Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja minister za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik določa vrste parametrov odpadnih voda pri prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih voda, vsebino poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu, ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v skladu z:
– Direktivo Sveta z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (UL L št. 81 z dne 27. 3. 1982, str. 29), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),
– Direktivo Sveta z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L št. 291 z dne 24. 10. 1983, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),
– Direktivo Sveta z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L št. 74 z dne 17. 3. 1984, str. 49), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),
– Direktivo Sveta z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana (UL L št. 274 z dne 17. 10. 1984, str. 11), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),
– Direktivo Sveta z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L št. 181 z dne 4. 7. 1986, str. 16), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),
– Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1), in
– Direktivo 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52).
(2) Ta pravilnik podrobneje določa tudi tehnične pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa in razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa.

Poleg izrazov, uporabljenih v zakonu, ki ureja varstvo okolja, v uredbi, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: uredba o KČN), uredbi, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: uredba o MKČN), in uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: splošna emisijska uredba), se v tem pravilniku uporabljajo izrazi z naslednjim pomenom:
1. vzorec odpadne vode je del toka odpadne vode, ki se zaradi analize odvzame na merilnem mestu, v časovnem obdobju in na način, določenih s tem pravilnikom;
2. trenutni vzorec odpadne vode je enkratni odvzem vzorca odpadne vode;
3. kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je zmes enake količine najmanj petih trenutnih vzorcev, odvzetih na istem merilnem mestu v največ dveh urah v časovnih presledkih, ki niso krajši od dveh minut;
4. reprezentativni vzorec odpadne vode je zmes več trenutnih vzorcev, odvzetih časovno ali pretočno sorazmerno na istem merilnem mestu v obdobju, ki ni krajše od dveh in ne daljše od 24 ur. Reprezentativni vzorec se vzorči ročno ali s samodejnimi vzorčevalniki;
5. časovno sorazmerno vzorčenje je odvzem po količini enakih trenutnih vzorcev v enakomernih časovnih presledkih;
6. pretočno sorazmerno vzorčenje je odvzemanje po količini enakih trenutnih vzorcev, ko preteče določena količina odpadne vode, ali pa odvzemanje trenutnih vzorcev različnih količin v enakih časovnih presledkih, tako da je količina posameznega trenutnega vzorca sorazmerna pretoku odpadne vode;
7. kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
8. zavezanec je zavezanec za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda v skladu s splošno emisijsko uredbo oziroma uredbo o MKČN.

Izvedba prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obsega:
– merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem;
– vzorčenje odpadne vode;
– merjenje temperature in pH-vrednosti odpadne vode med vzorčenjem;
– pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev;
– kemijsko, biološko in ekotoksikološko analiziranje vzorca odpadne vode glede na osnovne in dodatne parametre ter mikrobiološko preskušanje vzorca;
– vrednotenje emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračun letne količine odpadne vode in letne količine onesnaževal;
– izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja odpadne vode za posamezen parameter, če je zanj s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz posamezne vrste naprav ali emisijo posameznega onesnaževala pri odvajanju odpadnih voda, (v nadaljnjem besedilu: poseben predpis) za posamezno vrsto naprav ali komunalno oziroma skupno čistilno napravo, določena mejna vrednost, in
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah.

(1) Osnovni parametri odpadne vode za naprave so temperatura, pH-vrednost, neraztopljene in usedljive snovi, KPK in BPK(5).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so osnovni parametri odpadne vode za:
– komunalne ali skupne čistilne naprave: neraztopljene snovi, KPK in BPK(5),
– male komunalne čistilne naprave: KPK in BPK(5).
(3) Če odpadna voda iz naprave, pripadajoče industrijske čistilne naprave, komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave vsebuje prednostne snovi ali prednostne nevarne snovi iz splošne emisijske uredbe in se odpadna voda odvaja v vode, je osnovni parameter odpadne vode tudi strupenost za vodne bolhe.

