Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o motornih vozilih (ZMV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 23. seji 16. decembra 2010.

Ta zakon ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu in pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

Ta zakon deloma prenaša v pravni red Republike Slovenije naslednje direktive:
1. Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (okvirna direktiva) – (UL L št. 236 z dne 9. 10. 2007, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 371/2010 z dne 16. aprila 2010 o nadomestitvi Prilog V, X, XV in XVI k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L št. 110 z dne 1. 5. 2010, str. 1) in
2. Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L št. 141 z dne 6. 6. 2009, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/48/EU z dne 5. julija 2010 o prilagoditvi Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L št. 173 z dne 8. 7. 2010, str. 47).

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »avtobus« je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika ali voznico (v nadaljnjem besedilu: voznik) več kot osem sedežev;
2. »bivalni priklopnik« je priklopno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo, ki omogoča prebivanje oseb;
3. »bivalno vozilo« je motorno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo, ki omogoča prevoz in prebivanje oseb;
4. »cestni vlačilec« je motorno vlečno vozilo brez prostora za prevoz blaga, posebej konstruirano za vleko težjih priklopnikov z vrtljivim ojesom;
5. »del vozila« je njegov sistem ali sestavni del ali samostojna tehnična enota ali naprava;
6. »delovni stroj« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h;
7. »delovno vozilo« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h;
8. »homologacijski organ« je organ, pristojen za vse vidike homologacije vozila, njegovega sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote in za odobritev dela vozila ali njegove opreme in posamično odobritev vozila; homologacijski organ usmerja delo in nadzoruje izvajanje postopkov posamične odobritve predelanih in popravljenih vozil ter identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil;
9. »lahki priklopnik« je priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg;
10. »lahko štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez mase baterij pri vozilu na električni pogon), pri katerem delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;
11. »lastnik vozila« je oseba, ki je kot taka vpisana v evidenci registriranih vozil;
12. »masa vozila« je masa vozila, pripravljenega za vožnjo, brez potnikov oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnik) in blaga, z voznikom (75 kg; voznik se ne upošteva pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih motornih vozil), z 90 odstotki goriva in polnimi rezervoarji tekočin, razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;
13. »moped« (»kolo z motorjem«) je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;
14. »motokultivator« je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z močjo največ 12 kW ter je konstruirano tako, da nosi, vleče ali potiska razne zamenljive priključke in orodja ter se uporablja za njihov pogon ali vleko lahkega priklopnika;
15. »motorno kolo« je motorno vozilo z dvema kolesoma s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;
16. »motorno trikolo« je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;
17. »motorno vozilo« je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem;
18. »največja dovoljena masa« je masa, ki jo določi proizvajalec vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila;
19. »pooblaščeni zastopnik proizvajalca« (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da ga zastopa pri organu za ugotavljanje skladnosti vozil in deluje v njegovem imenu na področju tega zakona;
20. »priklopno vozilo« je vozilo, konstruirano z namenom, da ga vleče drugo vozilo. Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik;
21. »proizvajalec« je fizična ali pravna oseba, ki je organu za ugotavljanje skladnosti vozil odgovorna za vse vidike postopka ugotavljanja skladnosti in skladnost proizvodnje. Proizvajalec ni nujno neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila ali sistema ali sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katero se ugotavlja skladnost. Kadar ta zakon uporablja pojem »proizvajalca«, je treba s tem izrazom razumeti tudi njegovega pooblaščenega zastopnika;
22. »proizvod« je vozilo ali njegov del ali zaščitna naprava za udeležence oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) cestnega prometa in potnike;
23. »sedlasti vlačilec« je motorno vlečno vozilo s sedlom, posebej konstruirano za vleko polpriklopnikov;
24. »strokovna organizacija« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, določeni kot strokovni organ za izvajanje postopkov identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, za izvajanje rednih in izrednih pregledov vozil po posebnih zahtevah ali tehničnih pregledov;
25. »štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu blaga (brez baterij pri vozilu na električni pogon), pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW;
26. »tehnična služba« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, določeni kot strokovni organ za izvajanje preskusov ali kontrol ali pregledov v postopku homologacije ali posamične odobritve vozila, in za izvajanje posamične odobritve predelanih in popravljenih vozil;
27. »tehnična specifikacija za vozila« je dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati vozilo ali njegovi deli in zaščitna oprema, da bi bili dani na trg ali bi se lahko uporabljali, ter postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so predpisane tehnične zahteve izpolnjene;
28. »tovorno vozilo« je motorno vozilo, namenjeno prevozu blaga;
29. »traktor« je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila;
30. »traktorski priključek« je zamenljivi vlečeni stroj ali zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (npr. obračalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, škropilnica, cisterna). Kot traktorski priključek se šteje tudi traktorski priklopnik, katerega največja dovoljena masa ne presega 5 ton, njegova hitrost pa je konstrukcijsko omejena na največ 30 km/h;
31. »ugotavljanje skladnosti vozila« je homologacija ali posamična odobritev vozila;
32. »uvoz« je fizičen prenos vozila iz držav, ki niso članice Evropske unije, na ozemlje Republike Slovenije, kot dela carinskega območja Evropske unije;
33. »vlečno vozilo« je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo;
34. »vojaško vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;
35. »vozilo« je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev;
36. »vozilo za posebne namene« je vozilo, ki je kot tako opredeljeno v predpisih o homologaciji.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi o cestnem prometu, predpisi o splošni varnosti proizvodov, predpisi Evropske unije ali mednarodne pogodbe.

Ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi, urejajo vse tehnične zahteve za vozila v cestnem prometu, postopke ugotavljanja skladnosti vozil, identifikacije in ocene tehničnega stanja vozil ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki na podlagi pooblastil sodelujejo pri teh postopkih, razen če s tem ali drugim zakonom ni določeno drugače.

Vozila, njihovi deli ter zaščitna oprema za voznike in potnike (v nadaljnjem besedilu: zaščitna oprema) smejo biti dani na trg in se smejo začeti uporabljati, če so skladni s tehničnimi zahtevami glede zagotovitve varnosti, zavarovanja življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja in drugimi zahtevami, vezanimi na vozila, če so bili njihova skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami ter tehnično stanje in identiteta potrjeni v predpisanem postopku, če so označeni v skladu s predpisi in če izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom.

Določbe tega poglavja ne veljajo za:
1. vozila, načrtovana in izdelana izključno za vojsko, policijo, civilno zaščito ali gasilsko službo;
2. vozila, namenjena delu na gradbiščih, v kamnolomih, pristaniščih ali na letališčih;
3. delovne stroje;
4. vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 6 km/h;
5. posebna prevozna sredstva, ki jih upravljajo pešci;
6. vozila, namenjena uporabi na tekmovališčih;
7. vozila, namenjena za rekreacijske namene zunaj javnih cest;
8. kolesa s pomožnim električnim motorjem;
9. strojno opremo, posebej konstruirano za uporabo v gozdarstvu;
10. gozdarsko strojno opremo, vgrajeno na šasijo vozil za zemeljska dela, in
11. zamenljivo strojno opremo, ki je popolnoma dvignjena od tal, ko se vozilo, na katero je pritrjena, uporablja na cesti.

(1) Postopki za ugotovitev izpolnjenosti pogojev iz 5. člena tega zakona so:
1. homologacija vozil;
2. homologacija delov vozil in zaščitnih naprav;
3. odobritev neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil;
4. posamična odobritev vozila po splošnih ali posebnih zahtevah;
5. posamična odobritev predelanega ali popravljenega vozila;
6. redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah;
7. identifikacija vozila, in
8. ocena tehničnega stanja vozila.
(2) Postopke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka izvaja homologacijski organ, strokovne naloge preskušanja, preverjanja in kontrole proizvodov pa tehnična služba ali homologacijski organ, če te naloge opravlja sam. Če homologacijski organ opravlja naloge tehnične službe sam, mora izpolnjevati zahteve za tehnično službo.
(3) Postopek iz 5. točke prvega odstavka tega člena izvaja tehnična služba.
(4) Postopke iz 6. do 8. točke prvega odstavka tega člena izvaja strokovna organizacija.

Naloge homologacijskega organa v Republiki Sloveniji opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: agencija). Delo homologacijskega organa usmerja in nadzira ministrstvo, pristojno za promet.

(1) Zahteve iz predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ne veljajo za proizvode, ki so proizvedeni ali dani na trg v drugi državi članici Evropske unije v skladu z njenimi predpisi, ki niso predmet usklajevanja s pravom Evropske unije.
(2) Če organ za ugotavljanje skladnosti na podlagi listin in drugih zbranih podatkov ugotovi, da proizvod iz prejšnjega odstavka ne zagotavlja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa, kot ga zahtevajo predpisi, ki urejajo skladnost proizvodov, lahko zavrne dajanje v promet ali zahteva umik proizvoda iz prometa.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko organ za ugotavljanje skladnosti izvede, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. če je v pisnem obvestilu ponudniku proizvoda navedel določbe ustreznega predpisa, ki so podlaga prepovedi dajanja na trg ali zahtevajo umik proizvoda s trga;
2. če je na podlagi razpoložljivih podatkov o stanju tehnike in znanosti ugotovil, da obstajajo utemeljeni razlogi, povezani z varovanjem javnega interesa, za uveljavitev zahtev iz ustreznega predpisa in da blažji ukrepi ne bi zagotovili ustrezne ravni varnost;
3. če je pred sprejetjem ukrepa dal možnost ponudniku proizvoda, da v roku, ki ni krajši od 30 dni, odgovori na navedbe organa za ugotavljanje skladnosti, in
4. če je pred izdajo odločbe glede vrste ukrepa proučil pripombe ponudnika proizvoda in svoje stališče pisno obrazložil.
(4) Proizvodi, ki jih je pred dajanjem na trg treba preskusiti, se lahko dajo na trg v Republiki Sloveniji, če so bili preskušeni v organih za ugotavljanje skladnosti držav članic Evropske unije, če so rezultati teh preskusov na razpolago pristojnim državnim organom.

(1) Homologacijski organ lahko na podlagi predpisa, ki določa tehnične zahteve, ali po proučitvi vseh okoliščin v posamičnem primeru, dovoli odmik od posameznih tehničnih zahtev, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v postopku homologacije ali posamične odobritve, za:
1. vozila, sestavne dele in samostojne tehnične enote, izdelane v majhnih serijah;
2. vozila zaključka serije;
3. vozila, njihove dele in zaščitno opremo za udeležence cestnega prometa in potnike, ki so proizvedeni po posebnih tehnologijah ali s posebnimi tehničnimi rešitvami;
4. vozila za posebne namene, in
5. vozila, katerih skladnost s predpisi je bila ugotovljena v postopku posamične odobritve.
(2) Pred dovolitvijo odmika se določi druge enakovredne zahteve, ki jim morajo ustrezati proizvodi iz prejšnjega odstavka, da bi bila zagotovljena čim bolj enakovredna raven varnosti v prometu in zaščita okolja.

