Na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) ter tretjega in petega odstavka 6. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE) minister za okolje, podnebje in energijo izdaja
o dodeljevanju finančnih spodbud za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje
Ta pravilnik določa pravila in način dodeljevanja finančnih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbude) za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje, vrste spodbud, pogoje in merila za njihovo dodelitev, vrste upravičencev do spodbud, vodenje evidenc in poročanje o dodeljenih spodbudah ter tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da so upravičeni do spodbud.
Izrazi, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo enak pomen kot izrazi, ki so opredeljeni v predpisih, ki urejajo področje javnih financ, državnih pomoči, učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, oskrbe z električno energijo in druga področja energetike.
(vrste ukrepov in spodbud)
(1) Spodbude po tem pravilniku se dodeljujejo za ukrepe, ki so naložbe v:
– spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom;
– energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje.
(2) Spodbude po tem pravilniku se dodeljujejo kot državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(pristojnosti in način dodeljevanja spodbud)
(1) Spodbude po tem pravilniku dodeljuje ministrstvo, pristojno za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Ministrstvo dodeljuje spodbude na podlagi javnega razpisa, javnega poziva oziroma povabila ali neposredne potrditve (v nadaljnjem besedilu: postopek dodeljevanja spodbud) po postopkih dodeljevanja sredstev po zakonu, ki ureja javne finance.
(3) Pri dodeljevanju spodbud, ki se dodeljujejo iz sredstev evropske kohezijske politike oziroma Sklada za okrevanje in odpornost, se upoštevajo tudi pravila in postopki iz predpisov, ki veljajo za izvajanje evropske kohezijske politike, oziroma iz predpisov, ki veljajo za Sklad za okrevanje in odpornost.
(1) Spodbude po tem pravilniku se dodeljujejo ob upoštevanju enega ali več naslednjih meril:
– količine prihranjene primarne energije;
– količine energije, proizvedene iz obnovljivih virov;
– količine izpustov toplogrednih plinov;
– stroškovne učinkovitosti, izražene kot višina spodbude na enoto zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali visoko učinkovite soproizvodnje ali energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja.
(2) Ministrstvo lahko v postopku dodeljevanja spodbud opredeli dodatna merila, ki izhajajo iz pravil in postopkov, določenih s predpisi, ki veljajo za izvajanje evropske kohezijske politike, oziroma Sklada za okrevanje in odpornost, in se upoštevajo pri ocenjevanju upravičenosti projektov do spodbud.
II. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE
(tehnične specifikacije za naprave in sisteme)
(1) Za spodbujanje vgradnje kotlov na biomaso se lahko spodbude dodelijo za tehnologije pretvorbe, ki dosegajo izkoristek pretvorbe najmanj 85 % za gospodinjske in komercialne namene uporabe ter najmanj 70 % za industrijske namene uporabe.
(2) Za spodbujanje toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov se lahko spodbude dodelijo za toplotne črpalke, ki izpolnjujejo najmanj zahteve Uredbe Komisije (EU) št. 813/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov, zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016 o spremembi uredb (ES) št. 1275/2008, (ES) št. 107/2009, (ES) št. 278/2009, (ES) št. 640/2009, (ES) št. 641/2009, (ES) št. 642/2009, (ES) št. 643/2009, (EU) št. 1015/2010, (EU) št. 1016/2010, (EU) št. 327/2011, (EU) št. 206/2012, (EU) št. 547/2012, (EU) št. 932/2012, (EU) št. 617/2013, (EU) št. 666/2013, (EU) št. 813/2013, (EU) št. 814/2013, (EU) št. 66/2014, (EU) št. 548/2014, (EU) št. 1253/2014, (EU) 2015/1095, (EU) 2015/1185, (EU) 2015/1188, (EU) 2015/1189 in (EU) 2016/2281 v zvezi z uporabo dovoljenih odstopanj pri postopkih preverjanja (UL L št. 346 z dne 20. 12. 2016, str. 51).
