(izredni pooblaščenec s pooblastili člana uprave)
(1) Če Banka Slovenije imenuje izrednega pooblaščenca za izvajanje funkcij člana uprave banke s pooblastili iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 249.f člena tega zakona, lahko z odločbo določi tudi prenehanje ali omejitev pooblastil za zastopanje banke in vodenje poslov posameznim članom uprave banke.
(2) V primeru imenovanja izrednega pooblaščenca za izvajanje funkcij člana uprave banke morajo člani uprave izrednemu pooblaščencu nemudoma predati posle, v zvezi s katerimi so članom uprave prenehala ali so bila omejena pooblastila za zastopanje banke.
(3) Banka Slovenije v primeru iz prvega odstavka tega člena predlaga vpis imenovanja ali odpoklica izrednega pooblaščenca ali vpis prenehanja ali omejitve pooblastil za zastopanje članom uprave v register.
249.h člen
(pogoji za delo)
Stroški in nadomestila v zvezi z delom in pooblastili izrednega pooblaščenca bremenijo banko.
249.i člen
(izvajanje pooblastil izrednega pooblaščenca)
(1) Izredni pooblaščenec mora pri svojem delovanju v banki upoštevati veljavne predpise, dobro poslovno prakso in najvišja strokovna in etična načela bančnega poslovanja in upravljanja, interne akte banke in navodila Banke Slovenije.
(2) Pri izvajanju pooblastil izrednega pooblaščenca se glede dostopa do informacij in dokumentacije banke uporabljajo prvi, drugi in tretji odstavek 236. člena tega zakona.
(3) Banka Slovenije lahko predčasno razreši izrednega pooblaščenca in imenuje novo osebo kot izrednega pooblaščenca, če obstajajo razlogi za sum, da izredni pooblaščenec ne izvaja svojih pooblastil v skladu s prvim odstavkom tega člena ali da je pri izvajanju svojih funkcij v banki prekoračil pooblastila iz odločbe o imenovanju.
249.j člen
(odgovornost)
(1) Izredni pooblaščenec odgovarja banki za škodo, ki je posledica namernega ravnanja ali malomarnosti pri izvajanju pooblastil na podlagi odločbe o imenovanju ali posledica prekoračitve pooblastil. Odškodninska odgovornost izrednega pooblaščenca v razmerju do banke ni omejena na znesek plačil, ki jih je prejel iz naslova opravljanja svojih pooblastil v banki.
(2) Izrednemu pooblaščencu ni treba banki povrniti škode iz prvega odstavka tega člena, če dejanje, s katerim je bila banki povzročena škoda, temelji na navodilih Banke Slovenije ali na zakonitem skupščinskem sklepu.
(3) Če je izredni pooblaščenec imenovan v zvezi z izvajanjem pooblastil člana uprave banke na podlagi 1. ali 2. točke prvega odstavka 249.f člena tega zakona, se glede odgovornosti izrednega pooblaščenca v razmerju do banke ne uporabljajo določbe ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva v razmerju do upnikov.
(4) Za osebo, ki je imenovana za izvajanje funkcije izrednega pooblaščenca s pooblastili člana uprave banke na podlagi 1. ali 2. točke prvega odstavka 249.f člena tega zakona, se v primeru stečaja banke za tega člana ne uporabljajo določbe 10.a in 10.b člena ZGD-1.
7.5.c Posebni ukrepi nadzora
249.k člen
(namen posebnih ukrepov nadzora)
Banka Slovenije lahko izreče posebne ukrepe nadzora po tem zakonu, če obstaja verjetnost, da bodo zaradi kršitev glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti ali ustreznega likvidnostnega položaja po tem zakonu in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov pri banki podani razlogi, zaradi katerih lahko Banka Slovenije v skladu z s tem zakonom banki odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.
249.l člen
(vrste posebnih ukrepov)
(1) Banka Slovenije izreče banki naslednje posebne ukrepe nadzora:
1. obveznost uprave, da pri vodenju poslov upošteva navodila Banke Slovenije,
2. začasno prepove ali omeji banki odsvojitve in obremenitve njenega premoženja, vključno s prepovedjo ali omejitvijo izvajanja prenosa denarnih sredstev banke na druge lastniško povezane družbe,
3. zahteva dokončanje posameznih poslov s strankami,
4. zahteva izdelavo načrta reorganizacije banke.
(2) Banka Slovenije lahko prepove ali omeji izvajanje prenosa denarnih sredstev banke iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če gre za prenos denarnih sredstev med banko in njeno odvisno ali nadrejeno družbo ali drugo odvisno družbo iste nadrejene družbe, če bi izvršitev takšnih prenosov denarnih sredstev ogrozila likvidnostni položaj banke ali bi bila drugače škodljiva za banko. Banka Slovenije lahko omeji ali prepove le določene prenose denarnih sredstev ali prenose denarnih sredstev med določenimi družbami. Ukrep prepovedi ali omejitve prenosa denarnih sredstev lahko traja največ tri mesece, prepoved ali omejitev odsvojitve in obremenitve drugega premoženja pa največ šest mesecev.
(3) Banka Slovenije zahteva od uprave banke, da izdela načrt reorganizacije iz 4. točke prvega odstavka tega člena, s katerim se odpravijo razlogi za odvzem dovoljenja banki. Banka Slovenije v zvezi z zahtevo za izdelavo načrta reorganizacije banki določi rok za predložitev načrta, ki ne sme biti krajši od 15 dni po vročitvi odredbe.