(1) Minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister):
1. predpiše tehnične zahteve v skladu s 5. členom tega zakona za posamezne kategorije vozil, njihove dele in zaščitno opremo ter posamezna vozila;
2. predpiše način izvedbe postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami in dokumentacijo, ki je potrebna v zvezi s tem;
3. podrobneje predpiše listine iz tega poglavja in določi ceno njihovih obrazcev, ki jo plača stranka;
4. predpiše oznake skladnosti;
5. podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da bi pridobila status starodobnega vozila, postopek ugotavljanja izpolnjevanja teh pogojev in kategorije ali vrste vozil, ki se jim lahko podeli ta status;
6. predpiše tehnično opredelitev vrst in kategorij vozil iz 3. in 6. člena tega zakona;
7. predpiše postopek ugotavljanja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa pri proizvodih iz 9. člena tega zakona;
8. predpiše enakovredne zahteve in način izvedbe postopka dovolitve odmikov iz 10. člena tega zakona, in
9. predpiše pojmovnik, ki vsebuje strokovne izraze, povezane s cestnimi vozili in njihovo razlago.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila, ki jih ministrstvo, pristojno za promet, izda kot posebne publikacije ali zagotovi njihovo dosegljivost v elektronski obliki. Tehnične specifikacije za vozila pripravljajo strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Seznam izdanih tehničnih specifikacij za vozila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Predpis iz prvega odstavka tega člena se lahko sklicuje na standard po predpisih o standardizaciji, s tem, da določi njegovo obvezno uporabo ali določi, da je neko ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami predpisa, če ustreza zahtevam standarda.

(1) Homologacija je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali tip vozila, tip dela vozila ali tip zaščitne naprave (v nadaljnjem besedilu: tip proizvoda) izpolnjuje predpisane zahteve, in če je skladen, podeli certifikat o homologaciji.
(2) Če se vozilo izdeluje po stopnjah, se homologacija lahko podeli za vsako stopnjo, pri tem pa se pri nadaljnjih stopnjah upoštevajo homologacije, podeljene za predhodne stopnje (večstopenjska homologacija vozil).
(3) Vlogo za podelitev homologacije tipa proizvoda vloži proizvajalec. Za vsak tip proizvoda je treba vložiti posebno vlogo.
(4) Proizvajalec mora v postopku homologacije navajati popolne in resnične podatke.
(5) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

(1) Homologacija ter preskusi, kontrole ali pregledi, na katerih temelji homologacija, morajo biti opravljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Homologacija se podeli tipom proizvodov, ki izpolnjujejo predpisane zahteve. Podeljene homologacije so veljavne ter dajanje na trg in začetek uporabe proizvodov sta na njihovi podlagi dovoljena do sprejetja novih, dopolnjenih oziroma spremenjenih zahtev. V predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, se določi rok veljavnosti homologacij, podeljenih pred začetkom uveljavitve novih predpisov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora homologacijski organ zavrniti podelitev homologacije, če ugotovi, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih zahtev pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje uporabnikov.
(4) Če proizvajalec izvede postopek odpoklica serije vozil homologiranega tipa ali delov teh vozil zaradi resne nevarnosti za varnost cestnega prometa, zdravje ali zaščito okolja, ki jo pomenijo ta vozila ali njihovi deli, mora o tem nemudoma obvestiti homologacijski organ in mu predložiti opis načrtovanih popravljalnih ukrepov.
(5) Homologacijski organ lahko po proučitvi načrtov ukrepov iz prejšnjega odstavka proizvajalcu odredi izvedbo dodatnih drugačnih popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljene resne nevarnosti. Če proizvajalec ne izvede odrejenih ukrepov, lahko homologacijski organ prekliče homologacijo, ki jo je podelil.
(6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična služba, ki opravlja strokovne naloge v postopku homologacije v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(1) Proizvajalec je odgovoren, da je vsak proizvod skladen s homologiranim tipom proizvoda in mora homologacijskemu organu omogočiti izvajanje ustreznega nadzora nad homologiranimi tipi proizvodov.
(2) Proizvajalec mora vsakemu vozilu homologiranega tipa priložiti potrdilo o skladnosti, s katerim jamči, da je izdelano vozilo skladno s tipom, ki je bil homologiran.
(3) Če homologacijski organ ugotovi, da proizvodi, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti, niso skladni s homologiranim tipom, odredi proizvajalcu, ki mu je podelil homologacijo, uskladitev proizvodnje. Pri tem lahko začasno odvzame homologacijo in določi rok za odpravo ugotovljenih napak. Če proizvajalec v danem roku ne odpravi napak, se homologacija prekliče.
(4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki homologacijskemu organu ne omogoči izvajanja ustreznega nadzora iz prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

Homologacijski organ mora v postopku podelitve homologacije in tudi po podeljeni homologaciji izvajati potrebne ukrepe, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije, da zagotovi, da proizvodni postopki zagotavljajo skladnost proizvodov s homologiranim tipom proizvoda.

(1) Proizvajalec, ki je pridobil homologacijo v skladu s tem zakonom, mora homologacijski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, vključenih v dokumentacijo homologiranega tipa proizvoda.
(2) Homologacijski organ sme odločati le o tistih zahtevah za spremembo ali dopolnitev homologacije, ki so povezane z njegovimi odločitvami pri prvotni homologaciji.
(3) Imetnik homologacije mora obvestiti homologacijski organ o dokončnem prenehanju proizvodnje homologiranega proizvoda in o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji tega proizvoda.
(4) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.

(1) Posamična odobritev vozila je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali pregledano posamezno vozilo izpolnjuje predpisane zahteve, in ob skladnosti podeli certifikat o posamični odobritvi vozila. Na podlagi tega certifikata izda zaradi registracije vozila tehnična služba še potrdilo o skladnosti.
(2) Vlogo za posamično odobritev vozila vloži njegov proizvajalec ali lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik). Za vsako vozilo je treba vložiti posebno vlogo.

(1) Postopek posamične odobritve se lahko izvede:
1. za vozilo, katerega tip ni bil homologiran ali posamično odobren v skladu s tem zakonom;
2. za vozilo, ki je bilo posamično odobreno, vendar je ta odobritev omejena na državo, ki je to odobritev podelila, in
3. pri večstopenjski izdelavi vozila za posamezno stopnjo izdelave. Pri tem se posamična odobritev ne sme uporabiti za prvo stopnjo in tudi ne za vmesno stopnjo, ki ji sledi stopnja, ki se homologira.
(2) Postopek posamične odobritve se lahko izvede tudi za vozilo in njegovo posebno opremo, če se uporablja za prevoz oseb oziroma blaga, ki se sme prevažati le z ustrezno izdelanim in posebej opremljenim vozilom (v nadaljnjem besedilu: vozila za posebne vrste prevozov), če je tako določeno s predpisom ali mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo. V tem primeru se lahko za posamezno vrsto vozil posamična odobritev izvede ločeno za ugotovitev skladnosti s splošnimi tehničnimi zahtevami v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in za ugotovitev skladnosti s posebnimi tehničnimi zahtevami, predpisanimi za posamezno vrsto vozila za posebne vrste prevozov ter se izdata ločena certifikata o posamični odobritvi.
(3) Minister, pristojen za določanje posebnih pogojev, pod katerimi se posebni prevozi opravljajo, lahko predpiše, da je treba skladnost s posebnimi zahtevami iz prejšnjega odstavka vzdrževati ves čas uporabe vozila za posebne vrste prevozov, kar se ugotavlja s predpisanimi rednimi in izrednimi pregledi, ki jih opravljajo strokovne organizacije. Ob ugotovljeni neskladnosti s posebnimi zahtevami, ki je ni mogoče odpraviti, se certifikat o posamični odobritvi prekliče.
(4) Za vojaška vozila Slovenske vojske, ki niso zajeta v izjemah iz 1. točke 6. člena tega zakona, se lahko posebne zahteve za posamezno vrsto vozila določijo s predpisom, z mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali z aktom ministra, pristojnega za obrambo.

(1) Postopek posamične odobritve predelanega vozila se izvede tudi za vozilo, katerega skladnost s predpisi je že bila ugotovljena, če je bila na njem pozneje narejena predelava (v nadaljnjem besedilu: predelano vozilo), ki ustreza vsaj enemu od naslednjih pogojev:
1. se nanaša na podatke, evidentirane v postopku registracije vozila;
2. vpliva ali bi lahko vplivala na homologirane dele vozila;
3. vpliva ali bi lahko vplivala na varnost vozila.
(2) Zamenjava katerega koli dela vozila z njegovim nadomestnim delom, razen dela, na katerem je identifikacijska številka vozila, se ne šteje za predelavo na vozilu.
(3) Za predelavo po prvem odstavku tega člena se ne štejejo opravljene spremembe na vozilu iz 53. in 54. člena tega zakona.
(4) Predelave in spremembe na vozilu, ki pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti, niso dovoljene.
(5) Postopek posamične odobritve popravljenega vozila se izvede za vozilo, ki je bilo napoteno na posamično odobritev skladno z določbo 1. točke četrtega odstavka 75. člena tega zakona.
(6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v prometu vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila v skladu s prvim odstavkom tega člena odobrena oziroma sprememba iz 53. člena tega zakona ni bila vpisana v evidenco, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za ta prekršek lastnik oziroma uporabnik vozila, če je fizična oseba.

(1) Posamična odobritev vozila iz 18. ali 19. člena tega zakona mora biti opravljena v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Homologacijski organ posamično odobri in izda certifikat o posamični odobritvi vozilu, ki je skladno s podatki v predloženi dokumentaciji in izpolnjuje predpisane tehnične zahteve.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pri posamični odobritvi predelanega ali popravljenega vozila tehnična služba sama potrdi ustreznost predelave ali popravila z vpisom v obstoječe potrdilo o skladnosti oziroma v soglasje k registraciji. Pri ugotavljanju skladnosti predelanih vozil se upošteva stanje predpisov v Republiki Sloveniji na dan, ko je bilo vozilo prvič registrirano, razen za novo vgrajene dele, ki so povezani z zaščito drugih udeležencev v prometu, za katere se upošteva stanje predpisov med predelavo.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena mora homologacijski organ oziroma za predelana in popravljena vozila tehnična služba zavrniti posamično odobritev, če oceni, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih tehničnih zahtev pomeni večje tveganje za varnost na cesti, okolje ali varnost pri delu.
(5) Če vozilu iz 1. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona proizvajalec ni vtisnil identifikacijske številke vozila, mora tehnična služba pred potrditvijo skladnosti vozila s predpisanimi zahtevami vtisniti identifikacijsko številko vozila, ki jo določi homologacijski organ.
(6) Če predelano ali popravljeno vozilo nima vtisnjene identifikacijske številke vozila ali je ta poškodovana ali prenarejena, se vtisne izvirna identifikacijska številka vozila, če jo je mogoče nedvoumno ugotoviti na podlagi spremljajoče dokumentacije ali na podlagi poizvedb pri proizvajalcu vozila. Če identifikacijske številke vozila ni mogoče ugotoviti, se zahteva za posamično odobritev predelanega vozila zavrne.
(7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična služba, ki opravlja naloge v postopku posamične odobritve v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(1) Identifikacija vozila je postopek, s katerim se ugotavlja istovetnost vozila in njegovi osnovni tehnični podatki s pomočjo priloženih dokumentov in podatkovnih zbirk o vozilih.
(2) Ocena tehničnega stanja vozila je postopek vidne preveritve njegove celovitosti in sposobnosti za varno vožnjo v cestnem prometu ali za varno delo pri kmetijskih in gozdarskih delih. Preveri se tudi, da vozilo ni bilo predelano v nasprotju s predpisi in navodili proizvajalca.