(3) Za spodbujanje toplotnih črpalk za ogrevanje vode se lahko spodbude dodelijo za toplotne črpalke, ki izpolnjujejo najmanj zahteve Uredba Komisije (EU) št. 814/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode, zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016 o spremembi uredb (ES) št. 1275/2008, (ES) št. 107/2009, (ES) št. 278/2009, (ES) št. 640/2009, (ES) št. 641/2009, (ES) št. 642/2009, (ES) št. 643/2009, (EU) št. 1015/2010, (EU) št. 1016/2010, (EU) št. 327/2011, (EU) št. 206/2012, (EU) št. 547/2012, (EU) št. 932/2012, (EU) št. 617/2013, (EU) št. 666/2013, (EU) št. 813/2013, (EU) št. 814/2013, (EU) št. 66/2014, (EU) št. 548/2014, (EU) št. 1253/2014, (EU) 2015/1095, (EU) 2015/1185, (EU) 2015/1188, (EU) 2015/1189 in (EU) 2016/2281 v zvezi z uporabo dovoljenih odstopanj pri postopkih preverjanja (UL L št. 346 z dne 20. 12. 2016, str. 51).
(4) Za energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje se šteje sistem učinkovitega daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 % toplote iz soproizvodnje ali 50 % kombinacije takšne energije in toplote.
III. SPODBUDE, KI SE DODELJUJEJO KOT DRŽAVNE POMOČI
(vrste in oblike državnih pomoči)
(1) Spodbude, ki se dodeljujejo kot državne pomoči na podlagi tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: državne pomoči), se dodeljujejo kot pomoči za varstvo okolja.
(2) Državne pomoči se dodeljujejo kot pomoči po shemi državne pomoči, individualne državne pomoči na podlagi sheme pomoči ali individualne državne pomoči.
(3) Državne pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev kot investicijski transferji ali subvencije.
(državne pomoči za varstvo okolja)
Državne pomoči za varstvo okolja se dodeljujejo za naložbe v:
– spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom;
– energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje.
(1) Do državnih pomoči za izvedbo naložb iz 8. člena tega pravilnika so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter pravne osebe javnega in zasebnega prava, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in zadruge, v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ki opravljajo pridobitno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: podjetje).
(2) Kot pridobitna dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Upravičenec, ki opravlja pridobitne in nepridobitne dejavnosti, se obravnava kot podjetje le v povezavi s pridobitnimi dejavnostmi.
(3) Do državnih pomoči po tem pravilniku niso upravičena podjetja, dejavna v sektorjih:
1. ribištva in akvakulture;
2. primarne kmetijske proizvodnje;
3. predelave in trženja kmetijskih proizvodov v primerih, kadar je:
a) znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,
b) državna pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;
4. aktivnosti za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov;
5. proizvodnje jedrske energije.
(4) Državnih pomoči se ne dodeli upravičencu iz prvega odstavka tega člena, če:
1. gre za »podjetje v težavah«, za katero velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:
a) če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen malega in srednje velikega podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP), ki obstaja manj kot tri leta) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. Za namene te določbe se »družba z omejeno odgovornostjo« nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/34/EU), »osnovni kapital« pa vključuje po potrebi vse vplačane presežke kapitala;
b) če je v primeru družbe, v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot je prikazan v računovodskih izkazih družbe. Za namene te določbe se »družba‚ v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe« nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU;
c) če je upravičenec trajneje nelikviden ali dolgoročno plačilno nesposoben ali če izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
č) če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;
d) če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih:
– knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in
– razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) in kritjem obresti nižje od 1,0;
2. je podjetje insolventno ali v stanju kapitalske neustreznosti v skladu s predpisi o finančnem poslovanju podjetij;
3. je zoper podjetje uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije;
4. je podjetje navedeno na seznamu subjektov, s katerimi državni organi ne smejo poslovati v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje korupcije;
5. ima podjetje neporavnane obveznosti do Republike Slovenije v zvezi s plačili obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, v vrednosti 50 eurov ali več, pri čemer se šteje, da upravičenec ne izpolnjuje navedenih obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo vloge v postopku dodeljevanja spodbud (v nadaljnjem besedilu: obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti);
6. je podjetje ob oddaji vloge za dodelitev spodbude v postopku pridobivanja ali prejema finančno pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah;
7. ima podjetje neporavnan nalog za vračilo preveč izplačane državne pomoči ali pomoči po pravilu de minimis na podlagi poziva ministrstva, pristojnega za finance;
8. ima podjetje neporavnan nalog za vračilo izplačane pomoči zaradi sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.