249.m člen
(izrekanje posebnih ukrepov nadzora)
Banka Slovenije izreka posebne ukrepe nadzora iz 249.l člena tega zakona v obliki odredbe.«.
29. člen
V prvem odstavku 250. člena se v 3. točki besedilo »ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem« črta.
5. točka se črta.
Na koncu 8. točke se pika nadomesti z vejico in doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. če so podane okoliščine, zaradi katerih je oteženo učinkovito izvajanje nadzora nad banko in z drugimi ukrepi nadzora ni mogoče odpraviti kršitve.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za namen iz 9. točke prvega odstavka tega člena se šteje, da je izvajanje učinkovitega nadzora oteženo zlasti, če je banka poslovno ali lastniško povezana z drugimi družbami ali posamezniki na način, da zaradi medsebojnih povezav med temi osebami ni mogoče celovito oceniti tveganj, ki nastanejo za banko.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
30. člen
Naslov 7.7. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»7.7. Izredni ukrepi za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema«.
31. člen
253. člen se spremeni tako, da se glasi:
»253. člen
(izredni ukrepi)
(1) Banka Slovenije lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, banki z odločbo izreče naslednje izredne ukrepe:
1. imenovanje izredne uprave banke,
2. prodaja vseh delnic banke,
3. povečanje osnovnega kapitala banke,
4. prenos premoženja banke.
(2) Banka Slovenije izreče ukrepe iz prvega odstavka tega člena z odločbo o izrednih ukrepih. Banka Slovenije lahko banki izreče več ukrepov iz prvega odstavka tega člena hkrati.«.
32. člen
Za 253. členom se doda nov 253.a člen, ki se glasi:
»253.a člen
(razlogi za izredne ukrepe)
(1) Banka Slovenije izda banki odločbo o izrednih ukrepih, če:
1. je v zvezi z banko podano povečano tveganje in
2. banka ni izpolnila zahtev na podlagi dodatnih ukrepov Banke Slovenije ali ukrepov za povečanje osnovnega kapitala banke v skladu s tem zakonom in
3. ni verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi Banke Slovenije na podlagi tega zakona banka v ustreznem roku dosegla kratkoročno in dolgoročno kapitalsko ustreznost ali ustrezen likvidnostni položaj banke.
(2) Za namene iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je v zvezi z banko podano povečano tveganje zlasti če:
1. banka ne zagotavlja ali v naslednjih šestih mesecih verjetno ne bo zagotavljala minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona ali ustreznega likvidnostnega položaja v skladu s 184. členom tega zakona in so ali verjetno bodo s tem izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali
2. so v banki podani ali bodo v naslednjih šestih mesecih verjetno podani razlogi za začetek stečajnega postopka v skladu s 320. členom tega zakona.
(3) Šteje se, da banka verjetno ne bo sposobna zagotavljati minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona, zlasti če:
1. ima razmerje med kapitalom banke iz 132. člena tega zakona in kapitalskim zahtevami iz 136. člena tega zakona v obdobju zadnjih 12 mesecev stanoviten negativni trend in se zaradi takega trenda lahko pričakuje nedoseganje te zahteve v naslednjih šestih mesecih, hkrati pa niso podane druge okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo zahteve glede minimalnega kapitala v tem obdobju dosežene in
2. ukrepi za izboljšanje kapitalske ustreznosti v zvezi z zahtevami na podlagi 136. člena tega zakona, zlasti ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke, niso bili izvedeni ali niso bili uspešni ali verjetno ne bodo uspešni v primernem roku.«.
33. člen
254. člen se spremeni tako, da se glasi:
»254. člen
(ogrožena stabilnosti finančnega sistema)
(1) Če je zaradi okoliščin iz prvega odstavka 253.a člena tega zakona ogrožena ali bi lahko bila ogrožena stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance, Evropski odbor za sistemska tveganja ter pristojne za ukrepanje v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank, in jim posreduje vse potrebne informacije v zvezi z banko, da se lahko v skladu z veljavnimi predpisi v banki izvedejo tudi ukrepi za krepitev stabilnosti bank.
(2) Šteje se, da je stabilnost finančnega sistema ogrožena, če povečano tveganje v banki lahko povzroči pomembnejše negativne učinke na poslovanje drugih finančnih družb, na delovanje finančnih trgov ali na splošno zaupanje vlagateljev ter drugih subjektov v stabilno delovanje finančnega sistema.
(3) Banka Slovenije pri oceni ogroženosti finančnega sistema zaradi povečanega tveganja banke upošteva zlasti:
1. vrsto in obseg obveznosti banke do finančnih družb in drugih subjektov na finančnih trgih,
2. obseg obveznosti banke iz naslova sprejetih depozitov,
3. vrsto in obseg tveganj (izpostavljenosti), ki jih je prevzela banka na podlagi zunajbilančnih transakcij, ter razmere na trgih, na katerih se trguje s temi izpostavljenostmi,
4. vzajemno povezanost banke z drugimi subjekti, ki sodelujejo pri transakcijah na finančnih trgih,
5. razmere na finančnih trgih, zlasti posledice, ki se pričakujejo v primeru začetka stečajnega postopka nad banko, druge udeležence na teh trgih, zlasti banke, in za delovanje teh trgov.«.