(1) Vozila iz 23. do 25. člena tega zakona se lahko registrirajo in začnejo uporabljati po izvedenem postopku identifikacije oziroma ocene tehničnega stanja vozila. Registracija se opravi na podlagi soglasja k registraciji.
(2) Soglasje k registraciji je dokument, ki ga izda strokovna organizacija, ko ugotovi istovetnost vozila, zbere njegove tehnične podatke ter ugotovi njegovo celovitost in sposobnost za varno vožnjo ali varno delo.
(3) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna organizacija, ki izvaja postopke v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti uporabljati novo vozilo, katerega tip je bil homologiran ali posamično odobren v skladu z usklajenimi predpisi o homologaciji in posamični odobritvi v Evropski uniji, a zanj ni pridobila potrdila o skladnosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(2) Fizična ali pravna oseba, ki želi v Republiki Sloveniji prvič registrirati vozilo, za katero je bil v drugi državi članici Evropske unije izdan registracijski dokument, ki omogoča začasno ali trajno registracijo, ali vozilo, ki je bilo v uporabi v drugi državi članici Evropske unije, če registracija zanj ni obvezna, mora pri strokovni organizaciji opraviti identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata za vozila, katerih skladnost s predpisi je bila potrjena z listino, katere veljavnost je omejena na ozemlje te države članice Evropske unije. V tem primeru se v skladu s tem zakonom izvede postopek posamične odobritve vozila.
(4) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati vozilo po določbi četrtega odstavka 28. člena tega zakona, mora opraviti pri strokovni organizaciji identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.

(1) Pred registracijo vozila v Republiki Sloveniji je treba pri strokovni organizaciji opraviti samo postopek identifikacije za vozila za:
1. mednarodne in meddržavne organizacije – za službeno uporabo;
2. diplomatska in konzularna predstavništva tujih držav v Republiki Sloveniji – za službeno uporabo;
3. diplomatsko in konzularno osebje tujih predstavništev v Republiki Sloveniji in njihovih ožjih družinskih članov – za osebno uporabo;
4. državljane Republike Slovenije, ki se za stalno vračajo z začasnega dela ali prebivanja v tujini, če so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto;
5. tujce, ki dobijo dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje v Republiki Sloveniji;
6. fizične in pravne osebe, ki so postale lastnice vozila na podlagi sklepa o dedovanju, in
7. humanitarne organizacije – za opravljanje njihove humanitarne dejavnosti.
(2) Določba 3. točke prejšnjega odstavka ne velja za državljane Republike Slovenije, določba 7. točke pa velja samo za podarjena vozila.
(3) Identifikacija vozila se za upravičence iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena lahko opravi v enem letu od stalne vrnitve ali pridobitve dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje za vozilo, ki je bilo predhodno v lasti in uporabi upravičenca najmanj šest mesecev, identifikacija vozila upravičencev iz 6. točke prvega odstavka tega člena pa v enem letu po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti uporabljati vozilo kot starodobno, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za razvrstitev vozila kot starodobno vozilo (v nadaljnjem besedilu: starodobnik). Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, če vozilo izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.
(2) Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali več leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.

(1) Za udeležbo v cestnem prometu morajo biti vozila registrirana, imeti veljavno prometno dovoljenje ali veljavno dovoljenje za preskusno vožnjo in biti označena s predpisanimi registrskimi ali preskusnimi tablicami, izdanimi za njihovo označitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahki priklopniki niso registrirani, morajo pa imeti brezhibne predpisane naprave in opremo, biti označeni s ponovljeno registrsko tablico vlečnega vozila in imeti veljavno potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled, ali obvestilo o roku prvega tehničnega pregleda. V cestnem prometu smejo biti tudi neregistrirani motokultivatorji in delovni stroji, če imajo brezhibne predpisane naprave in opremo.
(3) Vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih držav, predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in njihovega osebja, tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavništev, tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, ter druga vozila, ki so v Republiki Sloveniji sproščena v prost promet ali dana v postopek začasnega uvoza, ki traja več kot šest mesecev, smejo biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če so registrirana v Republiki Sloveniji.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za vozila tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, in so vozila registrirana v eni od držav članic Evropske unije.
(5) Vozila, registrirana v tujini, smejo biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko tablico in listino o registraciji vozila. Vozilo mora biti označeno z oznako države, v kateri je vozilo registrirano, kot jo predpisuje veljavna mednarodna konvencija o cestnem prometu. Oznaka države sme biti na posebni nalepki ali na registrskih tablicah.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek smejo biti v cestnem prometu tudi vozila, označena s tujimi preskusnimi ali začasnimi tablicami, če so tehnično brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vožnjo ali veljavno listino o registraciji.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se voznik vozila, ki mu je veljavnost prometnega dovoljenja potekla, pa od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni, kaznuje z globo 100 eurov.
(9) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 1000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov, če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni.
(11) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom tega člena. Voznik vozila, registriranega v tujini, ki mu na vozilu manjka samo oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, se kaznuje z globo 100 eurov.
(12) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(1) Minister:
1. v skladu z določbami tega poglavja podrobneje predpiše postopek registracije vozila, postopek izdaje in veljavnost prometnega dovoljenja ter dovoljenja za preskusno vožnjo, vrste, vsebino in obliko registrskih in preskusnih tablic ter spremembo podatkov in odjavo vozil;
2. predpiše registracijska območja iz 36. člena tega zakona in njihove oznake;
3. predpiše obrazec prometnega dovoljenja in druge listine, ki se uporabljajo v postopku registracije vozila;
4. določi ceno tiskovin in obrazcev v postopku registracije vozila ter ceno registrske in preskusne tablice, ki jo plača stranka, in
5. podrobneje predpiše pogoje iz drugega odstavka 30. člena tega zakona, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo naloge registracijske organizacije, in pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izdajajo dovoljenja za preskusno vožnjo in preskusne tablice v skladu z 38. členom tega zakona.
(2) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za obrambo, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo.
(3) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vozila Policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

(1) Registracija vozila je vpis podatkov o registrski oznaki ter posameznih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih vozil.
(2) V Republiki Sloveniji so registrirana vozila, katerih lastniki imajo v njej prebivališče ali sedež, vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih držav, predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ter tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavništev v Republiki Sloveniji.
(3) V Republiki Sloveniji so registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje v njej prijavljeno začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. Na pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji ali posameznika s prebivališčem v Republiki Sloveniji se registrirajo vozila, ki so v skladu s carinskimi predpisi začasno uvožena in se uporabljajo po pogodbi o lizingu ali po pogodbi o poslovnem sodelovanju, sklenjeni med podjetjem s sedežem v Republiki Sloveniji in podjetjem s sedežem v tujini, ali za sejme ali športna tekmovanja. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.
(4) Registrirajo se tudi vozila, ki jih tujec po končanem prebivanju odpelje iz Republike Slovenije, vozila, kupljena v Republiki Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi državi, in vozila, ki bodo po končani predelavi ali dodelavi odpeljana iz Republike Slovenije. Prometno dovoljenje se v tem primeru izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v državo, v kateri bo registrirano, vendar največ za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.
(5) Registrirajo se tudi vozila, ki so bila registrirana v Republiki Sloveniji, pa so bila ukradena in so jih tuji varnostni organi izsledili. Prometno dovoljenje se izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v Republiko Slovenijo, vendar največ za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.
(6) Vlogi za registracijo vozila iz četrtega odstavka tega člena je treba za homologirana ali posamično odobrena vozila priložiti potrdilo o skladnosti, soglasje k registraciji vozila pa za vozila iz postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja.

(1) Če je vozilo v lasti več oseb, se registrira na osebo, ki jo določijo solastniki.
(2) Vozilo iz pogodbe o lizingu ali pogodbe o zakupu ali prodaje s pridržkom lastninske pravice se lahko registrira na uporabnika vozila, če lastnik vozila da pisno soglasje. V tem primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.
(3) Vozilo, ki je v lasti otroka ali mladoletnika, se registrira na enega od staršev, skrbnikov ali rejnikov, kot imetnika pravice uporabe vozila. V tem primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za moped (kategorija L(1)e in L(2)e) in motorno kolo (kategorija L(3)e), katerega delovna prostornina motorja ne presega 125 cm3 in katerega moč motorja ne presega 11 kW, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg ter trikolesa (kategorija L(5)e), katerih moč motorja ne presega 15 kW, v lasti mladoletnika, ki ima za to kategorija vozila veljavno vozniško dovoljenje.
(5) Za vozilo v lasti polnoletne osebe, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja za to vrsto vozila, določi lastnik vozila uporabnika vozila. V tem primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V prometno dovoljenje se poleg lastnika vpiše tudi uporabnik vozila.
(6) Uporabnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe vozila je lahko samo oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za to kategorijo vozila. Ta določba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike.

(1) Vozila registrirajo upravne enote in strokovne organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil ali identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil, ter pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za dejavnost prodaje vozil, in jih za registracijo vozil pooblasti agencija (v nadaljnjem besedilu: registracijska organizacija).
(2) Strokovna organizacija ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki želi pridobiti pooblastilo za opravljanje nalog registracijske organizacije, mora razpolagati z zadostnim številom osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, ter z opremo in prostori, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog registracije vozil.
(3) Strokovni organizaciji in pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ga je za registracijo vozil posebej pooblastila agencija, lahko agencija to pooblastilo odvzame, če preneha izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v skladu določbami tega zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi osnovi.
(4) Vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji, in predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ter tujcev, zaposlenih v teh predstavništvih, registrira upravna enota.
(5) Vozila Policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije registrira ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(6) Vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo registrira ministrstvo, pristojno za obrambo.

(1) Vozilo se registrira na podlagi vloge lastnika vozila. Vlogi je treba priložiti dokazila, če registracijski organizaciji niso dosegljiva na podlagi uradnih evidenc:
1. dokazilo o izvoru in lastništvu vozila ali posameznih delov vozila, ki so bili dodatno vgrajeni (npr. šasija, motor);
2. potrdilo o skladnosti ali soglasje k registraciji, če gre za vozilo, za katero mora biti izdano tako potrdilo ali soglasje v skladu s tem zakonom;
3. dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov;
4. dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, in
5. dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, razen za vozila, za katera skladno s 50. členom tega zakona tehnični pregled ni obvezen. Dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila je veljavno, če je bil tehnični pregled opravljen pred največ 30 dnevi.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se registrira starodobnik, traktor in traktorski priklopnik, če je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2004, ter bivalni priklopnik, izdelan pred 1. januarjem 1998, če lastništvo vozila ni sporno.
(3) Registracijska organizacija kljub priložitvi potrdila iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne registrira vozila, če jo homologacijski organ obvesti o svoji ugotovitvi, da vozilo pripada tipu vozila, ki kljub podeljeni homologaciji pomeni resno nevarnost za cestni promet.

(1) Za registrirano vozilo se izda prometno dovoljenje in predpisano število registrskih tablic. Prometno dovoljenje in registrske tablice izda subjekt, ki je registriral vozilo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se zaradi opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter varovanju oseb in objektov izdata za posamezna vozila Policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije dve ali več prometnih dovoljenj in kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen za notranje zadeve.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zaradi opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter varovanju oseb in objektov izdata za posamezna vozila Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo dve ali več prometnih dovoljenj in kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen za obrambo.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zaradi opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj ter njihovih storilcev izdata za posamezna vozila, ki jih uporabljajo osebe s pooblastili Policije na Državnih tožilstvih dve ali več prometnih dovoljenj in kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen za pravosodje.