(1) Dodatni parametri odpadne vode za komunalne čistilne naprave so tisti parametri, za katere so z uredbo o KČN določene mejne vrednosti oziroma za katere je v skladu s to uredbo treba izvajati prve meritve in meritve obratovalnega monitoringa.
(2) Dodatni parametri odpadne vode za skupne čistilne naprave so tisti parametri, za katere so z uredbo o KČN določene mejne vrednosti oziroma za katere je v skladu s to uredbo treba izvajati prve meritve in meritve obratovalnega monitoringa, in parametri, ki jih vsebuje industrijska odpadna voda, odvajana na skupno čistilno napravo, in za katere se določajo mejne vrednosti v skladu s splošno emisijsko uredbo.
(3) Če se komunalna ali skupna čistilna naprava uvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33, z dne 4. 2. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 166/2006), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), so dodatni parametri odpadne vode tudi parametri, katerih letna emisija presega količine, za katere je v skladu z Uredbo 166/2006 treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi v vode in javno kanalizacijo.
(4) Ministrstvo lahko za komunalno ali za skupno čistilno napravo kot dodatni parameter v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi katerikoli drug parameter, ki lahko pomembno vpliva na kakovost voda, če ugotovi, da se ta parameter odvaja s komunalnimi odpadnimi vodami, ali če se na komunalni oziroma skupni čistilni napravi čistijo industrijske odpadne vode, ki tak parameter vsebujejo.
(5) Parametri iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi:
– sestave industrijske odpadne vode, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi,
– ugotovljene čezmerne obremenjenosti vodnega telesa, v katero se odpadna voda odvaja, v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ali
– pomembnega vpliva na kakovost vode, v katero se posredno ali neposredno odvaja komunalna odpadna voda iz te komunalne ali skupne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, upravljanje kakovosti kopalnih voda, kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, kakovost površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ter pitno vodo.
(6) Pomembnost vpliva na kakovost vode iz prejšnjega odstavka in prve alinee petega odstavka 6. člena tega pravilnika se oceni v skladu s predpisi, ki urejajo načrte upravljanja voda.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se mikrobiološki parametri iz uredbe o KČN uporabljajo kot dodatni parametri le za tisto komunalno ali skupno čistilno napravo, za katero je treba v skladu z uredbo o KČN ali uredbo o MKČN zagotoviti dodatno obdelavo odpadne vode.

(1) Za napravo, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda in za katero poseben predpis ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda, so dodatni parametri odpadne vode parametri, za katere so s takim predpisom določene mejne vrednosti.
(2) Če v napravi, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, poteka dejavnost, ki se razvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe 166/2006, so dodatni parametri odpadne vode tudi parametri, katerih letna emisija pri običajnem obratovanju naprave presega količine, za katere je v skladu z Uredbo 166/2006 treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi v vode in javno kanalizacijo.
(3) Za napravo, ki je hkrati naprava iz prvega in drugega odstavka tega člena, so dodatni parametri odpadne vode vsi dodatni parametri iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Za napravo, katere emisije snovi in toplote z odvajanjem odpadnih voda ne ureja poseben predpis, določi dodatne parametre industrijske odpadne vode ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave na podlagi predloga, ki ga k vlogi za pridobitev tega dovoljenja priloži upravljavec naprave, izdela pa ga pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost odpadne vode. Če v skladu s splošno emisijsko uredbo za obratovanje naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, določi dodatne parametre industrijske odpadne vode pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost odpadne vode.
(5) Ministrstvo lahko za napravo kot dodatni parameter določi tudi katerikoli drug parameter, če na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost industrijske odpadne vode, v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ugotovi, da:
– ta parameter pomembno vpliva na kakovost vode, v katero se posredno ali neposredno ali po javni kanalizaciji odvaja industrijska odpadna voda iz te naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, upravljanje kakovosti kopalnih voda, kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, kakovost površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ter pitno vodo,
– ta parameter škodljivo vpliva na biološko razgradnjo odpadne vode, ki se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi,
– ta parameter pomembno vpliva na kakovost blata iz komunalne ali skupne čistilne naprave, v kateri se čisti industrijska odpadna voda,
– ocena verjetnosti doseganja ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo načrte upravljanja voda, za vodno telo, v katero se industrijska odpadna voda odvaja, kaže, da vodno telo ne bo ali verjetno ne bo doseglo okoljskih ciljev, industrijske odpadne vode pa vsebujejo parameter, ki je vzrok za tako oceno,
– je vodno telo, v katero se industrijska odpadna voda odvaja, čezmerno obremenjeno, industrijske odpadne vode pa vsebujejo parameter, ki je vzrok za tako obremenjenost, ali
– meritve tega parametra upravljavec naprave potrebuje zaradi obračuna okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
(6) Pri napravi, v kateri nastajajo le hladilne odpadne vode, ki ne vsebujejo onesnaževal, in za katero emisije snovi in toplote z odvajanjem odpadnih voda ne ureja predpis o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare ali vroče vode, je treba meriti temperaturo hladilne vode na iztoku iz naprave, če se ta voda odvaja neposredno v površinske ali posredno v podzemne vode.
(7) Za napravo, iz katere se odvaja biološko razgradljiva industrijska odpadna voda iz dejavnosti, ki so navedene v uredbi o KČN, in za katero je treba v skladu s to uredbo zagotoviti dodatno obdelavo odpadne vode, so dodatni parametri odpadne vode tudi mikrobiološki parametri v skladu s to uredbo.

Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti merjenje osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem.

(1) Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu nove naprave, nove komunalne ali nove skupne čistilne naprave in po vsaki večji spremembi obratovanja teh naprav.
(2) Prve meritve se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če je za gradnjo ali spremembo naprave iz prejšnjega odstavka predpisano gradbeno dovoljenje. Če v postopku izdaje uporabnega dovoljenja poskusno obratovanje ni določeno ali če za gradnjo ali spremembo naprave iz prejšnjega odstavka ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se prve meritve izvedejo po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kakor v treh in ne pozneje kakor v devetih mesecih po prvem zagonu naprave. Za komunalno ali skupno čistilno napravo iz sedmega odstavka 5. člena tega pravilnika ali za napravo iz sedmega odstavka 6. člena tega pravilnika mora biti med izvajanjem prvih meritev zagotovljena dodatna obdelava odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(3) Prve meritve se izvajajo v enakomernih časovnih presledkih, ki niso krajši od desetih dni, in v času, ko je obratujoča naprava ali čistilna naprava polno obremenjena. Če v njej potekajo različni tehnološki postopki, morajo biti prve meritve izvedene med tehnološkim postopkom, ki povzroča največje emisije snovi ali toplote v vode.
(4) Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za komunalno ali skupno čistilno napravo določita na njenem iztoku na podlagi preglednice 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ter veljata za vse osnovne in dodatne parametre odpadnih voda razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec.
(5) Pri prvih meritvah se za komunalno ali skupno čistilno napravo izvedejo tudi meritve na vtoku, potrebne za izračun učinka čiščenja odpadnih voda. Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca na vtoku se določita na podlagi preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika.
(6) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(7) Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za napravo, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, določita na podlagi preglednice 2 iz priloge 1 tega pravilnika, razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec.
(8) Ne glede na število letnih meritev iz preglednic 1 in 2 v prilogi 1 tega pravilnika pri prvih meritvah ni treba opraviti več od treh meritev pri napravi, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, in ne več od ene meritve pri napravi, za katero ni treba pridobiti tega dovoljenja.
(9) Če rezultati meritev kateregakoli od parametrov, razen mikrobioloških parametrov, presegajo mejno vrednost, je treba meritev ponoviti v celotnem obsegu parametrov. Meritev, ki zahteva ponovitev, se ne šteje za meritev iz prejšnjega odstavka.
(10) Za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena se uporabijo podatki o zmogljivosti čistilne naprave, za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz šestega odstavka tega člena pa podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne vode iz naprave, določene v projektni dokumentaciji nove ali rekonstruirane naprave.

(1) Pri obratovalnem monitoringu mora zavezanec zagotavljati izvedbo:
– trajnih meritev količine odpadne vode in temperature, če je tako določeno s splošno emisijsko uredbo, ter trajnih meritev drugih parametrov, če je tako določeno s posebnim predpisom,
– občasnih meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem.
(2) Za poročilo o meritvah emisij snovi, ki je sestavni del vloge za izdajo, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja oziroma vloge za odstopanje od programa obratovalnega monitoringa v skladu s splošno emisijsko uredbo, je poleg meritev iz prejšnjega odstavka treba izvesti tudi meritve emisij snovi, ki zadevajo spremembe programa obratovalnega monitoringa. Pogostost meritev teh snovi se določi v skladu s:
– prejšnjim členom pri vlogi za zmanjšani obseg meritev oziroma
– 10. členom tega pravilnika pri vlogi za zmanjšano pogostost meritev.