(5) Državnih pomoči se ne dodeli upravičencu v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z izvozom v tretje države ali države članice, ki so neposredno povezane z izvoženimi količinami, ustanovitvijo ali delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(1) Šteje se, da ima državna pomoč spodbujevalni učinek, če vlagatelj predloži pisni zahtevek za državno pomoč pred začetkom izvajanja naložbe. Zahtevek za odobritev državne pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja (za opredelitev velikosti podjetja se uporablja Priloga I Uredbe 651/2014/EU);
– opis naložbe, vključno z datumi začetka in zaključka;
– lokacija naložbe;
– seznam stroškov naložbe;
– vrsta pomoči in znesek javnega financiranja, potrebnega za naložbo.
(2) Za začetek izvajanja naložbe se šteje trenutek, ko je sklenjena prva pravno zavezujoča zaveza za začetek del oziroma dejavnosti v zvezi z naložbo. Začetek del pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi drugo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če ta nastopi pred začetkom gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot sta pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del.
(3) Individualna državna pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka in je iz predložene dokumentacije prijavitelja razvidno, da gre za doseganje enega ali več naslednjih rezultatov:
– bistvena razširitev obsega naložbe zaradi pomoči ali
– bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga bo upravičenec porabil za naložbo zaradi pomoči ali
– bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevne naložbe.
(1) Upravičeni stroški za naložbe v spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom so skupni stroški naložbe.
(2) Upravičeni stroški za naložbe v energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje so stroški naložb, povezani z izgradnjo ali nadgradnjo energijsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja.
(3) Ministrstvo podrobneje opredeli upravičene in neupravičene stroške v postopku dodeljevanja spodbud iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(pogoji za dodelitev državnih pomoči)
(1) Državna pomoč se dodeli za naložbo, ki ima, ob upoštevanju zaprošenega zneska državne pomoči, zaključeno finančno konstrukcijo in zagotovljene preostale finančne vire za izvedbo celotne naložbe. Če kakšen izmed finančnih virov na dan oddaje vloge še ni zagotovljen, mora prijavitelj podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, če ti viri ne bodo pridobljeni.
(2) Za naložbo mora biti izdelana in s strani odgovorne osebe prijavitelja potrjena investicijska dokumentacija (v nadaljnjem besedilu: ID), ki je izdelana v skladu z uredbo, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo ID na področju javnih financ. ID mora jasno izkazovati namen ter izpolnjevanje vseh pogojev in zahtev, ki izhajajo iz postopka dodeljevanja spodbud.
(3) Državna pomoč se ne dodeli, če:
– je naložba že sofinancirana iz drugih sredstev državnega, lokalnega ali proračuna EU in če skupna višina prejetih sredstev iz tega naslova presega najvišjo dovoljeno intenzivnost sofinanciranja, določeno v 13. členu tega pravilnika,
– ima vlagatelj na dan oddaje vloge za dodelitev pomoči zapadle, neplačane obveznosti do Republike Slovenije v zvezi s plačili obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
(4) Državna pomoč se lahko dodeli le za sofinanciranje naložbe, ki ima spodbujevalni učinek v skladu z 10. členom tega pravilnika.