(1) Prometno dovoljenje izda ali podaljša njegovo veljavnost registracijska organizacija oziroma ministrstvo iz 30. člena tega zakona za čas veljavnosti tehničnega pregleda in čas, za katerega je sklenjeno obvezno zavarovanje in poravnana obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu.
(2) Pri spletnem podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja se novo prometno dovoljenje vroči po pošti. Vročitev po pošti je opravljena, ko lastnik prevzame novo prometno dovoljenje. Če prometnega dovoljenja ne prevzame v 15 dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, se prometno dovoljenje vrne upravni enoti, ki ga je izdala.
(3) Za podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja se upravna taksa za vlogo ne zaračuna. Prav tako se upravna taksa ne zaračuna, ko je izdan nov obrazec prometnega dovoljenja.
(4) Vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča ali sedeža), je treba v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji. Prijavi spremembe mora lastnik registriranega vozila priložiti listine, s katerimi dokazuje spremembo. Če se sprememba lastništva dokazuje s pogodbo, sklenjeno med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo ali s komisijsko pogodbo, mora biti identiteta fizičnih oseb ugotovljena. Ugotovitev identitete fizičnih oseb opravi registracijska organizacija. Pri tem se na pogodbi preveri oziroma zapiše naslov stalnega prebivališča kupca ali začasnega prebivališča, če nima stalnega, EMŠO prodajalca in kupca ter identifikacijska številka vozila, ki je predmet spremembe lastništva.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(6) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

Vozila v cestnem prometu morajo biti označena z dvema registrskima tablicama, razen motornih koles, mopedov, lahkih štirikoles, štirikoles, motornih trikoles, priklopnih vozil, traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki morajo biti označeni z eno registrsko tablico.

(1) Registrske tablice, izdane za označitev vozila, so vezane na vozilo. Oznako registrske tablice je mogoče na posebno zahtevo izbrati po lastni želji. Registrske tablice z izbranim delom oznake so vezane na lastnika vozila.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki uporabi registrske tablice na vozilu, za katero niso bile izdane.

(1) Registrska tablica vsebuje razpoznavni znak Republike Slovenije (evropski znak), registracijsko območje oziroma oznako starodobnega vozila ter prostor, predviden za grb in registrsko oznako, ki jo sestavljajo kombinacija črk in številk ali kombinacija črk. Registrska tablica, izdana za označitev vozila, ki ga uporablja Predsednik Republike Slovenije, vsebuje zastavo Republike Slovenije namesto razpoznavnega znaka Republike Slovenije.
(2) Registracijska območja so zaokrožena območja več upravnih enot.
(3) Na registrski tablici sta oznaka registracijskega območja, v katerem je bilo vozilo registrirano, oziroma oznaka starodobnega vozila in grb občine, v kateri je sedež upravne enote, na območju katere so bile izdane registrske tablice. Na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja in grbom ustrezne občine po izbiri lastnika vozila.
(4) Registrskih tablic na vozilu ni dovoljeno spreminjati. Vozilo ne sme biti v prometu z drugačno registrsko tablico, kot je predpisano, ali s spremenjeno registrsko tablico.
(5) Registrske tablice morajo biti pritrjene tam, kjer je to predvidel proizvajalec vozila, in sicer tako, da so dobro vidne in čitljive, niso poškodovane, upognjene, zakrite, dodatno prevlečene ali prekrite. Registrske tablice so lahko prikovičene, privijačene ali kako drugače čvrsto pritrjene.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena.

(1) Lastnik vozila mora zamenjati registrske tablice za nove, kadar je vsaj ena registrska tablica pogrešana, uničena ali kadar zaradi obrabljenosti postanejo neuporabne.
(2) Namesto pogrešane, uničene ali obrabljene registrske tablice se na zahtevo lastnika vozila izda nova registrska tablica, katere registrske oznake so enake pogrešani, uničeni ali obrabljeni registrski tablici.
(3) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(1) Dovoljenje za preskusno vožnjo in preskusna tablica sta javni listini, ki njunemu uporabniku dovoljujeta začasno uporabo neregistriranega vozila za čas, ki je potreben, da se vozilo registrira ali prepelje čez območje Republike Slovenije.
(2) Dovoljenje za preskusno vožnjo in preskusno tablico izdajo za tehnično brezhibno vozilo za obdobje pet dni registracijska organizacija in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki jih za to posebej pooblasti agencija. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki želi pridobiti pooblastilo iz prejšnjega stavka, mora imeti osebje, opremo in prostore, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog.
(3) Pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ga je za izdajo dovoljenja za preskusno vožnjo in izdajo preskusnih tablic posebej pooblastila agencija, lahko agencija to pooblastilo odvzame, če preneha izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v skladu določbami tega zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(4) Dovoljenje za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic in preskusne tablice v ta namen (v nadaljnjem besedilu: trajne preskusne tablice) izda upravna enota pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je registriran za prodajo vozil in ima ustrezne poslovne prostore, proizvajalcu vozil za preskušanje prototipov ali organizaciji, ki preskuša vozila. Dovoljenje za daljšo dobo uporabe trajnih preskusnih tablic se izda za eno leto, z možnostjo za ponovno izdajo dovoljenja in velja samo za udeležbo vozil imetnika v prometu na območju Republike Slovenije. Če dovoljenje ni podaljšano, mora imetnik trajne preskusne tablice vrniti upravni enoti v 15 dneh.
(5) Trajne preskusne tablice se uporabljajo za prevoz tehnično brezhibnih neregistriranih vozil za potrebe prodajalca vozil, za preskusne vožnje morebitnih kupcev in za preskušanja vozil. Imetnik dovoljenja iz prejšnjega odstavka izda za vsako preskusno vožnjo posebno dovoljenje za preskusno vožnjo.
(6) Z globo 1000 eurov se kaznuje imetnik dovoljenja za uporabo trajnih preskusnih tablic, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov.
(7) Ob ugotovljenih treh kršitvah določb petega odstavka tega člena v enem letu, se dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena prekliče, imetnik pa mora trajne preskusne tablice vrniti izdajatelju in eno leto ne more ponovno dobiti dovoljenja za uporabo trajnih preskusnih tablic.

(1) Vozila, ki so registrirana v eni od držav članic Evropske unije in jih Republika Slovenija najame za protokolarne namene na območju Republike Slovenije, se označijo z registrskimi tablicami Republike Slovenije in se zanje izda prometno dovoljenje za čas najema.
(2) Registrske tablice in prometno dovoljenje za vozila iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Po končanem najemu vozila se izdano prometno dovoljenje uniči, registrske tablice pa se lahko znova uporabijo za označitev vozil iz prvega odstavka tega člena.
(4) Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je pri uporabi vozila na območju Republike Slovenije vezano na zavarovanje, sklenjeno v državi, v kateri je vozilo registrirano, in zanj ni treba skleniti zavarovanja v Republiki Sloveniji.

(1) Lastnik registriranega vozila lahko kadar koli odjavi vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izroči registrske tablice.
(2) Lastnik registriranega vozila mora odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, če:
1. je vozilo uničeno;
2. je vozilo odsvojeno;
3. bo vozilo registrirano v tujini zaradi preselitve lastnika vozila ali iz drugih razlogov;
4. je vozilo ukradeno;
5. je veljavnost prometnega dovoljenja potekla pred več kot 30 dnevi ali pred več kot letom dni za mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka štirikolesa, štirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobnike, ali
6. je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji.
(3) Registrskih tablic lastniku vozila ni treba izročiti, če so pogrešane, če je bilo vozilo ukradeno, če so bile zanj izdane registrske tablice z izbrano oznako ali če je bilo vozilo odsvojeno in hkrati z istimi registrskimi tablicami registrirano na novega lastnika.
(4) Odjava vozila ob spremembi lastništva je mogoča le ob istočasnem vpisu novega lastnika vozila v evidenco.
(5) Če pri prenosu lastništva vozila novi lastnik istočasno vozila ne registrira na svoje ime, mora v 15 dneh od nakupa to vozilo registrirati na svoje ime ali podati izjavo o lokaciji vozila v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona.
(6) Registracijska organizacija hrani izročene registrske tablice 15 dni od dneva izročitve, razen za tovorna, vlečna in priklopna vozila, avtobuse, mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka štirikolesa, štirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobnike, ki se hranijo eno leto od dneva izročitve. Če v tem roku s temi registrskimi tablicami ni registrirano isto vozilo, se izročene registrske tablice uničijo.
(7) Če v primerih iz 5. ali 6. točke drugega odstavka tega člena lastnik ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic, upravna enota, na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, pisno opozori lastnika vozila, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni svoje obveznosti iz prvega odstavka tega člena. Če lastnik vozila v tem roku ne izpolni obveznosti, upravna enota temu vozilu v evidenci registriranih vozil spremeni status v »črtano« in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila, če je vozilo udeleženo v cestnem prometu ali je na javni cesti, na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni površini.
(8) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom tega člena.
(9) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.

(1) Lastnik vozila, izrabljenega po predpisih o varstvu okolja, mora ob odjavi vozila predložiti potrdilo o uničenju vozila, kot je določeno v predpisih o varstvu okolja. Ta podatek o statusu vozila registracijska organizacija vnese v evidenco registriranih vozil.
(2) Lastnik vozila, ki ni izrabljeno po predpisih o varstvu okolja, mora ob odjavi vozila podati izjavo o lokaciji vozila. Podatke o lokaciji registracijska organizacija vnese v evidenco registriranih vozil. Odjavljeno vozilo mora biti na lokaciji, ki je navedena v izjavi. Lastnik vozila mora vsako spremembo v zvezi z vozilom v 15 dneh sporočiti registracijski organizaciji.
(3) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(4) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(1) Vozilo v cestnem prometu mora biti tehnično brezhibno, kar pomeni, da mora imeti brezhibno delujoče predpisane dele in opremo ter izpolnjevati predpisane zahteve glede varstva okolja.
(2) Vozilo, registrirano v tujini, sme biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če ima brezhibno delujoče dele in brezhibno opremo, ki so določeni z veljavno mednarodno konvencijo o cestnem prometu.
(3) Tehnična brezhibnost vozil se ugotavlja s tehničnimi pregledi ter z opravljanjem nadzora v cestnem prometu.
(4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena v cestnem prometu uporablja vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede:
1. delov za povezavo vlečnega in priklopnega vozila,
2. delov za upravljanje,
3. delov za ustavljanje,
4. pnevmatik, ali
5. delov sistema za uravnavanje izpustov.
(5) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena v cestnem prometu uporablja vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede delov, razen za dele iz prejšnjega odstavka.
(6) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede delov iz četrtega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede delov iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, razen v primerih iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja v cestnem prometu vozilo v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, razen v primerih iz prejšnjega odstavka.