34. člen
V prvem odstavku 255. člena se besedilo »izredni upravi« nadomesti z besedilom »izrednih ukrepih«.
35. člen
Za 255. členom se dodata nova 255.a in 255.b člen, ki se glasita:
»255.a člen
(pristojnosti organov banke v času izrednih ukrepov)
Z vročitvijo odločbe o izrednih ukrepih banki prenehajo pooblastila in pristojnosti nadzornemu svetu in skupščini banke. Pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije.
255.b člen
(prenehanje razlogov za izredne ukrepe)
Če Banka Slovenije ugotovi, da so pri banki po izrečenem izrednem ukrepu iz prvega odstavka 253. člena tega zakona, odpravljeni razlogi iz 253.a člena tega zakona, izda odločbo o prenehanju izrednega ukrepa.«.
36. člen
Za novim 255.b členom se doda nov naslov, ki se glasi:
»7.7.1. Izredna uprava«.
37. člen
Besedilo 256. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje dva ali več izrednih upraviteljev s pooblastili za opravljanje funkcije člana izredne uprave banke in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni izredni upravitelj.
(2) Izredna uprava prevzame pooblastila in pristojnosti vodenja in zastopanja banke z dnem, ko je odločba o imenovanju izredne uprave vročena banki. Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo pooblastila in pristojnosti članov uprave banke za vodenje poslov in zastopanje banke.
(3) Člani uprave banke, ki so jim z imenovanjem izredne uprave prenehala pooblastila za vodenje in zastopanje banke, niso upravičeni do nadomestil ali drugih izplačil, ki so določena v internih aktih banke ali dogovorjena s pogodbami med banko in člani uprave za primer predčasnega prenehanja ali razrešitve s položaja člana uprave banke.
(4) Za člana izredne uprave se uporabljajo določbe tega zakona o izrednem pooblaščencu s pooblastili za opravljanje funkcije člana uprave banke.«.
38. člen
Besedilo 258. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izredna uprava vodi in zastopa banko ter izvaja aktivnosti za izvajanje izrednih ukrepov v skladu s pisnimi navodili Banke Slovenije.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na upravo banke, se uporabljajo tudi za izredno upravo.«.
39. člen
261. člen se črta.
40. člen
Za črtanim 261. členom se doda nov naslov, ki se glasi:
»7.7.2. Prodaja vseh delnic banke«.
41. člen
262. člen se spremeni tako, da se glasi:
»262. člen
(odločba o prodaji vseh delnic banke)
(1) Banka Slovenije na podlagi odločbe o prodaji vseh delnic banke objavi javni poziv za predložitev zavezujočih ponudb za nakup delnic banke ter določi rok za predložitev ponudb. Po poteku roka za predložitev zavezujočih ponudb za nakup delnic Banka Slovenije odloči o izbiri ponudbe (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri ponudbe) in obrazloži merila za izbiro ponudbe, če je prejela več ponudb za odkup delnic.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije v odločbi o prodaji vseh delnic banke odloči, da se delnice prodajo kupcu tudi brez objave javnega poziva, če je takojšnja prodaja in prenos delnic na kupca nujna, da se zagotovijo pogoji za uspešno izvedbo izrednih ukrepov in odpravijo razlogi za povečano tveganje v banki (v nadaljnjem besedilu: odločba o takojšnji prodaji delnic).
(3) Če so delnice banke uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, lahko Banka Slovenije v odločbi o prodaji vseh delnic banke odloči, da se delnice prodajo po pravilih trgovanja na tem trgu (v nadaljnjem besedilu: odločba o prodaji delnic na organiziranem trgu), če oceni, da z zbiranjem ponudb v skladu s prvim odstavkom tega člena verjetno ne bo mogoče doseči ugodnejših pogojev prodaje.
(4) Delnice banke se prenesejo kupcu na podlagi odločbe o izbiri ponudbe v skladu s prvim odstavkom tega člena ali odločbe o takojšnji prodaji delnic v skladu z drugim odstavkom tega člena po celotnem plačilu kupnine. V roku osmih dni po prejemu kupnine izda Banka Slovenije sklep o prenosu delnic na kupca in izda klirinškodepotni družbi nalog, da v centralnem registru opravi prenos delnic na kupca.
(5) Če sodišče v postopku sodnega varstva proti odločbi o izbiri ponudbe, odločbi o takojšnji prodaji delnic ali odločbi o prodaji delnic na organiziranem trgu ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih bi lahko sodišče odločbo odpravilo in samo odločilo o stvari, odločbe ne odpravi, ampak s sodbo ugotovi nezakonitost odločbe. Imetnik lahko v tem primeru uveljavlja morebitne odškodninske zahtevke proti Banki Slovenije v pravdi.
(6) Iz prejete kupnine se najprej poplačajo stroški, ki so nastali s prodajo delnic, preostanek kupnine pa se v roku osmih dni izroči predhodnemu imetniku. Če v času prodaje na delnicah obstajajo pravice tretjih, se te pravice po prodaji delnic vzpostavijo na kupnini, delnice pa se prenesejo kupcu proste vseh bremen. Banka Slovenije v primeru pravic tretjih na kupnini sredstva za račun prejšnjega imetnika vodi na posebnem računu kot brezobrestni vpogledni depozit.«.