(5) Državna pomoč za naložbo v spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom se dodeli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. v primeru naložbe v projekte shranjevanja električne energije le kombiniranim projektom za pridobivanje in shranjevanje energije iz obnovljivih virov (za števcem), pri katerih sta oba elementa del ene same naložbe ali pri katerih je shranjevanje povezano z obstoječim obratom za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Element za shranjevanje letno absorbira vsaj 75 % energije iz neposredno povezanega obrata za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Oba elementa naložbe (proizvodnja in shranjevanje) se za preverjanje skladnosti s pragovi iz 14. člena tega pravilnika štejeta za enoten integriran projekt. Ista pravila se uporabljajo za shranjevanje toplote, ki je neposredno povezano z obratom za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;
2. v primeru naložbe v enote za soproizvodnjo z visokim izkoristkom le, če te enote zagotavljajo skupne prihranke primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo toplote in električne energije, kot je določeno v Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/807 z dne 15. decembra 2022 o spremembi faktorja primarne energije za električno energijo pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 101 z dne 14. 4. 2023, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU). Pomoč za naložbe v projekte shranjevanja električne energije in toplote, ki so neposredno povezani s soproizvodnjo z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije, so dodeli pod pogoji iz prejšnje alineje;
3. v primeru naložbe v soproizvodnjo z visokim izkoristkom le, če ni namenjena napravam za soproizvodnjo na fosilna goriva, razen če gre za naprave, ki uporabljajo zemeljski plin, pri katerih je zagotovljena skladnost s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050 v skladu z oddelkom 4.30 Priloge 1 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L št. 442 z dne 9. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2485 z dne 27. junija 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 z določitvijo dodatnih tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določene gospodarske dejavnosti bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, in za ugotavljanje, ali te gospodarske dejavnosti ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L z dne 21. 11. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2021/2139/EU);
4. gre za naložbo za novo nameščene ali prenovljene zmogljivosti, pri čemer je znesek pomoči neodvisen od proizvodnje.
(6) Državna pomoč za naložbo v energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje se dodeli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. gre za naložbo v izgradnjo, razširitev ali nadgradnjo energijsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, ki vključuje izgradnjo, razširitev ali nadgradnjo naprav za proizvodnjo toplote ali hlada oziroma rešitev za shranjevanje toplote oziroma distribucijskega omrežja;
2. v primeru naložbe v izgradnjo, razširitev ali nadgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja le za energijsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja. Če sistem zaradi del na distribucijskem omrežju, za katera se nameni pomoč, še ne postane popolnoma energijsko učinkovit, se nadaljnje nadgradnje, potrebne za izpolnjevanje pogojev, da bi sistem ustrezal opredelitvi energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, za objekte za proizvodnjo toplote oziroma hlada, za katere se uporablja pomoč, začnejo v treh letih od začetka del na distribucijskem omrežju, za katera se nameni pomoč;
3. gre za naložbo v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s toplotnimi črpalkami v skladu s Prilogo VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjeni z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L št. 2413 z dne 31. 10. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU), odpadno toploto ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom ter rešitvami za shranjevanje toplote. Pomoč za proizvodnjo energije iz odpadkov se lahko dodeli, če odpadki ustrezajo opredelitvi obnovljivih virov energije ali se uporabljajo za obratovanje naprav, ki ustrezajo opredelitvi soproizvodnje z visokim izkoristkom. Odpadki, ki se uporabljajo kot vhodno gorivo, ne smejo zaobiti načela hierarhije ravnanja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
4. ne gre za naložbo v izgradnjo ali nadgradnjo obratov za proizvodnjo energije na osnovi fosilnih goriv, razen pri zemeljskem plinu. Pomoč za izgradnjo ali nadgradnjo obratov za proizvodnjo energije na osnovi zemeljskega plina se lahko dodeli le, če je zagotovljena skladnost s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050 v skladu z oddelkom 4.30 Priloge 1 k Delegirani uredbi 2021/2139/EU;
5. v primeru naložbe v nadgradnjo skladišč in distribucijskih omrežij za prenos toplote in hlada, proizvedenega iz fosilnih goriv le, če:
a) distribucijsko omrežje je ali postane primerno za prenos toplote ali hlada, proizvedenega iz obnovljivih virov energije oziroma odpadne toplote;
b) nadgradnja ne povzroči povečane proizvodnje energije iz fosilnih goriv, razen pri zemeljskem plinu. Če se zaradi nadgradnje skladišč ali distribucijskega omrežja za prenos toplote in hlada, proizvedenega iz zemeljskega plina, poveča proizvodnja energije iz zemeljskega plina, morajo biti ti obrati za proizvodnjo energije v skladu s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050 v skladu z oddelkom 4.31 Priloga 1 k Delegirani uredbi 2021/2139/EU.