(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav, nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo, in posamezniki, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, morajo zagotavljati potrebno strokovnost in kakovost dela ter upoštevati vse predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu.
(2) V vozilo smejo biti vgrajeni samo homologirani oziroma odobreni deli, če se zanje zahteva homologacija oziroma odobritev.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Enako se kaznuje tudi lastnik vozila, če ni sam opravil dejanja iz prvega ali drugega odstavke tega člena, vendar se je s tem strinjal.
(4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(1) Vozilo za posebne vrste prevozov iz drugega odstavka 18. člena tega zakona je lahko udeleženo v cestnem prometu, če je izdelano, opremljeno, označeno in pregledano ter je zanj izdano veljavno potrdilo o skladnosti v skladu s predpisi ali ustreznim mednarodnim sporazumom o mednarodnem cestnem prevozu posamezne vrste blaga.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom glede opremljenosti, označenosti in pregleda vozila.
(3) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(1) Vozilo za prevoz skupine otrok mora poleg splošnih zahtev za vozila, predpisanih v tem zakonu, izpolnjevati tudi predpisane posebne tehnične zahteve, s katerimi se zagotovi ustrezna varnost otrok.
(2) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki uporablja vozilo v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(3) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja vozilo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.

(1) Traktor, ki se zunaj cestnega prometa uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. Če so na traktorju vgrajeni varnostni pasovi, morajo biti voznik in potniki pripeti, kot je predpisano.
(2) Na traktorju smejo biti vgrajeni samo homologirani deli, če se zanje zahteva homologacija.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del uporablja traktor, ki nima varnostne kabine ali loka, ali kabina ali lok nista homologirana ali atestirana v skladu s predpisi, ki so veljali pred 1. majem 2004. Enako se kaznuje tudi lastnik traktorja, ki da takšen traktor v uporabo.
(4) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del uporablja traktor, ki nima predpisanih delov ali opreme, razen varnostnih naprav iz prejšnjega odstavka, ali če ne delujejo brezhibno ali če ni pripet na predpisan način. Enako se kaznuje tudi lastnik traktorja, ki da takšen traktor v uporabo, in potniki, ki niso pripeti na predpisan način.
(5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki vgradi v traktor del v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. Enako se kaznuje tudi lastnik traktorja, če ni sam opravil te vgradnje.
(6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(1) Minister:
1. predpiše obvezne dele in opremo vozil v cestnem prometu ter traktorjev pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del;
2. v skladu s 45. členom tega zakona predpiše posebne tehnične zahteve za vozila, s katerimi se prevaža skupine otrok;
3. predpiše zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da so tehnično brezhibna, in način izvajanja tehničnih pregledov;
4. v skladu s 53. členom tega zakona predpiše seznam sprememb na vozilu, ki ne pomenijo predelave, postopek njihovega evidentiranja in vsebino potrdila o vgradnji;
5. predpiše vsebino in način opravljanja nadzora tehnične brezhibnosti vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu ter določi ceno pregleda vozila;
6. predpiše obliko, vsebino in postopek za izdajo potrdila in obvestila iz 51. člena tega zakona;
7. določi najvišje cene tehničnih pregledov za posamezne kategorije vozil, in
8. določi ceno tiskovin in obrazcev, ki se uporabljajo pri izvajanju določb tega poglavja, ki jo plača stranka.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila.
(3) Predpis iz prvega odstavka tega člena se lahko sklicuje na standard po predpisih o standardizaciji, s tem, da določi njegovo obvezno uporabo ali določi, da je ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami predpisa, če ustreza zahtevam standarda.
(4) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za obrambo, predpiše postopke, pogoje in roke za izvedbo tehničnih pregledov vojaških vozil Slovenske vojske ter določi ali pooblasti organizacije, ki te preglede opravljajo.

Tehnična brezhibnost vozil, udeleženih v cestnem prometu, se preverja s tehničnim pregledom, ki pomeni postopek, s katerim strokovna organizacija ugotavlja podatke o vozilu, stanje delov, naprav in opreme vozila in izpolnjevanje drugih zahtev za vozilo, določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(1) Vozila, ki so udeležena v cestnem prometu, razen motokultivatorjev in delovnih strojev, so pregledana na tehničnih pregledih v rokih, določenih v 50. členu tega zakona.
(2) Vozila so pregledana na izrednih tehničnih pregledih, če so pri opravljanju nadzora napotena nanj v skladu s 73. ali 75. členom tega zakona. Opravljen izredni tehnični pregled ne vpliva na roke za izvedbo tehničnih pregledov.

(1) Prvi tehnični pregled se izvede:
1. eno leto po prvi registraciji za:
– tovorna vozila in sedlaste ter cestne vlačilce,
– vozila za prevoz nevarnega blaga, ki jih je treba v skladu s predpisi posebej označiti,
– delovna vozila,
– avtobuse,
– priklopna vozila, razen za lahke, bivalne in traktorske priklopnike ter posebna priklopna vozila za prevoz čolnov, športnih konj, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prosti čas, katerih največja dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3500 kg,
– vozila, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov,
– vozila, ki se uporabljajo za prevoz skupin otrok,
– vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike,
– vozila za izposojo brez voznika, in
– intervencijska vozila, opremljena kot vozila s prednostjo ali vozila za spremstvo.
Vozila iz šeste, sedme, osme, devete in desete alineje morajo imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje.
2. štiri leta po prvi registraciji za vsa druga vozila;
3. štiri leta po nakupu za lahke priklopnike, pri čemer se upošteva prvega uporabnika.
(2) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se tehnični pregledi vozil opravljajo najmanj enkrat letno.
(3) Tehnični pregledi:
1. vozil, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov,
2. avtobusov,
3. vozil, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike,
4. vozil, ki se uporabljajo za prevoz skupin otrok, in
5. vozil, opremljenih kot vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, razen vozil v lasti prostovoljnih gasilskih društev, ki so po obliki nadgradnje in namenu uporabe gasilska vozila, se opravljajo vsakih šest mesecev.
Vozilo, ki se uporablja za namene iz tega odstavka, mora imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje.
(4) Tehnični pregled vozil iz 2. točke prvega odstavka tega člena, za katera je bil prvi tehnični pregled že opravljen in pri katerih od prve registracije ali leta proizvodnje ni poteklo osem let, mora biti opravljen vsaki dve leti. Lahki in bivalni priklopniki morajo biti tehnično pregledani vsaka štiri leta. Enako velja tudi za priklopna vozila za prevoz čolnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prosti čas, katerih največja dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3500 kg.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi vozilo, pri avtošoli pa učitelj vožnje, ki usposablja kandidate za voznike vozil, za katerega ni bil opravljen tehnični pregled v skladu s tem členom.
(6) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja vozilo v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja vozilo v nasprotju s tem členom.

(1) Tehnični pregled vozila mora biti opravljen v skladu z veljavnimi predpisi in ob uporabi brezhibnih predpisanih merilnih naprav in opreme. Merilne naprave morajo biti odobrene, pregledane in overjene skladno z meroslovnimi predpisi ali ustrezno umerjene, če zanje ni meroslovnih predpisov. Pri izvedbi tehničnega pregleda se upoštevajo tudi navodila za uporabo naprave, ki se uporablja pri tehničnem pregledu, ki jih izda proizvajalec naprave.
(2) Če je bilo na tehničnem pregledu ugotovljeno, da je vozilo tehnično brezhibno, se izda potrdilo, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled.
(3) Za opravljeni tehnični pregled plača lastnik vozila organizaciji za tehnične preglede ceno storitve, ki ni višja od cene, ki jo določi minister.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se pred začetkom uporabe lahkega priklopnika v cestnem prometu izda obvestilo, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled. Obvestilo izda registracijska organizacija na predlog lastnika lahkega priklopnika.
(5) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna organizacija, ki pri opravljanju tehničnih pregledov ravna v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(1) Če se pri tehničnem pregledu vozila ugotovijo predelave ali spremembe na vozilu, opredeljene v 19. členu tega zakona, zaradi katerih se podatki v prometnem dovoljenju in v računalniških evidencah ne ujemajo z ugotovljenim stanjem vozila, se izda potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu le na podlagi predhodno izvedenega postopka posamične odobritve v skladu s tem zakonom in ustreznega vpisa predelave ali spremembe v potrdilo o skladnosti oziroma v soglasje k registraciji.
(2) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna organizacija, ki opravlja tehnične preglede in ravna v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(1) Lastnik vozila mora zagotoviti, da se spremembe na vozilu, nastale po homologaciji ali posamični odobritvi, ki ne spadajo med predelave vozil po 19. členu tega zakona, v roku iz četrtega odstavka 33. člena tega zakona evidentirajo pri tehnični službi.
(2) Med spremembe iz prejšnjega odstavka spada vgradnja sestavnih delov, ki se razlikujejo od nadomestnih delov, a so bili odobreni za vgradnjo v določen tip (varianto ali izvedenko) vozila, kot so npr.:
1. izpušni sistemi,
2. mehanske naprave za spenjanje vozil razreda A 50 in B 50 (vlečne krogle premera 50 mm in vlečne glave zanje), ali
3. spojlerji.
(3) Vgradnje iz prejšnjega odstavka se ne štejejo za predelave, če jih izvedejo proizvajalci teh delov ali pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za vzdrževanje in popravila vozil. Izvajalec vgradnje mora o opravljeni vgradnji izdati potrdilo.
(4) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Sprememb na vozilih, ki ne pomenijo poslabšanja varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti vozila in jih je mogoče pravilno in enostavno izvesti pred začetkom uporabe vozila, ni treba evidentirati (npr. namestitev prtljažnikov, anten, okrasnih pokrovov).

(1) Naloge tehnične službe in strokovne organizacije smejo opravljati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo pooblastilo agencije.
(2) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja naloge tehnične službe ali strokovne organizacije brez pooblastila ali v nasprotju z njim, njuna odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

(1) Pooblastilo se podeli tehnični službi za:
1. strokovne naloge v postopku homologacije vozila;
2. strokovne naloge v postopku homologacije delov;
3. strokovne naloge v postopku odobritve neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil;
4. strokovne naloge v postopku posamične odobritve vozila po splošnih zahtevah;
5. strokovne naloge v postopku posamične odobritve vozila po posebnih zahtevah (drugi odstavek 18. člena tega zakona), in
6. izvajanje postopka posamične odobritve predelanega ali popravljenega vozila (prvi in peti odstavek 19. člena tega zakona).
(2) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko zaprosi za pooblastilo za izvajanje najmanj ene od nalog iz prejšnjega odstavka, po posameznih kategorijah vozil in proizvodih.

(1) Pooblastilo se strokovni organizaciji podeli za:
1. identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila;
2. redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah (tretji odstavek 18. člena tega zakona), in
3. tehnični pregled vozila.
(2) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik zaprosi za pooblastilo za opravljanje najmanj ene od nalog iz prejšnjega odstavka. Pooblastilo za tehnični pregled vozila se podeli za najmanj eno skupino kategorij vozil. Strokovna organizacija, ki opravlja tehnične preglede vozil, mora opravljati tudi registracijo vozil. Pooblastilo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila se podeli le v obsegu pooblastila za tehnični pregled vozila ali v obsegu pooblastila za opravljanje nalog v postopku homologacije ali posamične odobritve vozila iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

(1) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki lahko pridobijo pooblastilo iz 55. člena tega zakona, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. razpolagajo z zadostnim številom osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, ter opremo in prostore, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog;
2. trajno zagotavljajo neodvisnost in nepristranskost v razmerju do pravnih ali fizičnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane s proizvodom, katerega skladnost se ugotavlja;
3. zagotavljajo poslovno tajnost, in
4. imajo zavarovano odgovornost za opravljanje dejavnosti.
(2) Tehnična služba in strokovna organizacija, ki opravlja svoje naloge na več kot eni lokaciji, mora izpolnjevati predpisane pogoje na vsaki lokaciji.
(3) Če pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pridobi ustrezno akreditacijo po standardih, ki določajo splošne zahteve za usposobljenost organov za ugotavljanje skladnosti, se šteje, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Proizvajalec je lahko imenovan kot tehnična služba le, če je to izrecno dovoljeno s posamezno tehnično specifikacijo za vozila.