(1) Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem naprave oziroma komunalne ali skupne čistilne naprave v enakomernih časovnih presledkih v koledarskem letu ali v obdobju obratovanja, če naprava ne obratuje celotno koledarsko leto.
(2) Meritve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati, ko je naprava ali komunalna ali skupna čistilna naprava v obratovalnem stanju, značilnem za obdobje med zaporednima občasnima meritvama.
(3) Za komunalne ali skupne čistilne naprave je letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode na iztoku iz naprave glede na njeno zmogljivost določena v preglednici 1 priloge 1 tega pravilnika, razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec. Za določitev števila občasnih meritev in časa vzorčenja se uporabijo podatki o zmogljivosti čistilne naprave, določeni v projektni dokumentaciji te naprave.
(4) Ne glede na pogostost občasnih meritev, določeno v preglednici 1 priloge 1 tega pravilnika, je število letnih meritev za komunalno ali skupno čistilno napravo, ki je v preteklem koledarskem letu čezmerno obremenjevala okolje:
– 12 za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE,
– 4 za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 1.000 PE in manjšo od 2.000 PE, in
– 2 za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 1.000 PE.
(5) Letna pogostost meritev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ne velja za preskušanje mikrobioloških parametrov, ki se izvaja samo v kopalni sezoni s pogostostjo:
– enega preskušanja za komunalno ali skupno čistilno napravo iz sedmega odstavka 5. člena tega pravilnika in za napravo iz sedmega odstavka 6. člena tega pravilnika, za katero je predpisana pogostost manjša od 12 meritev vsako leto, in
– po eno preskušanje v vsakem koledarskem mesecu kopalne sezone za komunalno ali skupno čistilno napravo iz sedmega odstavka 5. člena tega pravilnika in za napravo iz sedmega odstavka 6. člena tega pravilnika, za katero je predpisana pogostost enaka ali večja od 12 meritev vsako leto.
(6) Zaradi izračuna letne povprečne vrednosti učinka čiščenja komunalne ali skupne čistilne naprave je treba pri občasnih meritvah meriti parametre KPK in BPK(5) ter celotni dušik in celotni fosfor, če sta vključena v program obratovalnega monitoringa, tudi v odpadni vodi na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo. Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca na vtoku se določita na podlagi preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika.
(7) Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode za iztok iz naprave, ki odvaja industrijske odpadne vode, sta določena v preglednici 2 priloge 1 tega pravilnika, razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec. Za določitev števila občasnih meritev in časa vzorčenja se uporabijo podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne vode iz naprave, določene v projektni dokumentaciji te naprave.
(8) Letna pogostost meritev iz prejšnjega odstavka ne velja za preskušanje mikrobioloških parametrov, ki se izvaja samo v kopalni sezoni s pogostostjo iz petega odstavka tega člena.
(9) Letna pogostost občasnih meritev iz sedmega odstavka tega člena velja tudi za napravo, ki obratuje sezonsko ali s prekinitvami, pri čemer se morajo meritve namesto v koledarskem letu časovno enakomerno razporediti v obdobju njenega obratovanja.

(1) Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, za katero se v skladu z uredbo o MKČN namesto prvih meritev ali obratovalnega monitoringa izdela ocena obratovanja, se ta ocena naredi po navodilu iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, in na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ni skladna s standardi iz uredbe o MKČN, se pri izdelavi ocene obratovanja, ki se v skladu s tem predpisom naredi namesto izvedbe obratovalnega monitoringa, upoštevajo rezultati prvih meritev.