(7) Ministrstvo lahko v postopku dodeljevanja spodbud opredeli dodatne pogoje, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti naložb do državnih pomoči.
(intenzivnost državnih pomoči za varstvo okolja)
(1) Za naložbe v spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom intenzivnost pomoči ne sme presegati:
– 45 % upravičenih stroškov za naložbe v proizvodnjo obnovljivih virov energije, vključno s toplotnimi črpalkami v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2018/2001/EU, in soproizvodnjo z visokim izkoristkom na podlagi obnovljivih virov energije;
– 30 % upravičenih stroškov za druge naložbe.
(2) Za naložbe v energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje intenzivnost pomoči ne sme presegati 30 % upravičenih stroškov.
(3) Intenzivnost pomoči se za naložbe iz prvega in prejšnjega odstavka lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednje velikim podjetjem.
(4) Intenzivnost pomoči se za naložbe iz drugega odstavka tega člena lahko poveča za 15 odstotnih točk, in sicer za naložbe, pri katerih se uporabljajo samo obnovljivi viri energije, odpadna toplota ali kombinacija obeh, vključno s soproizvodnjo iz obnovljivih virov.
(5) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena lahko intenzivnost pomoči za naložbe v spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom doseže 100 % upravičenih stroškov, če je pomoč dodeljena v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, ki je v skladu z naslednjimi pogoji:
– gre za nediskriminatorni postopek zbiranja ponudb, ki določa sodelovanje zadostnega števila podjetij, pomoč pa je dodeljena na podlagi prve ponudbe, ki jo predloži ponudnik, ali pa končne cene;
– v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb predstavlja proračun ali obseg pomoči zavezujočo omejitev, tako da vsi upravičenci ne morejo prejeti pomoči;
– dodelitev pomoči temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih za upravičenost in izbor, ki so predhodno opredeljena in objavljena vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se omogoči učinkovita konkurenca;
– med izvajanjem sheme se v primeru postopka zbiranja ponudb, pri katerem vsi ponudniki prejmejo pomoč, zasnova navedenega postopka popravi, da se ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca v naslednjih postopkih zbiranja ponudb, na primer z zmanjšanjem proračuna ali obsega;
– naknadne prilagoditve izida postopka zbiranja ponudb (kot so nadaljnja pogajanja o rezultatih ponudb ali racioniranje) se izključijo;
– vsaj 70 % vseh izbirnih meril, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb in za dodelitev pomoči v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, se opredeli v smislu pomoči na enoto zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali visoko učinkovite soproizvodnje.
(6) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko intenzivnost pomoči za naložbe v energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje doseže 100 % vrzeli v financiranju, če je pomoč omejena na najmanjšo potrebno za izvajanje projekta ali dejavnosti, ki prejme pomoč. Vrzel v financiranju pomeni neto dodatne stroške, ki se določijo na podlagi razlike med gospodarskimi prihodki in stroški (vključno z naložbami in poslovanjem) projekta, za katerega se dodeli pomoč, ter prihodki in stroški alternativnega projekta, ki bi ga upravičenec do pomoči verjetno izvedel brez pomoči. Za določitev vrzeli v financiranju mora država članica za dejanski in verodostojen hipotetični scenarij količinsko opredeliti vse glavne stroške in prihodke, ocenjeno tehtano povprečje stroškov kapitala upravičencev zaradi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov ter neto sedanjo vrednost v življenjski dobi projekta za dejanski in hipotetični scenarij. Običajne neto dodatne stroške je mogoče oceniti na podlagi razlike med neto sedanjo vrednostjo po dejanskem scenariju in neto sedanjo vrednostjo po hipotetičnem scenariju v življenjski dobi referenčnega projekta. Podrobna ocena neto dodatnih stroškov ni potrebna, če se zneski pomoči določijo na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, saj slednji zagotavlja zanesljivo oceno najmanjše pomoči, ki jo potrebujejo potencialni upravičenci.