(1) Pooblastilo se tehničnim službam in strokovnim organizacijam podelijo za nedoločen čas. Pooblaščena oseba mora predpisane pogoje izpolnjevati trajno.
(2) Pooblastilo se subjektom iz prejšnjega odstavka lahko odvzame:
1. če preneha izpolnjevati predpisane pogoje;
2. če je proti njej uveden postopek stečaja ali likvidacije ali je prenehala poslovati na podlagi sodne odločbe ali iz drugega razloga;
3. če svojih nalog ne opravlja v skladu s predpisi, ali
4. če ni poravnala zapadlih finančnih obveznosti do Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Pri odvzemu pooblastila po prejšnjem odstavku agencija ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin posameznega primera določi tudi čas, v katerem isti subjekt ne more ponovno pridobiti pooblastila. Ta čas ne more biti krajši od enega leta in ne daljši od dveh let pri prvem odvzemu pooblastila, pri ponovnem odvzemu pa ne krajši od petih let, pri čemer je pri hujših kršitvah iz 3. točke prejšnjega odstavka ta odvzem lahko trajen.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi pri pooblaščanju registracijskih organizacij iz 30. člena tega zakona.

(1) Izvajalci nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in registracijske organizacije, morajo imeti strokovno izobrazbo in delovne izkušnje, potrebne za strokovno opravljanje njihovih nalog. Izvajalci tehničnih pregledov morajo opraviti ustrezen izpit, drugi strokovni delavci pa preskus usposobljenosti. Izpit in preskus usposobljenosti se opravita pred komisijo, ki jo imenuje agencija. Kandidatu, ki uspešno opravi izpit ali preskus usposobljenosti, se izda potrdilo.
(2) Izvajalca tehničnih pregledov, ki je uspešno opravil izpit iz prejšnjega odstavka, lahko njegov delodajalec ali pristojni inšpektor napoti na ponovno opravljanje izpita, če se ugotovi, da je njegovo neustrezno opravljanje nalog, ki se kaže v zmanjševanju varnosti in okoljske ustreznosti pregledanega vozila, posledica pomanjkljivega znanja. Dokler izvajalec tehničnih pregledov ne opravi ponovnega izpita, ne sme opravljati nalog, za katere je izpit potreben.
(3) Izvajalci tehničnih pregledov morajo obnavljati znanje v rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona. Izvajalec tehničnih pregledov, ki ne opravi tega obnavljanja znanja, ne sme opravljati dela, za katero se zahteva obnavljanje znanja.
(4) Izvajalci nalog iz tega člena se usposabljajo ter opravljajo izpite in preskuse usposobljenosti v organizacijah, ki jih za to pooblasti agencija.
(5) Organizacija, ki želi pridobiti pooblastilo za izvajanje nalog po prejšnjem odstavku, mora razpolagati z zadostnim številom osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje ter opremo in prostore, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog.
(6) Organizaciji iz četrtega odstavka tega člena, ki jo je za usposabljanje izvajalcev nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in registracijske organizacije, pooblastila agencija, lahko agencija to pooblastilo odvzame, če preneha izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v skladu z določbami tega zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(7) Organizacija iz petega odstavka tega člena vodi evidenco opravljenega usposabljanja, ki vsebuje opis vrste usposabljanja, čas njegove izvedbe ter osebno ime, datum rojstva in naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki se je udeležila usposabljanja.
(8) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(9) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

Minister:
1. podrobneje predpiše način in postopek pridobitve pooblastila za opravljanje nalog tehničnih služb in strokovnih organizacij;
2. podrobneje predpiše pogoje iz prvega odstavka 58. člena tega zakona, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe in strokovne organizacije, in način ugotavljanja njihove usposobljenosti. Minister lahko za opravljanje posameznih nalog tehničnih služb ali strokovnih organizacij predpiše obvezno uporabo akreditacije kot način ugotavljanja izpolnjenosti pogojev;
3. predpiše skupine kategorij vozil iz drugega odstavka 57. člena tega zakona, za katere se podeli pooblastilo za tehnični pregled vozila;
4. predpiše postopke opravljanja nalog tehničnih služb in strokovnih organizacij;
5. predpiše roke za obnavljanje znanja izvajalcev tehničnih pregledov;
6. predpiše višino stroškov izpitov in preskusov usposobljenosti;
7. podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije, ki izvajajo usposabljanje ter izpite in preskuse usposobljenosti iz prejšnjega člena, ter določi način in vsebino izobraževanja kandidatov in strokovnih delavcev ter preverjanja znanja, vključno z vplivom pridobljene akreditacije na vsebino in obseg izobraževanja, in
8. podrobneje predpiše vsebino in način vodenja evidenc iz prejšnjega člena tega zakona.

(1) Ministrstvo, pristojno za promet, vodi zbirki podatkov:
1. evidenco registriranih vozil in
2. evidenco izvajanja cestnega nadzora nad tehnično brezhibnostjo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi.
(2) Agencija vodi zbirke podatkov:
1. evidenco homologiranih vozil,
2. evidenco izdanih potrdil o skladnosti,
3. evidenco opravljenih izpitov in preskusov usposobljenosti izvajalcev nalog iz 60. člena tega zakona, in
4. evidenco izdanih pooblastil tehničnim službam in strokovnim organizacijam iz 56. in 57. člena tega zakona.
(3) Osebni podatki se v evidencah iz tega člena zbirajo, vodijo in obdelujejo zaradi izvajanja nalog iz tega zakona.

(1) Evidenca homologiranih vozil vsebuje podatke o tipih vozil, njihovih proizvajalcih ter izdanih listinah in oznakah o skladnosti tipov vozil. Vsebuje tudi podatke o osebnih imenih odgovornih in kontaktnih oseb proizvajalca.
(2) Evidenca izdanih potrdil o skladnosti vsebuje podatke o izdanih potrdilih o skladnosti in soglasij k registraciji za posamezna vozila, tehničnih lastnostih in stanju vozil ter njihovem proizvajalcu. Vsebuje tudi podatke o izdajatelju potrdil o skladnosti ter osebnih imenih njegovih odgovornih oseb in kontaktnih oseb ter podpisnikov listin. Kadar se potrdilo o skladnosti izda v postopku posamične odobritve ali se izda soglasje k registraciji v postopkih identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila na zahtevo posameznika, evidenca vsebuje tudi osebno ime, EMŠO, matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča vlagatelja zahteve.
(3) Evidenca registriranih vozil vsebuje vse podatke o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi registraciji, izdanem prometnem dovoljenju, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, tehničnih pregledih, obveznem zavarovanju in druge podatke. Podatki o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, vsebujejo njeno osebno ime oziroma firmo, EMŠO oziroma matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Ta evidenca vsebuje tudi podatke o dovoljenjih za preskusno vožnjo in izdanih preskusnih tablicah ter njihovih uporabnikih, in sicer osebno ime oziroma firmo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Ta evidenca vsebuje tudi podatke o dovoljenjih za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic in trajnih preskusnih tablicah ter osebno ime oziroma firmo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža subjektov iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona in osebno ime oseb, ki so upravičene za izdajo dovoljenj za preskusno vožnjo.
(4) Evidenca cestnega nadzora nad tehnično brezhibnostjo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi, vsebuje podatke o kraju in času opravljenega cestnega nadzora, o vozilu, ki je bilo nadzirano, o obsegu opravljenega nadzora in izrečenih ukrepih, podjetju, ki opravlja prevoz, ter osebno ime in datum rojstva voznika vozila.
(5) Evidenca opravljenih izpitov in preskusov usposobljenosti izvajalcev nalog iz 60. člena tega zakona vsebuje podatke o vrsti opravljenega izpita oziroma preskusa usposobljenosti, datum izpita ter osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki je opravila izpit oziroma preskus usposobljenosti ter datume obnavljanja znanja in morebitne začasne prepovedi opravljanja dela.
(6) Evidenca izdanih pooblastil tehničnim službam in strokovnim organizacijam iz 56. in 57. člena tega zakona vsebuje podatke o firmi in sedežu tehnične službe ali strokovne organizacije, obsegu pooblastila, lokacijah, na katerih opravlja svojo dejavnost, datumu izdaje pooblastila, datumih in ugotovitvah pri nadzornih pregledih ter osebnih imenih odgovornih oseb in podpisnikov listin.

(1) Ministrstvo, pristojno za promet, agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, registracijske organizacije, občinska redarstva in državni organi, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona, imajo pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz evidenc iz prejšnjega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Dostop je brezplačen. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije.
(2) Za spremljanje podatkov o uničenih motornih vozilih se lahko evidenca registriranih vozil poveže z evidenco uničenih vozil, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje. Kot povezovalni znak se uporabi identifikacijska številka vozila.
(3) Proizvajalci vozil in njihovih delov imajo pravico do pridobitve podatkov o tem, katera oseba je lastnik ali imetnik drugih pravic na posameznem vozilu, če te podatke potrebujejo za izvedbo odpoklica vozil v smislu četrtega odstavka 13. člena tega zakona.
(4) O pridobitvi podatkov iz prejšnjega odstavka odloči minister na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je pridobitev podatkov dopustna.

Minister podrobneje predpiše vsebino in način vodenja evidenc iz 62. člena tega zakona, povezljivost podatkov in pogoje za računalniški dostop do evidenc ter dajanje podatkov iz njih.

(1) Agencija opravlja strokovni nadzor nad delom proizvajalcev vozil in njihovih pooblaščenih zastopnikov, tehničnih služb, strokovnih organizacij in registracijskih organizacij.
(2) Agencija o opravljanju nalog po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, poroča ministru.

(1) Izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzirajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v delu, ki ureja zahteve za traktorje, opravljajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter inšpektorji inšpektorata, pristojnega za delo. Nadzor nad traktorji pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del zunaj cestnega prometa obsega samo varnostne elemente na traktorjih. Inšpektorat, pristojen za delo, nadzira le pravne in fizične osebe, ki imajo status delodajalca po predpisih o varnosti in zdravju pri delu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v delu, ki se nanaša na potrdilo o uničenju vozila ali na izjavo o lokaciji vozila, opravljajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za okolje.
(4) Pri opravljanju nadzora imajo pristojni inšpektorji poleg pravic in dolžnosti iz tega zakona tudi pravice in dolžnosti po predpisih o inšpekcijskem nadzoru, predpisih o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti ter predpisih o splošni varnosti proizvodov, s katerimi se ureja nadzor nad skladnostjo in varnostjo proizvodov, ki se dajejo v promet ali se uporabljajo.
(5) Inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet, opravljajo inšpekcijski nadzor nad skladnostjo vozil, njihovih delov in opreme ter delom proizvajalcev vozil in njihovih pooblaščenih zastopnikov, distributerjev vozil in njihovih delov, strokovnih organizacij in registracijskih organizacij. Pri proizvajalcih vozil in njihovih pooblaščenih zastopnikih je vsebina inšpekcijskega nadzora predvsem zakonitost izdajanja potrdil o skladnosti.
(6) Če ni z zakonom določeno drugače, inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet, nadzirajo tehnično brezhibnost vseh vozil v cestnem prometu. Usklajevanje dela z drugimi stvarno pristojnimi inšpekcijskimi organi za nadzor vozil za posebne vrste prevozov se opravlja v skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru.
(7) Za opravljanje svojih nalog lahko pristojni inšpektor po potrebi zahteva tudi pomoč policije.

