Na podlagi petega odstavka 314. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo) Vlada Republike Slovenije izdaja
o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom
(1) Ta uredba določa vrste, velikost in pogoje za montažo in priključitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: manjše proizvodne naprave).
(2) Ta uredba se ne uporablja za naprave za individualno samooskrbo, kot so opredeljene v Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19) in ki izpolnjujejo pogoje za vzdrževanje objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, s področja:
– graditve objektov pomenijo enako kakor v Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.),
– voda pomenijo enako kakor v Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15),
– arhitekturne in inženirske dejavnosti pomenijo enako kakor v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17),
– požarne varnosti pomenijo enako kakor v Pravilniku o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13, 49/13 in 61/17 – GZ),
– varnosti nizkonapetostnih inštalacij pomenijo enako kakor v Pravilniku o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 41/09, 2/12 in 61/17 – GZ),
– zaščite pred hrupom pomenijo enako kakor v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19).
(vrste in velikost manjših proizvodnih naprav)
Med manjše proizvodne naprave se po tej uredbi uvrščajo:
– naprave, ki proizvajajo električno energijo s soproizvodnjo toplote in električne energije, z nazivno električno močjo do vključno 50 kW,
– naprave, ki proizvajajo električno energijo z izkoriščanjem sončne energije, z nazivno električno močjo do vključno 1 MW in
– naprave, ki proizvajajo električno energijo z izkoriščanjem vetrne energije, z nazivno električno močjo do vključno 50 kW.
(pogoji za montažo in priključitev manjših proizvodnih naprav)
(1) Za montiranje manjših proizvodnih naprav v, na ali ob obstoječi stavbi ali gradbenem inženirskem objektu, zgrajenem v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor izpolni naslednje zahteve:
1. manjša proizvodna naprava se montira na ali v obstoječo stavbo ali gradbeni inženirski objekt, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: objekt), ali se montira ob objektu, njena tlorisna površina na zemljišču pa ne presega 20 odstotkov zazidane površine zemljišča. Montaža takšne naprave ne sme biti umeščena na zelene površine, ki so določene z minimalnim faktorjem zelenih površin ali faktorjem odprtih bivalnih površin, in mora biti v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi, ki urejajo prostor. Preveritev, da montaža ni v nasprotju s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki urejajo prostor, izvede investitor ali tretja oseba;
2. pri montaži na ali v objekt se pred začetkom del izdela statična presoja, s katero se dokaže, da zaradi dodatne obremenitve njegove konstrukcije ne bosta ogroženi mehanska odpornost in stabilnost objekta. Statična presoja se izdela tudi, če se naprava, ki proizvaja električno energijo z izkoriščanjem vetrne energije, montira ob objekt. Statično presojo izdela pooblaščeni inženir s področja gradbeništva;
3. pri montaži na, v ali ob objekt se pred začetkom del izdela strokovna presoja požarne varnosti, s katero se dokaže, da se požarna varnost objekta zaradi te montaže ne bo zmanjšala. Presojo požarne varnosti za požarno manj zahteven objekt izdela pooblaščeni inženir s področja elektrotehnike ali pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti, za požarno zahteven objekt pa pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti;
4. pri montaži na, v ali ob objekt se pred začetkom del izdela presoja, iz katere izhaja, da sta zaščita pred delovanjem strele in zagotovitev varnosti nizkonapetostnih električnih inštalacij in naprav v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito pred delovanjem strele in zahteve za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah. Presojo zaščite pred strelami in ustreznosti nizkonapetostnih električnih inštalacij izdela pooblaščeni inženir s področja elektrotehnike;