(1) Vzorčenje 6-urnega reprezentativnega vzorca odpadne vode se izvede med najmočnejšim dnevnim odvajanjem iz naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, oziroma iz komunalne ali skupne čistilne naprave.
(2) Če je za napravo, ki odvaja industrijske odpadne vode, komunalno ali skupno čistilno napravo s tem pravilnikom določen 6-urni reprezentativni vzorec, se čas vzorčenja lahko podaljša.
(3) Če je za napravo, ki odvaja industrijske odpadne vode, s tem pravilnikom določen 24-urni reprezentativni vzorec, se čas vzorčenja lahko skrajša:
– na 14-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kot 85 odstotkov povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz naprave,
– na 6-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kot 75 odstotkov povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz naprave.
(4) Namesto reprezentativnega vzorca se lahko v napravi, ki odvaja industrijske odpadne vode, odvzame kvalificirani trenutni vzorec, če:
– se več kot 85 odstotkov povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz naprave, odvede v manj kot štirih urah v katerem koli obdobju dneva ali
– je zadrževalni čas odpadne vode daljši od 24 ur.
(5) Če se odpadna voda iz naprave, ki odvaja industrijske odpadne vode, odvaja s praznjenjem naprave ali izravnalnega bazena ali na drug šaržni način in čas praznjenja ni daljši od 24 ur, se namesto reprezentativnega vzorči trenutni vzorec iz naprave ali izravnalnega bazena pred praznjenjem.
(6) Pri ravnanju s trenutnim vzorcem za mikrobiološko preskušanje odpadne vode je treba upoštevati pravila o ravnanju z vzorci za tako preskušanje iz predpisa, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.

(1) Če je za komunalno ali skupno čistilno napravo po tem pravilniku določen 24-urni čas vzorčenja za pridobitev reprezentativnega vzorca odpadne vode, se pri vzorčenju upošteva zadrževalni čas.
(2) Če je za komunalno ali skupno čistilno napravo po tem pravilniku določen čas vzorčenja krajši od 24 ur, se pri vzorčenju upošteva zadrževalni čas le, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa na komunalni ali skupni čistilni napravi ugotovi, da to vpliva na izračun učinka čiščenja.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa vzorči odpadno vodo brez upoštevanja zadrževalnega časa, če ugotovi, da za posamezno komunalno ali skupno čistilno napravo upoštevanje zadrževalnega časa nima vpliva na izračun učinka čiščenja, in to v poročilu o izvedenih meritvah tudi obrazloži.

(1) Če so predpisane trajne meritve pretoka odpadne vode, morajo biti izvedene tako, da so zagotovljeni podatki o:
– letni količini odpadne vode,
– največjem 6-urnem povprečnem pretoku odpadne vode,
– največji dnevni količini odpadne vode,
– količini in povprečni vrednosti pretoka odpadne vode med vzorčenjem odpadne vode.
(2) Če so predpisane trajne meritve temperature odpadne vode, morajo biti izvedene tako, da se iz njihovih rezultatov lahko izračunajo dnevne povprečne vrednosti emisijskih deležev oddane toplote.

(1) Pri občasnih meritvah je treba zagotoviti merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem skladno s standardom iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Količine odpadne vode med vzorčenjem ni treba meriti, če:
– je letna količina industrijske odpadne vode iz naprave manjša od 12.000 m3 in majhen pretok odpadne vode ne omogoča izvajanja meritev tega pretoka ali
– gre za malo komunalno čistilno napravo, pri kateri majhen pretok odpadne vode ne omogoča izvajanja meritev tega pretoka.