Inšpektor, ki opravlja nadzor po tem zakonu, mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev imeti vsaj pet let delovnih izkušenj. Za posamezna področja nadzora mora izpolnjevati tudi druge posebne pogoje in imeti uporabno znanje, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico:
1. pregledati evidence, ki jih je treba voditi na podlagi tega zakona;
2. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih podatkovnih zbirk, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora;
3. prepovedati dajanje na trg ali prepovedati uporabo ter odrediti umik vozil, delov vozil in opreme, ki niso v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, iz prodaje;
4. pridobiti podatke in opraviti pregled tehničnega in drugega varovanja prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin, obrazcev ter pečatov;
5. brezplačno dobiti kopije listin in drugih dokumentov, ki jih potrebuje za izvedbo inšpekcijskega pregleda in ukrepov;
6. zaseči listine in druge dokumente;
7. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
8. odrediti ponoven tehnični pregled vozila na napravah in opremi strokovne organizacije pod inšpekcijskim nadzorom, in
9. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.

Če inšpektor pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da je bil kršen ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, ima pravico in dolžnost:
1. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;
2. začasno prepovedati opravljanje dela, povezanega z izvajanjem tega zakona za čas, ki ga določi kot rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
3. prepovedati, da delo opravlja oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela ali ga opravlja v času, ko ji je omejena pravica opravljati to delo;
4. z odločbo napotiti delavca na ponovno opravljanje izpita, ki je predpisano s tem zakonom, in
5. predlagati pristojnemu organu odvzem pooblastila strokovni organizaciji in tehnični službi.

(1) Inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem postopkov strokovnih organizacij, lahko od lastnika vozila zahteva, da omogoči ponovitev izvedenega postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila ali ugotavljanja tehnične brezhibnosti vozila.
(2) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da je izvajalec postopka iz prejšnjega odstavka izdal soglasje k registraciji vozila oziroma potrdil tehnično brezhibnost vozilu, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev ali nima brezhibno delujočih delov ali brezhibne predpisane opreme, inšpektor odredi potrebne ukrepe za razveljavitev izdanih listin.
(3) Ob ugotovitvah prejšnjega odstavka stroške ponovnega pregleda plača strokovna organizacija, ki je izdala listine, sicer ti bremenijo inšpekcijski organ.
(4) Inšpektor o vseh ugotovljenih nepravilnostih obvesti agencijo in ministrstvo, pristojno za promet.

(1) Inšpekcijski nadzor se opravlja tudi v cestnem prometu, pri čemer ima inšpektor pravico ustaviti in pregledati vozilo, njegove naprave in opremo (v nadaljnjem besedilu: nadzor tehnične brezhibnosti vozila) ter dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik vozila. V ta namen inšpektor uporablja označeno službeno vozilo ter posebno tehnično in svetlobno opremo.
(2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka mora voznik ustaviti na kraju, ki ga odredi inšpektor z dajanjem predpisanih znakov, na način in po postopku, določenem v predpisih o prevozih v cestnem prometu.
(3) Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, zaradi katerih je mogoče izločiti vozilo iz prometa, stroške opravljenih pregledov plača voznik.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, če na znak inšpektorja ne ustavi vozila ali ne omogoči pregleda vozila, njegovih naprav in opreme ter dokumentov.

(1) Policija nadzira izvajanje tega zakona v okviru nadzora cestnega prometa in nadzora varnostnih elementov na traktorjih pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del.
(2) Policist lahko zaseže vozilo, ki je predelano tako, da presega največjo moč motorja ali največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v homologacijskih dokumentih vozila, če predelava ni bila odobrena v skladu z 19. členom tega zakona, ali največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v predpisih o homologaciji, za posamezno kategorijo vozil.
(3) Zaseženo vozilo se praviloma odda sodišču, pristojnemu za postopek o prekršku, lahko pa se do izdaje odločbe o prekršku hrani pri policiji.
(4) Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila in jih pošlje upravni enoti, v kateri ima lastnik vozila prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.

(1) Tehnično brezhibnost vozil v cestnem prometu, ki vključuje tudi pregled in merjenje učinkovitosti zavornega sistema in izpustov izpušnih plinov ter pregled in nadzor omejilnikov hitrosti, nadzirajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet, in policisti tudi s pomočjo merilne opreme in naprav, ki se uporabljajo pri tehničnih pregledih vozil in so nameščene v posebnem vozilu (v nadaljnjem besedilu: mobilna enota).
(2) Za postopke iz prejšnjega odstavka, merilno opremo in naprave mobilnih enot se smiselno uporabljajo zahteve o postopkih, merilni opremi in napravah, ki jih pri svojem delu uporabljajo strokovne organizacije, ki opravljajo tehnične preglede.

(1) Inšpektor ali policist lahko pri opravljanju svojih nalog izloči iz prometa ali prepove uporabo pri opravljanju del vozilu:
1. ki ni tehnično brezhibno;
2. ki je tako poškodovano v prometni nesreči, da ni sposobno za varno udeležbo v cestnem prometu;
3. katerega skladnost s predpisanimi zahtevami ni bila ugotovljena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
4. ki ne izpolnjuje posebnih tehničnih zahtev za namen, za katerega se uporablja;
5. ki je predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi;
6. pri katerem vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti;
7. ki ni registrirano ali nima veljavnega dovoljenja za preskusno vožnjo ali za katero je potekla veljavnost prometnega dovoljenja;
8. katerega voznik ovira ali ne omogoči izvedbe inšpekcijskega pregleda;
9. ki ni obvezno zavarovano v skladu s predpisi;
10. za katero niso poravnane obveznosti plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu;
11. ki ni ali ni na predpisani način označeno z registrskimi ali preskusnimi tablicami, ali
12. ki je označeno z registrskimi ali preskusnimi tablicami, ki niso izdane za to vozilo.
(2) Izločitev vozila ali prepoved uporabe vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Inšpektor ali policist, ki izloči vozilo iz prometa, lahko odvzame prometno dovoljenje in registrske ali preskusne tablice. Če voznik ne odstrani registrskih ali preskusnih tablic z vozila, se odstranijo z neposredno fizično prisilo na voznikove stroške. O odvzetem prometnem dovoljenju in registrskih tablicah inšpektor ali policist izda potrdilo.
(3) Inšpektor ali policist odredi izredni tehnični pregled vozila in odvzame registrske tablice, če sumi, da:
1. vozilo ni tehnično brezhibno zaradi napak na podvozju ali na napravah za upravljanje ali zaviranje ali na napravah za povezovanje vlečnega in priklopnega vozila;
2. ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede emisij onesnaževal in hrupa, ali
3. je tako poškodovano, da ni sposobno za varno udeležbo v cestnem prometu, razen v primerih iz 1. točke četrtega odstavka tega člena.
(4) Inšpektor ali policist odredi, da mora vozilo v tehnično službo za posamično odobritev in odvzame registrske tablice, če sumi, da:
1. ima vozilo huje poškodovano podvozje ali naprave za upravljanje ali zaviranje;
2. je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi, ali
3. vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti.
(5) V primeru iz 3. točke tretjega odstavka tega člena in 1. točke prejšnjega odstavka se tehnični pregled oziroma posamična odobritev opravi, ko je vozilo popravljeno.
(6) Stroške izrednega tehničnega pregleda ali posamične odobritve plača voznik. Vozniku se ti stroški, razen v primeru iz 3. točke tretjega odstavka in 1. točke četrtega odstavka tega člena, povrnejo, če se ugotovi, da je vozilo tehnično brezhibno. V tem primeru plača stroške pregleda organ, ki je pregled odredil.
(7) Odvzeto prometno dovoljenje in tablice se v treh dneh od odvzema vrnejo uporabniku ali lastniku vozila, s katerega so bili odvzeti, če je odpravljen razlog, zaradi katerega so bili odvzeti in če so plačani vsi s tem nastali stroški. Lastnik ali uporabnik vozila to dokaže s potrdilom o tehnični brezhibnosti vozila oziroma z ustreznim vpisom v potrdilu o skladnosti vozila in dokazili, da vozilo izpolnjuje predpisane pogoje za uporabo v cestnem prometu. Po tem roku se prometno dovoljenje in registrske tablice pošljejo registracijski organizaciji, ki jih je izdala. Odvzete preskusne tablice registracijska organizacija uniči.

(1) Voznik mora na inšpektorjevo ali policistovo zahtevo omogočiti pregled vozila in pri njem sodelovati.
(2) Voznik mora na inšpektorjevo ali policistovo zahtevo omogočiti tehnični pregled vozila. Če na kraju postopka vozila ni mogoče tehnično pregledati (mobilna enota), mora na zahtevo inšpektorja ali policista odpeljati vozilo na tehnični pregled in pri njem sodelovati.
(3) Če voznik na zahtevo iz prejšnjega odstavka noče odpeljati vozila na tehnični pregled, se na pregled odpelje na stroške voznika. Stroške tehničnega pregleda vozila plača voznik, razen če se dokaže, da je vozilo tehnično brezhibno, ko ti bremenijo inšpekcijski organ oziroma policijo.
(4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi vozniku, naj ravna v nasprotju z zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.

(1) Carinski organi nadzirajo vozila v okviru svojih kontrol v skladu s carinsko zakonodajo.
(2) Carinski organi imajo pravico izločiti iz prometa vozilo, ki je predelano, dodelano ali spremenjeno tako, da bi lahko bili kršeni carinski, trošarinski in drugi predpisi, za izvajanje katerih so pristojni carinski organi.

Za izrekanje globe so v okviru nadzora po tem zakonu pri postopkih o prekršku pristojni inšpekcijski organi iz 67. člena tega zakona in policija, za prekrške po četrtem odstavku 33. člena ter drugem in petem odstavku 40. člena tega zakona pa upravne enote.

Minister podrobneje predpiše:
1. načine in postopke nadzora nad vozili v cestnem prometu in pri delu s kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, in
2. vsebino in način poročanja agencije iz 66. člena tega zakona.

(1) Informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so informacije, potrebne za ugotovitev stanja vozila, servisiranje, pregled, redne preglede, popravilo, ponovno programiranje, ponovno vključitev vozila ali ugotovitev stanja vozila na daljavo, vključno z vsemi njihovimi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. Informacije vključujejo tudi vse podatke, potrebne za vgradnjo delov ali opreme v vozila.
(2) Proizvajalec mora v skladu s posameznimi tehničnimi specifikacijami za vozila ob primernem povračilu stroškov omogočiti vsem zainteresiranim vzdrževalcem vozil neomejen dostop do informacij o vozilu, diagnostični in drugi opremi ter orodju, vključno z vso ustrezno programsko opremo. Omogočiti mora tudi dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.
(3) Proizvajalec mora po potrebi zagotoviti standardizirano in varno napravo za podporo na daljavo, ki zainteresiranim vzdrževalcem vozil omogoča, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega sistema vozila.
(4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(1) Starši, skrbniki oziroma rejniki morajo nadzirati ali skrbeti za otroka ali mladoletnika pri zadevah, ki jih ureja ta zakon.
(2) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka je tedaj, ko starši, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s tem zakonom.
(3) Z globo 200 eurov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki oziroma rejniki, čigar otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem zakonu, ki je posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.
(4) Ob opustitvi dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom morajo osebe iz prvega odstavka tega člena plačati globo za prekrške, storjene po 19., 26., 33., 35., 36., 37., 40., 41., 42., 43., 46., 50., 53., 72. in 76. členu tega zakona.