5. pri montaži manjše proizvodne naprave z rotirajočimi deli na ali ob objekt na zemljišču, ki leži na območju, ki se v skladu s predpisi s področja varstva okolja razvršča v območje II. ali III. stopnje varstva pred hrupom, se pred začetkom del izdela presoja zagotovljenih tehničnih in konstrukcijskih ukrepov za varstvo pred hrupom (zlasti ukrepi za zmanjševanje emisij hrupa in preprečevanje širjenja hrupa), s katero se dokaže, da bo obratovanje te naprave izpolnjevalo pogoje, ki so v predpisih s področja varstva okolja določeni za nov vir hrupa. Presojo zaščite pred hrupom izdela oseba, ki v skladu s predpisi s področja varstva okolja izpolnjuje pogoje za pooblaščenega izvajalca ocenjevanja hrupa;
6. pri montaži ob objekt, ki leži na zemljišču na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas ali varovano območje, ali ki leži na vodnem ali priobalnem zemljišču v skladu s predpisi o vodah, je pridobljeno mnenje oziroma soglasje pristojnega mnenjedajalca oziroma soglasodajalca (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) o sprejemljivosti nameravane montaže z vidika njegovih pristojnosti. Preveritev morebitnega obstoja varovanja se opravi tudi pri montaži naprave na objekt za naprave, ki proizvajajo električno energijo z izkoriščanjem vetrne energije. Pri montaži naprave, ki proizvaja električno energijo z izkoriščanjem sončne energije, na objekt se izvede samo preveritev obstoja varovanja s področja varstva kulturne dediščine. Preveritev morebitnega obstoja varovanja izvede investitor ali tretja oseba;
7. investitor v manjšo proizvodno napravo za objekt ali zemljišče, na katerem namerava montirati manjšo proizvodno napravo, ima pridobljeno pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če se montaža izvaja ob objektu in je skrajna točka, ki jo naprava lahko doseže, oddaljena manj kot 1,5 metra od meje sosednjih zemljišč, mora imeti investitor soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(2) Naprava, ki proizvaja električno energijo z izkoriščanjem vetrne energije, se montira z nosilnim drogom na ali ob objekt. Drog je lahko montiran na temelj, največja višina, ki jo naprava lahko doseže, ne sme presegati desetih metrov, pri montaži na objekt pa tudi ne polovice višine objekta.
(priključevanje manjših proizvodnih naprav)
Zahtevi za priključitev manjše proizvodne naprave, ki jo investitor vloži pri distribucijskem operaterju, se priloži izpolnjen obrazec, določen v Prilogi, ki je sestavni del te uredbe. Z njim investitor izjavlja, da je njegova naprava manjša proizvodna naprava in da so bile pri njeni montaži upoštevane zahteve iz prejšnjega člena.
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek investitor, ki je pravna oseba, če brez gradbenega dovoljenja montira in priključi napravo, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije, ali napravo, ki proizvaja električno energijo s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, če:
– ni izdelana statična presoja ali te ni izdelala predpisana usposobljena oseba (2. točka prvega odstavka 4. člena),
– ni izdelana strokovna presoja požarne varnosti ali te ni izdelala predpisana usposobljena oseba (3. točka prvega odstavka 4. člena),
– ni izdelana presoja zaščite pred strelami in ustreznosti nizkonapetostnih električnih inštalacij ali te ni izdelala predpisana usposobljena oseba (4. točka prvega odstavka 4. člena),
– ni izdelana presoja zaščite pred hrupom ali te ni izdelala predpisana usposobljena oseba (5. točka prvega odstavka 4. člena),
– je naprava montirana ob objektu in je skrajna točka naprave oddaljena manj kot 1,5 metra od meje sosednjih zemljišč brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč (7. točka prvega odstavka 4. člena),
– največja višina, ki jo naprava lahko doseže, presega predpisano višino (drugi odstavek 4. člena).
(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje investitor, ki je pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo gospodarsko družbo, z globo od 5.000 do 25.000 eurov pa se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo.
(3) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje investitor, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 250 do 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba investitorja, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba investitorja, ki je pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(6) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje investitor, ki je posameznik.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729-1/2020
Ljubljana, dne 5. marca 2020
EVA 2019-2430-0084
Vlada Republike Slovenije