42. člen
Za 262. členom se doda nov naslov, ki se glasi:
»7.7.3. Povečanje osnovnega kapitala banke«.
43. člen
262.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»262.a člen
(odločba o povečanju osnovnega kapitala)
(1) Banka Slovenije z odločbo o povečanju osnovnega kapitala določi emisijski znesek novih delnic v višini, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti. Banka Slovenije lahko z odločbo odloči tudi, da se pred povečanjem osnovnega kapitala banke osnovni kapital banke zmanjša zaradi pokrivanja izgube.
(2) Banka Slovenije lahko z odločbo o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena odloči, da se zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala izdajo bodisi nove navadne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravice iz drugega odstavka 176. člena ZGD-1, bodisi nove prednostne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom naslednje pravice:
1. glasovalno pravico;
2. pravico do dividende za posamezno poslovno leto v znesku:
– ki je najmanj enak odstotku od emisijskega zneska iz prvega odstavka tega člena v višini obrestne mere za dvanajstmesečni EURIBOR po stanju na zadnji dan tega poslovnega leta povečani za pet odstotnih točk, ali
– ki je enak znesku dividende za navadne delnice za to poslovno leto, če je znesek dividende za navadne delnice višji od zneska iz prve alineje te točke;
3. v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, pravico, da se nominalni znesek, za katerega se zmanjša osnovni kapital, najprej pokrije v breme nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, in se združitev prednostnih delnic zaradi izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala lahko izvede samo tako:
– da se v celoti razveljavijo navadne delnice,
– da se prednostne delnice spremenijo v navadne delnice in se v breme nominalnega oziroma pripadajočega zneska teh delnic pokrije tisti del nominalnega zneska, za katerega se zmanjša osnovni kapital, ki je višji od skupnega nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, ki se razveljavijo po prvi alineji te točke;
4. v primeru stečaja ali likvidacije banke pravico do deleža v stečajni oziroma likvidacijski masi, ki ostane po plačilu vseh terjatev upnikov banke, v znesku:
– ki je najmanj enak emisijskemu znesku iz prvega odstavka tega člena, ali
– ki je enak deležu, ki pripada navadnim delnicam, če je ta višji od zneska iz prve alineje te točke.
(3) Za povečanje osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki se smiselno uporabljajo določbe 249.c člena tega zakona.
(4) Banka Slovenije lahko v odločbi o povečanju osnovnega kapitala banke določi, da vpis in vplačilo delnic na podlagi odločbe o povečanju osnovnega kapitala učinkuje pod odložnim pogojem, če bo zagotovljeno povečanje osnovnega kapitala v določenem minimalnem znesku.
(5) Po poteku roka za vpis in vplačilo delnic na podlagi odločbe o povečanju osnovnega kapitala, Banka Slovenije izda odločbo o potrditvi povečanja osnovnega kapitala, če je na podlagi vpisanih in vplačanih delnic zagotovljeno minimalno povečanje osnovnega kapitala v skladu z odločbo o povečanju osnovnega kapitala.
(6) V odločbi o potrditvi povečanja osnovnega kapitala Banka Slovenije ugotovi:
1. da so nove delnice vplačane in
2. da je osnovni kapital spremenjen in se izdajo nove delnice.
(7) Banka Slovenije je upravičena zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena v imenu banke:
1. predlagati vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register,
2. objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic na podlagi tega sklepa,
3. imenovati revizorja za pregled povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki,
4. določiti prečiščeno besedilo statuta banke ob upoštevanju povečanja osnovnega kapitala,
5. predlagati vpis povečanja osnovnega kapitala in s tem povezano spremembo statuta banke v sodni register,
6. dati nalog centralni klirinškodepotni družbi za izdajo novih delnic banke.«.
44. člen
Za 262.a členom se dodajo nov naslov 7.7.4. ter novi 262.b, 262.c, 262.č, 262.d, 262.e, 262.f, 262.g členi in nov naslov 7.7.5. ter nova 262.h in 262.i člen, ki se glasijo:
»7.7.4. Prenos premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo
262.b člen
(prenos premoženja in obveznosti)
(1) Banka Slovenije z odločbo opredeli premoženje banke, ki se prenese na prevzemno družbo, ter nadomestilo za prenos premoženja v obliki hkratnega prenosa obveznosti banke ali v obliki drugega ustreznega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenosu).
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, predmet prenosa ne morejo biti:
1. obveznosti banke do delničarjev banke, razen terjatve iz naslova vplačanih vlog, ki so zajamčene na podlagi tega zakona,
2. obveznosti banke do upnikov iz naslova hibridnih instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu temeljnega kapitala banke.
(3) Pri prenosu obveznosti banke Banka Slovenije upošteva načelo enakega obravnavanja upnikov banke, ki so glede poplačila svojih terjatev v primeru stečaja banke v enakem položaju. Terjatve upnikov do banke iz naslova zajamčenih vlog po tretjem odstavku 310. člena tega zakona se obravnavajo kot prednostne terjatve. Banka Slovenije lahko v odločbi o prenosu določi, da se na prevzemno družbo prenese le sorazmerni del obveznosti banke do upnikov istega razreda.