(1) 1. julija 2011 prevzame Prometni inšpektorat Republike Slovenije naloge inšpekcijskega nadzora pri ugotavljanju skladnosti vozil, ki jih opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije na podlagi Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Ministrstvo, pristojno za promet, prevzame vodenje in upravljanje evidenc:
1. iz 1. točke prvega odstavka 62. člena tega zakona 1. januarja 2012, do takrat pa vodi in upravlja to evidenco ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in
2. iz 2. točke prvega odstavka 62. člena tega zakona 1. januarja 2013, do takrat pa vodi in upravlja to evidenco Policija.
(3) S prevzemom evidenc se na ministrstvo, pristojno za promet, prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na evidence iz prejšnjega odstavka.

(1) Postopki pri zadevah s področij, ki jih ureja ta zakon, ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po predpisih, na podlagi katerih so bili začeti.
(2) Do 31. decembra 2013 se status starodobnika lahko podeli vozilu, starejšemu od 25 let, če izpolnjuje vse druge predpisane pogoje.
(3) Vozila kategorije N1, ki jim je z dnem začetka uporabe tega zakona preteklo več kot eno leto od datuma prve registracije, morajo opraviti prvi tehnični pregled ob prvem podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja ali v enem letu od začetka uporabe zakona, kar prej poteče.
(4) Upravne enote začnejo opravljati naloge prekrškovnega organa iz 78. člena tega zakona 1. januarja 2012.
(5) Določbe tretjega in petega odstavka 29. člena tega zakona veljajo tudi za vozila, ki so ob začetku uporabe tega zakona že registrirana, in sicer se potrebna sprememba izvede ob prvem naslednjem podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja po začetku uporabe tega zakona.

(1) Pooblastila, podeljena organizacijam za ugotavljanje skladnosti vozil, identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil, registracijo vozil, izdajanje dovoljenj za preskusno vožnjo in za opravljanje tehničnih pregledov vozil pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo veljavna do izdaje novih odločb na podlagi tega zakona. Pooblastila za opravljanje nalog posamične odobritve predelanega vozila veljajo tudi za posamične odobritve popravljenega vozila.
(2) Pooblastila, podeljena organizacijam za usposabljanje izvajalcev nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in registracijske organizacije, ostanejo veljavna do izbire novih izvajalcev na podlagi tega zakona.
(3) Tehnične službe, strokovne in registracijske organizacije, ki imajo veljavno pooblastilo za izvajanje nalog, morajo začeti izpolnjevati novo predpisane pogoje v roku dveh let po uveljavitvi novih pogojev. Spremenjeni pogoji glede prostorov in izobrazbe za strokovne delavce ne veljajo za prostore in delavce, ki so izpolnjevali predpisane zahteve pred uveljavitvijo predpisa iz 5. točke prvega odstavka 27. člena in 1. točke 61. člena tega zakona.
(4) Spremenjeni pogoji glede prostorov ne veljajo za prostore organizacij za tehnične preglede vozil, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih zahtev po dosedanjih predpisih in so organizacije pridobile odločbo ministra, pristojnega za notranje zadeve, s katero se posamezni organizaciji na podlagi 30. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 52/02) dovoli, da poslovni prostor lahko odstopa od predpisanih mer.
(5) Registrske tablice, ki so bile izdane na podlagi 178. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/00 – odločba US, 39/00 – popravek odločbe US, 61/00, 100/00 – odločba US, 21/02 in 67/02) ter Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10) ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi tega zakona.

Podzakonski predpisi, določeni s tem zakonom, morajo biti izdani najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o prepovedi prodaje in uvoza vozil brez katalizatorja (Uradni list RS, št. 27/94, 43/94 in 41/04).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o določitvi cen za opravljene tehnične preglede, ki jih plačujejo lastniki motornih in priklopnih vozil organizacijam za tehnične preglede (Uradni list RS, št. 75/06), ki pa se še uporablja do začetka uporabe tega zakona.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
1. Odredba o označevanju atestirane specialne opreme transportnih sredstev za mednarodni prevoz lahko pokvarljivih živil (Uradni list SFRJ, št. 24/78);
2. Odredba o deklariranju nadomestnih delov za vozila (Uradni list SFRJ, št. 10/82) in
3. Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter o osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 50/82, 11/83, 4/85, 65/85, 64/86, 22/90 in 50/90).

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. v Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10):
– 5. člen;
– v 12. členu – tretji odstavek;
– v 23. členu – v prvem odstavku 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42., 44., 45., 46., 47., 50., 55., 56., 57., 59., 60. in 61. točka;
– v 28. členu – četrti in peti odstavek;
– v 34. členu – drugi, tretji in četrti odstavek;
– 59. člen – razen drugega stavka drugega odstavka;
– v 60. členu – prvi in tretji odstavek;
– v 90. členu – drugi odstavek;
– v 92. členu – prvi odstavek, prvi stavek osmega odstavka, deseti, dvanajsti in trinajsti odstavek;
– 190. do 214. člen;
– v 222. členu prvi stavek v delu, ki se nanaša na registracijo motornih in priklopnih vozil, tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter ugotavljanje skladnosti vozil;
– v 223. členu:
– prvi odstavek v delu, ki se nanaša na inšpekcijski nadzor nad opravljanjem registracije motornih in priklopnih vozil ter tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil;
– drugi odstavek v delu, ki se nanaša na naloge prekrškovnega organa, če je kršen 197. člen Zakona o varnosti cestnega prometa;
– četrti odstavek;
– v 224. členu:
– prvi odstavek v delu, ki se nanaša na inšpekcijski nadzor v prostorih registracijskih organizacij ter organizacij za tehnične preglede;
– drugi odstavek v delu, ki se nanaša na pravico ustavitve vozila in pregleda naprav in opreme na vozilu ter dokumentov v tej zvezi, in drugi stavek;
– tretji odstavek;
– četrti odstavek v delu, ki se nanaša na voznika vozila, ki ne upošteva zahteve inšpektorja za ustavitev vozila, vpogled zahtevanih dokumentov in dokazil ter na onemogočanje pregleda vozila, naprav in opreme na vozilu;
– v 227. členu – tretji, četrti in osmi odstavek;
– 228., 229., 230. in 231. člen;
– v 239. členu:
– v prvem odstavku prva do četrta, sedma, enajsta, trinajsta in štirinajsta alinea;
– osmi odstavek;
– 241. člen;
– 248. člen;
2. v Zakonu o varnosti cestnega prometa ZVCP-1 (Uradni list RS, št. 83/04):
– 261. člen;
– v 262. členu – drugi odstavek;
3. v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa ZVCP-1G (Uradni list RS, št. 36/10):
– besedilo drugega odstavka 54. člena »iz drugega odstavka 195. člena, 203. člena, prvega in tretjega odstavka 208. člena, drugega odstavka 211.a člena, prvega odstavka 214. člena in tretjega odstavka 224. člena«;
– besedilo tretjega odstavka 56. člena »evidenco registriranih vozil iz 202. člena in evidenco o opravljenih tehničnih pregledih iz 211. člena zakona.«;
– besedilo četrtega odstavka 56. člena, ki se nanaša na evidenco registriranih vozil iz 202. člena in evidenco o opravljenih tehničnih pregledih iz 211. člena zakona.
(2) Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do 1. julija 2011.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do začetka uporabe predpisov, izdanih na podlagi 11., 27., 47., 61., 65. in 79. člena tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
1. Uredba o cenah za storitve v postopkih homologacije in posamične odobritve vozil (Uradni list RS, št. 72/00);
2. Pravilnik o ES-homologaciji in posamični odobritvi motornih vozil (Uradni list RS, št. 31/09 in 78/09);
3. Pravilnik o ES-homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (Uradni list RS, št. 125/03, 80/04, 75/05, 82/07 in 96/09);
4. Pravilnik o ES-homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev (Uradni list RS, št. 125/03, 80/04, 103/04, 75/05, 33/06 in 82/07);
5. Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 105/09 in 9/10);
6. Navodilo o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za motorna vozila (Uradni list RS, št. 20/09);
7. Odredba o homologiranju zaščitnih čelad za voznike in sovoznike motornih koles in mopedov (št. 22.05) (Uradni list RS, 107/03);
8. Odredba o homologiranju varnostnih trikotnikov (št. 27.03) (Uradni list RS, št. 62/99);
9. Odredba o homologiranju posebnih opozorilnih svetilk za motorna vozila (št. 65.00) (Uradni list RS, št. 55/96);
10. Odredba o homologiranju tabel za označevanje počasnih vozil (št. 69.01) (Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99);
11. Odredba o homologiranju tabel za označevanje težkih in dolgih vozil (št. 70.01) (Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99);
12. Odredba o homologiranju vozil na akumulatorski električni pogon glede posebnih pogojev za njihovo konstrukcijo in funkcionalno varnost (št. 100.00) (Uradni list RS, št. 74/97);
13. Odredba o homologiranju odsevnih oznak za težka in dolga vozila ter njihove priklopnike (št. 104.00) (Uradni list RS, št. 62/99 in 86/99);
14. Pravilnik o kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih vozil (Uradni list RS, št. 106/04, 134/04, 136/04 – popr. in 115/07);
15. Uredba o nadzoru tehnične brezhibnosti motornih in priklopnih vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 113/03);
16. Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 88/05 in 119/07);
17. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 66/05, 48/06 in 66/07);
18. Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 83/06);
19. Pravilnik o določitvi cen tiskovin, obrazcev in tablic (Uradni list RS, št. 95/07, 63/08, 9/09 in 48/09);
20. Pravilnik o minimalnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati nekatere naprave in oprema vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 97/02 in 123/03);
21. Pravilnik o napravah za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij vozil (Uradni list RS, št. 74/07);
22. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 17/00, 33/00 – popr., 45/04, 82/07, 70/08 in 104/09);
23. Pravilnik o zatemnjevanju stekel na vozilih (Uradni list RS, št. 82/07 in 70/08);
24. Pravilnik o zahtevah za prekategorizacijo vozil (Uradni list RS, št. 70/08);
25. Pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 104/09);
26. Pravilnik o naknadni vgradnji ogledal na vozila (Uradni list RS, št. 116/07);
27. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za motorna in priklopna vozila (Uradni list RS, št. 96/09, 114/09 in 50/10);
28. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za dvo- in trikolesna motorna vozila (Uradni list RS, št. 96/09 in 114/09);
29. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za kmetijske in gozdarske traktorje (Uradni list RS, št. 96/09 in 114/09);
30. Odredba o določitvi seznama splošnih tehničnih specifikacij s področja motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 96/09);
31. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij o postopkih s področja motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 68/10);
32. Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok (Uradni list RS, št. 23/09);
33. Pravilnik o merah in masah vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 138/06);
34. Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo (Uradni list RS, št. 116/07) v delu, ki se nanaša na registracijo in označevanje vozil in
35. Pravilnik o potrdilu o uničenju motornega vozila in o izjavi o lokaciji vozila (Uradni list RS, št. 54/10).

Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se začne 1. julija 2011.