(7) Intenzivnost državnih pomoči se podrobneje določi v postopku dodeljevanja spodbud glede na razpoložljiva sredstva in v skladu s predpisi, ki urejajo področje državnih pomoči.
(najvišji zneski državne pomoči za varstvo okolja)
Državne pomoči za varstvo okolja se lahko za naložbe v:
– spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom dodelijo do zneska 30 milijonov eurov na podjetje in na naložbeni projekt;
– energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje dodelijo do zneska 50 milijonov eurov na podjetje in na naložbeni projekt.
IV. KUMULACIJA IN SPREMLJANJE PREJEMNIKOV DRŽAVNE POMOČI
(1) Pri dodelitvi državnih pomoči se upoštevajo najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči za sofinanciranje upravičenih stroškov v okviru posameznih naložb ter skupni znesek državne pomoči za dejavnost, naložbo ali podjetje, ki prejema pomoč. Skupna višina dodeljenih sredstev državne pomoči za iste upravičene stroške ne sme presegati zgornje meje intenzivnosti državne pomoči, ki jo določajo predpisi s področja državnih pomoči, ne glede na to, iz katerih proračunskih virov je pomoč dodeljena.
(2) Dodelitev državnih pomoči ni združljiva s pomočjo de minimis ali drugo državno pomočjo za iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti pomoči iz 13. člena tega pravilnika.
(3) Vlagatelj je dolžan v postopku dodeljevanja spodbud pred dodelitvijo sredstev ministrstvo seznaniti o vseh državnih pomočeh in pomočeh de minimis, ki jih je ali bo prejel za iste upravičene stroške na podlagi tega pravilnika ali drugih predpisov.
(4) Državna pomoč, dodeljena na podlagi tega pravilnika, se lahko kumulira:
– z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;
– z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči iz 13. člena tega pravilnika ali znesek pomoči iz 14. člena tega pravilnika.
(spremljanje prejemnikov državne pomoči)
(1) Dodeljevanje državne pomoči za sofinanciranje naložbe se ustavi, že prejeta sredstva pa se upoštevajo kot nenamensko porabljena, v primerih, ko prejemnik državne pomoči:
– naložbe oziroma sofinancirane aktivnosti ne bi izvedel,
– nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
– ob sklenitvi pogodbe za dodelitev pomoči ni dal resničnih podatkov oziroma je podal zavajajoče izjave,
– izvede druge kršitve in nepravilnosti.
(2) Prejemnik državne pomoči ob nenamenski porabi sredstev v primerih iz prejšnjega odstavka že prejeta sredstva vrne v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Prejemnik državne pomoči zagotovi, da redno izpolnjuje vse obveznosti do Republike Slovenije v zvezi s plačili obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti. V nasprotnem primeru ministrstvo začasno prekine izplačevanje državne pomoči, dokler prejemnik ne dostavi potrdila pristojnega organa o izpolnitvi teh obveznosti.
V. VODENJE EVIDENC IN POROČANJE
(1) Za zagotovitev preglednosti na področju državnih pomoči ministrstvo v okviru postopka dodeljevanja spodbud vzpostavi in vodi evidenco o dodeljenih državnih pomočeh, ki jo objavi na svoji spletni strani.
(2) Evidence o dodeljenih državnih pomočeh se hranijo deset let od datuma dodelitve pomoči.
Ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo področje državnih pomoči, poroča ministrstvu, pristojnemu za finance, o dodeljenih državnih pomočeh ter rezultatih in učinkih državnih pomoči v 30 dneh po nakazilu pomoči prejemniku.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(delno prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o finančnih spodbudah za energetsko učinkovitost, daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 52/16, 59/16 – popr. in 158/20 – ZURE) v delu, ki se nanaša na spodbude za rabo obnovljivih virov energije, soproizvodnjo z visokim izkoristkom in energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje, ki so bile dodeljene kot državne pomoči v skladu z Uredbo 651/2014/EU.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-21/2024/16
Ljubljana, dne 11. aprila 2024
EVA 2024-2570-0009
za okolje, podnebje in energijo