(4) Če so predmet prenosa terjatve ali obveznosti banke, ki so zavarovane s stvarnimi pravicami na premoženju ali s poroštvom, garancijo ali drugo zavezo tretje osebe, se te terjatve oziroma obveznosti prenesejo na prevzemno družbo skupaj pravicami zavarovanja oziroma upravičenji v razmerju do tretjih oseb, ne glede na morebitne omejitve glede prenosljivosti teh pravic, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, ki so določene v drugem predpisu ali v pogodbi.
(5) Če je predmet prenosa premoženje banke na katerem so vzpostavljene pravice zavarovanja v korist upnikov, se to premoženje lahko prenese na prevzemno družbo le, če se hkrati prenesejo tudi obveznosti banke, ki so zavarovane s tem premoženjem, vsaj v višini, ki je enaka vrednosti prenesenega premoženja na dan prenosa.
(6) Pogodbe, ki jih je sklenila banka v zvezi z izvajanjem finančnih storitev, se prenesejo v vsebini, ki je dogovorjena med strankami v trenutku prenosa. Prevzemna družba prevzame vse obveznosti in pravice, ki so na podlagi takšnih pogodb priznane banki.
(7) Odločba o prenosu se objavi na spletnih straneh za objave v zvezi s postopki insolventnosti.
262.c člen
(vrednost premoženja in nadomestila ob prenosu)
(1) Prenos premoženja in določitev ustreznega nadomestila za prenos premoženja se izvede na podlagi ocenjene vrednosti premoženja in obveznosti, po stanju na dan prenosa in z upoštevanjem zadnjega razpoložljivega izkaza finančnega položaja. Pri določanju vrednoti premoženja se ne upoštevajo plačila in premoženje, ki ga je banka pridobila v okviru državnih ukrepov za pomoč banki oziroma v okviru državnih pomoči ali pomoči Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije v odločbi o prenosu opredeli ocenjeno vrednost premoženja in obveznosti, ki so predmet prenosa oziroma vrednosti nadomestila, ki ga mora zagotovit prevzemna družba, ter opredeli metode vrednotenja, ki jih je uporabila.
(3) Banka Slovenije v odločbi o prenosu premoženja banke na prevzemno družbo imenuje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki mora v roku šestih mesecev izdelati dokončno oceno vrednosti premoženja, ki je predmet prenosa, oziroma določiti dokončno višino nadomestila za prenos premoženja, z upoštevanjem prvega odstavka tega člena.
(4) Če je skupna vrednost prenesenega premoženja, ki jo ugotovi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, na dan prenosa višja kot skupna vrednost obveznosti, ki so bile prenesene na prevzemno družbo, oziroma višja od vrednosti nadomestila za prenos, Banka Slovenije izda novo odločbo o prenosu dodatnih obveznosti na prevzemno družbo oziroma odločbo o dodatnem nadomestilu, ki ga mora zagotoviti prevzemna družba.
(5) Če je skupna vrednost prenesenega premoženja, ki jo ugotovi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, na dan prenosa nižja kot skupna vrednost prenesenih obveznosti, ki so bile prenesene na prevzemno družbo, Banka Slovenije izda odločbo o prenosu dodatnega premoženja na prevzemno družbo, če banka še razpolaga s premoženjem, ki je primerno za prenos. V nasprotnem primeru lahko prevzemna družba uveljavlja terjatev do banke v višini ugotovljenega primanjkljaja v roku osem dni po prejemu poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.
(6) Terjatev prevzemne družbe iz petega odstavka tega člena se v stečaju banke poplača pred drugimi navadnimi upniki banke. Če se je nad banko začel stečajni postopek pred dokončnim poročilom pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, morebitni potek rokov za prijavo terjatev v skladu z zakonom, ki ureja stečaje gospodarskih družb ne vpliva na pravico prevzemne družbe, da uveljavlja svojo terjatev v stečajnem postopku v roku iz petega odstavka tega člena.
262.č člen
(nadomestilo za prenos)
(1) Nadomestilo za prenos, ki ga zagotovi prevzemna družba na podlagi odločbe o prenosu, mora zagotavljati ustrezno protivrednost pozitivnega salda premoženja, ki se prenaša, v trenutku prenosa premoženja.
(2) Nadomestilo za prenos se lahko zagotovi v obliki:
1. prevzema obveznosti banke,
2. denarnega nadomestila ali
3. vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je prevzemna družba ali njena nadrejena družba.
(3) Banka Slovenije v odločbi o prenosu določi rok, do katerega mora prevzemna družba banki zagotoviti nadomestilo iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.
(4) Če bo prevzemna družba zagotovila nadomestilo v obliki vrednostnih papirjev, lahko Banka Slovenije pred izdajo odločbe o prenosu zahteva od prevzemne družbe, da predloži dokazila, da razpolaga z vrednostnimi papirji, ki so predmet nadomestila oziroma, da so izvedeni vsi postopki izdajatelja, ki so potrebni za izdajo teh vrednostnih papirjev.
262.d člen
(prevzemna družba)
(1) Obveznosti banke do imetnikov vlog se v postopku z izrednimi ukrepi lahko prenesejo na banke s sedežem v Republiki Sloveniji.
(2) Banka Slovenije lahko od prevzemne družbe pred izdajo odločbe o prenosu zahteva predložitev vseh informacij in dokumentacije, ki je pomembna za presojo učinkov prenosa na poslovanje banke oziroma prevzemne družbe.
262.e člen
(učinki prenosa)
(1) Pravni učinki prenosa premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo nastanejo z dnem objave odločbe o prenosu. Za prevzemno družbo učinkuje prenos le, če je prevzemna družba podala Banki Slovenije soglasje za prevzem premoženja in obveznosti, ki so določene v odločbi o prenosu, preden Banka Slovenije o prenosu premoženja odloči z odločbo.
(2) Z dnem prenosa se premoženje in obveznosti, ki so opredeljene v odločbi o prenosu, prenesejo na prevzemno družbo. Prenos premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo na podlagi odločbe o prenosu učinkuje v razmerju med banko in prevzemno družbo ter v razmerju do posameznega upnika oziroma dolžnika ne glede na morebitne omejitve glede prenosljivosti tega premoženja oziroma obveznosti, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, ki so določene v predpisu ali v pogodbi.
(3) Za veljavnost in učinke prenosa premoženja in obveznosti na prevzemno družbo na podlagi odločbe o prenosu premoženja in obveznosti banke se v razmerju do upnikov oziroma dolžnikov banke ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke ali prevzemne družbe, ki je določeno s pogodbo oziroma s predpisi, ki se uporabljajo v zvezi s prenosom tega premoženja oziroma obveznosti.
(4) Šteje se, da od trenutka prenosa premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo, banka ravna za račun prevzemne družbe. Prevzemna družba od trenutka prenosa premoženja in obveznosti banke vstopi v položaj banke glede izvajanja pravic in obveznosti v razmerju do tretjih oseb v zvezi s prenesenim premoženjem in obveznostmi.
(5) Če kot prevzemna družba nastopa banka, ki v trenutku prenosa premoženja in obveznosti nima ustreznega dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje storitev, ki so vezane na premoženje in obveznosti, ki so predmet prenosa, se šteje, da je bilo z odločbo o prenosu premoženja in obveznosti izdano tudi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije prevzemni banki za opravljanje teh storitev.
(6) Na podlagi odločbe o prenosu premoženja in obveznosti lahko banka in prevzemna družba uveljavljata vsa upravičenja, ki so potrebna za pridobitev premoženja na podlagi prenosa oziroma nadomestila za prenos v razmerju do tretjih oseb in v ustreznih registrih in evidencah.
262.f člen
(učinek prenosa na pogodbe)
(1) Prenos premoženja oziroma obveznosti na prevzemno družbo kot izredni ukrep na podlagi tega zakona se ne šteje kot upravičen razlog za razvezo pogodbe oziroma za odstop od pogodbe iz katere izhaja takšna terjatev oziroma obveznost. Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se pogodba lahko razveže oziroma odpove, če:
1. razlogi za razvezo ali odpoved pogodbe vključujejo tudi druge okoliščine in ne zgolj prenosa premoženja oziroma pogodbenega razmerja na prevzemno družbo,
2. razlogi za razvezo ali odpoved pogodbe izhajajo iz okoliščin, povezanih s prevzemno družbo.
262.g člen
(ukrepi zoper banko po prenosu)
Banka Slovenije lahko po prenosu premoženja na podlagi odločbe o prenosu zoper banko:
1. odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma drugih storitev, za katere je banka pridobila dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zakonom, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja po tem zakonu ali
2. predlaga začetek stečajnega postopka, če so izpolnjeni pogoji iz 320. člena tega zakona.
7.7.5. Skupne določbe za izredne ukrepe
262.h člen
(razkritje zaupnih informacij)
(1) Ne glede na 228. člen tega zakona lahko Banka Slovenije razkrije zaupne informacije o banki subjektom, ki sodelujejo pri izvajanju izrednih ukrepov po tem zakonu, kadar je takšno razkritje nujno za uspešno izvedbo teh ukrepov in le v obsegu, ki je nujen v razmerju do posameznega subjekta.
(2) Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka tega člena, morajo te informacije varovati v skladu z 228. členom tega zakona.
262.i člen
(izključitev obvezne prevzemne ponudbe)
(1) Osebi, ki je pridobila delnice banke z glasovalno pravico v postopku z izrednimi ukrepi na podlagi tega zakona in tako preseže prevzemni ali dodatni prevzemni prag ni treba dati obvezne prevzemne ponudbe za preostale delnice banke.
(2) Banki, ki je pridobila vrednostne papirje ciljne družbe, za katero se uporablja ZPre-1, kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala banke v postopku z izrednimi ukrepi na podlagi tega zakona in tako preseže prevzemni ali dodatni prevzemni prag ni treba dati obvezne prevzemne ponudbe za preostale delnice te družbe.
(3) Oseba, ki je pridobila delnice banke z glasovalno pravico v postopku z izrednimi ukrepi na podlagi tega zakona, izgubi glasovalne pravice, če v dveh letih od pridobitve delnic v skladu s tem členom ne ravna v skladu z ZPre-1.
(4) O pridobitvi vrednostnih papirjev na način iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena in odsvojitvi tako pridobljenih vrednostnih papirjev mora pridobitelj oziroma odsvojitelj iz prvega odstavka tega člena oziroma banka iz drugega odstavka tega člena obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve.«.
45. člen
264. in 265. člen se črtata.
46. člen
V drugem odstavku 310. člena se prvi stavek črta. V drugem stavku se beseda »nedospela« črta.
V tretjem odstavku se beseda »neto« črta.
47. člen
V drugem odstavku 311.a člena se besedilo »neto vlog,« črta.
48. člen
V prvem odstavku 313. člena se beseda »neto« črta.
49. člen
V petem odstavku 315. člena se na koncu odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Banka prevzemnica opravlja poizvedbe v registru transakcijskih računov po davčni številki fizične osebe.«.
50. člen
V prvem odstavku 320. člena se 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita:
»1. če pri opravljanju nadzora nad banko ugotovi, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke ali da banka ni sposobna tekoče izpolnjevati svojih zapadlih obveznosti in
2. če oceni, da z izrednimi ukrepi v banki ni mogoče odpraviti razlogov iz 1. točke tega odstavka ali če se v času trajanja izrednih ukrepov položaj v banki ni izboljšal in banka kljub izrednim ukrepom ni odpravila razlogov iz 1. točke tega odstavka.«.
V drugem odstavku se številka »2.« nadomesti s številko »1.«.
51. člen
V prvem odstavku 329. člena se besedilo »tretjega odstavka 264. člena in« črta.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Terjatve iz prvega odstavka tega člena se v stečajnem postopku nad banko obravnavajo kot prednostne terjatve.«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
52. člen
Za 329. členom se doda nov naslov 9.a in nov 329.a člen, ki se glasita:
»9.a poglavje: Pravna oseba za upravljanje terjatev bank
»329.a člen
(pravica pravne osebe za upravljanje terjatev bank)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb, lahko pravna oseba, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank, upravlja terjatve bank (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba za upravljanje terjatev bank), izven stečajnega postopka, to je v skladu s splošnimi pravili, proda premoženje stečajnega dolžnika, ki je predmet ločitvene pravice in s katerim je zavarovana terjatev, ki jo je banka prenesla na pravno osebo za upravljanje terjatev bank.
(2) Pravna oseba za upravljanje terjatev bank napove prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ko v stečajnem postopku prijavi ločitveno pravico in z ločitveno pravico zavarovano terjatev do insolventnega dolžnika. Po napovedi prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, stečajni upravitelj ne sme:
– v breme stečajne mase plačati zavarovane terjatve pravne osebe za upravljanje terjatev bank; in
– prodati premoženja stečajnega dolžnika, ki je predmet ločitvene pravice.
(3) Če stečajni upravitelj, drug upnik insolventnega dolžnika ali insolventni dolžnik v skladu z zakonom, ki ureja stečaj gospodarskih družb, prereka obstoj ločitvene pravice ali terjatev, v zvezi s katero je pravna oseba za upravljanje terjatev bank napovedala prodajo premoženja, to ne vpliva na pravico pravne osebe za upravljanje terjatev bank do prodaje.
(4) Če sodišče v pravdi ugotovi, da ločitvena pravica ali terjatev pravne osebe za upravljanje terjatev bank ne obstoji, mora ta premoženje, ki je bilo dano v zavarovanje terjatve vrniti v stečajno maso. Če je pravna oseba za upravljanje terjatev bank to premoženje že odsvojila, mora v stečajno maso vrniti premoženje, ki ustreza prejeti kupnini oziroma pošteni vrednosti odsvojenega premoženja, če je le-ta višja od prejete kupnine. Poštena vrednost je vrednost, ki je ugotovljena v skladu s pravili za ocenjevanje premoženja, ki jih vsebuje zakon, ki ureja stečaj gospodarskih družb.
(5) Pravna oseba za upravljanje terjatev bank v treh delovnih dneh po prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pisno obvesti stečajnega upravitelja o prodaji in višini neplačanega preostanka zavarovane terjatve. Po prejetju obvestila stečajni upravitelj ustrezno posodobi končni seznam preizkušenih terjatev. Z dnem prejetja obvestila ne velja več prepoved iz prve alineje drugega odstavka tega člena.
(6) Pravna oseba za upravljanje terjatev bank mora izkupiček od prodaje premoženja, ki je bilo predmet ločitvene pravice, ki presega višino zavarovane terjatve, vrniti v stečajno maso insolventnega dolžnika v treh delovnih dneh po prejemu kupnine.«.
53. člen
V šestem odstavku 332. člena se besedilo »Banka Slovenije pred izdajo odločbe o izredni upravi banki ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če je razlog za izredno upravo okoliščina, da je banka postala nelikvidna« nadomesti z besedilom »Banki Slovenije pred izdajo odločbe o izrednem ukrepu ni treba pozvati strank, da se izjavijo o okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe«.
54. člen
V petem odstavku 338. člena se številka »3.« nadomesti s številko »13.«.
55. člen
V prvem odstavku 341. člena se beseda »osmih« nadomesti z besedo »petnajst«.
V drugem odstavku 341. člena se beseda »osem« nadomesti z besedo »petnajst«.
56. člen
Za 349. členom se doda nov naslov, ki se glasi:
»10.2.3. Postopek sodnega varstva proti odločbam o izrednih ukrepih«.
57. člen
350. člen se spremeni tako, da se glasi:
»350. člen
(odločanje sodišča)
Če v postopku sodnega varstva proti odločbi Banke Slovenije, s katero se izrečejo izredni ukrepi banki, sodišče ugotovi, da so podani razlogi, na podlagi katerih bi lahko v skladu z ZUS-1 odpravilo odločbo ali zadržalo njeno izvajanje, odločbe o odpravi ali zadržanju ne izda, ampak s sodbo ugotovi, da je odločba nezakonita in da niso bili podani pogoji za izredni ukrep. Odločba sodišča o nezakonitosti odločbe o izrednem ukrepu ne vpliva na učinke izrednega ukrepa po tem zakonu.«.
58. člen
Drugi odstavek 356. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Določbe pododdelka 10.3.2. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek:
– z odredbo o odpravi kršitve iz 88.č člena tega zakona,
– z odredbo o zagotavljanju dodatnega kapitala iz 222.a člena tega zakona,
– z odredbo o dodatnih ukrepih za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji iz 247. člena tega zakona,
– z odredbo o dodatnem ukrepu nadzora za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji iz 7.5., 7.5.a in 7.5.c poglavja tega zakona in
– z odredbo o prenehanju sprejemanja depozitov od javnosti iz 308. člena tega zakona.«.
59. člen
V 378. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena se denarna kazen na podlagi odločbe o denarni kazni izterja na podlagi določb ZUP o upravni izvršbi za izterjavo denarne obveznosti. Izterjavo denarne kazni, vključno z izterjavo iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, ne glede na določbe ZUP opravi davčni organ po postopku za izterjavo davčnih obveznosti.«.
60. člen
V prvem odstavku 392. člena se za 5. točko doda nova 5.a točka, ki se glasi:
»5.a če ne ravna v skladu z odredbo iz 88.č člena tega zakona;«.
V 29. točki besedilo »neto vlog,« črta.
V drugem odstavku se številka »12.000« nadomesti s številko »30.000«.
61. člen
V prvem odstavku 396. člena se besedilo »400 do 3.600« nadomesti z besedilom »2.500 do 15.000«.
Za 1. točko se doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a ki ne zagotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo o odpravi kršitve ali odredbo z dodatnimi ukrepi, odpravljene v določenem roku;«.
V drugem odstavku se številka »3.600« nadomesti s številko »12.000«.
62. člen
V četrtem odstavku 397. člena se za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a ki v roku, določenem v odredbi o odsvojitvi delnic iz 53. člena tega zakona, ne odsvoji delnic banke, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom;«.
Za petnajstim odstavkom se dodata nova šestnajsti in sedemnajsti odstavek, ki se glasita:
»(16) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba iz prvega odstavka 88.a člena tega zakona, v kateri je banka pridobila kvalificirano naložbo, ki ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 88.e člena tega zakona.
(17) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz šestnajstega odstavka tega člena.«.
Dosedanji šestnajsti in sedemnajsti odstavek postaneta osemnajsti in devetnajsti odstavek.
Za devetnajstim odstavkom se dodajo novi dvajseti, enaindvajseti, dvaindvajseti, triindvajseti, štiriindvajseti in petindvajseti odstavek, ki se glasijo:
»(20) Z globo od 50.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje banka oziroma druga pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če Agencije za trg vrednostnih papirjev najkasneje v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve vrednostnih papirjev o tem dejstvu ne obvesti (četrti odstavek 59.a člena, peti odstavek 128.a člena, četrti odstavek 262.i člena).
(21) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz dvajsetega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba banke, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(22) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(23) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je banka, pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 150.000 do 375.000 eurov, posameznik z globo od 3.000 do 15.000 eurov, odgovorna oseba banke, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 6.000 do 30.000 eurov.
(24) Za prekrške iz prejšnjih odstavkov je prekrškovni organ Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(25) Glede izreka globe in postopka se uporablja določba 73. člena ZPre-1, glede zastaranja pa določba 73.a člena ZPre-1.«.
PREHODNE DOLOČBE
63. člen
Banka Slovenije izda podzakonski predpis iz devetega odstavka 43. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
64. člen
Za banko, ki ima ob uveljavitvi tega zakona kvalificirano naložbo, se z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da ima dovoljenje Banke Slovenije za pridobitev kvalificirane naložbe iz 88.a člena zakona.
Banka iz prvega odstavka tega člena mora v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona obvestiti Banko Slovenije o naložbah, za katere se uporablja prvi odstavek tega člena.
65. člen
V prvem odstavku 155. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11 in 55/12) se za besedo »uporabljajo« doda besedilo »43. in«.
66. člen
V prvem odstavku 193. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11 in 55/12) se za številom »124. do 130. in 132. do 202. člen.« nadomesti z besedilom »124. do 130., 132. do 202. in 222.a člen«.
67. člen
V četrtem odstavku 296. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11 in 55/12) se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. nad člani nadzornega sveta borznoposredniške družbe v obsegu, določenem v 72. členu ZBan-1 v zvezi s 157. členom tega zakona.«.
68. člen
V prvem odstavku 301. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11 in 55/12) se za besedilom »222. člen« doda vejica in besedilo »222.a člen«.
KONČNA DOLOČBA
69. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-03/12-16/16
Ljubljana, dne 14. decembra 2012
EPA 815-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Gregor Virant l.r.
Predsednik