(1) Na vsakem iztoku industrijske odpadne vode iz naprave in na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave mora zavezanec urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca.
(2) Za izračun učinka čiščenja odpadnih voda mora zavezanec urediti stalno merilno mesto iz prejšnjega odstavka tudi na vtoku na komunalno ali skupno čistilno napravo.
(3) Za merilno mesto iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti zagotovljeno zlasti, da je:
1. lahko dostopno (peš, v bližini parkirni prostor za avtomobil) in primerno očiščeno (odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala) ter označeno,
2. zavarovano pred poplavo, plazom ali cestnim prometom,
3. pri daljših časovnih meritvah zaradi varnosti merilne opreme urejeno v ograjenem prostoru,
4. izbrano v primerni oddaljenosti od iztoka v vodno telo ali javno kanalizacijo, da se prepreči popačenje rezultatov zaradi morebitne povratne vode iz odvodnika,
5. oblikovano in opremljeno tako, da je:
– zaradi varnosti izvajalca meritev zagotovljen dostop po ustrezno širokem jašku z lestvijo ali stopnicami in dovolj prostora na dnu jaška za delovanje dveh oseb, če je merilno mesto v jašku, v katerem zaradi njegove globine merilne opreme ni mogoče namestiti z vrha,
– omogočena namestitev ustrezne opreme za odvzem vzorcev in terenske meritve,
– za meritev pretoka na merilnem mestu zagotovljen laminarni tok; za zagotavljanje tega mora biti dolžina ravnega dela dotočne cevi pred merilnim mestom vsaj 10-kratnik premera te cevi,
– na merilnem mestu zagotovljena zadostna globina odpadne vode (vsaj 5 cm), da se omogoči uporaba potopne merilne sonde.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se priporoča:
– namestitev stopnje grobega predhodnega čiščenja (mreža) pred merilnim mestom (jaškom) za odvzem vzorca, da se med odvzemom prepreči onesnaženje merilnih sond in zamašitev cevi za odvzem vzorca (krpe, papir, kosovni odpadki, blato itd.),
– v oddaljenosti največ 5 m od merilnega mesta namestitev vodovodne pipe in treh enofaznih vtičnic za preskrbo z električno energijo, z napetostjo 220 V in močjo 15 A,
– osvetljenost merilnega mesta vsaj 200 luxov.
(5) V primerih iz prvega odstavka 14. in prvega odstavka 15. člena tega pravilnika mora merilno mesto ustrezati tudi zahtevam iz standarda za uporabljeno merilno metodo za meritev pretoka.
(6) Za posamezno napravo se lahko uporablja drugačno merilno mesto, če:
– ureditev merilnega mesta v skladu s prvim do petim odstavkom tega člena zaradi posebnega načina odvajanja odpadne vode (npr. zaradi šaržnega izpusta) tehnično ni upravičena in je mogoče z meritvami zagotoviti, da rezultati meritev nimajo višjih merilnih negotovosti kakor meritve, izvedene na merilnem mestu iz prvega do petega odstavka tega člena,
– gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– gre za zadrževalnik padavinske odpadne vode.
(7) Pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa pri izvajanju obratovalnega monitoringa preverja ustreznost urejenosti merilnega mesta z zahtevami tega pravilnika. O ugotovljenih neustreznostih najpozneje v desetih dneh obvesti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja.

(1) Za meritev pretoka se uporabljajo metode v skladu z mednarodno priznanimi standardi, za katere je pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa pridobil akreditacijo.
(2) Za vzorčenje, pripravo homogeniziranega vzorca in njegovo konzerviranje, shranjevanje in ravnanje z vzorci, za meritev temperature, meritev pH-vrednosti in analizo vzorca odpadne vode se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz priloge 2 tega pravilnika.
(3) Za meritve in analize iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge metode v skladu z drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi ali druge metode, za katere je pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa pridobil akreditacijo, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi metodami iz priloge 2 tega pravilnika.
(4) Za merjenje posameznega parametra odpadne vode iz priloge 2 tega pravilnika se lahko uporabljajo le metode:
– ki so validirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim mednarodno priznanim standardom in
– pri uporabi katerih je meja zaznavnosti vsaj 10–krat nižja od mejne vrednosti, določene za ta parameter.
(5) Določba druge alinee prejšnjega odstavka se ne uporablja za merjenje strupenosti za vodne bolhe in usedljivih snovi.
(6) Kadar je vodno telo, v katero se odvaja odpadna voda, čezmerno obremenjeno, se za merjenje parametra, ki je vzrok za tako obremenjenost, lahko uporabljajo le tiste metode, pri uporabi katerih meja zaznavnosti ne presega okoljskega standarda kakovosti za ta parameter v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, oziroma predpisom, ki ureja monitoring podzemnih voda.
(7) Analiza homogenega vzorca in določitev koncentracije snovi ali skupine snovi v neraztopljeni in raztopljeni obliki sta obvezni za tiste parametre odpadne vode, ki so v prilogi 2 tega pravilnika posebej označeni.
(8) Za analizo mikrobioloških parametrov se uporabljajo metode iz predpisa, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.

(1) Povprečna vrednost parametra odpadne vode, razen za mikrobiološke parametre in temperaturo, pH–vrednost, biološko razgradljivost in obarvanost, se v posameznem obdobju merjenja izračuna iz rezultatov vseh opravljenih meritev kot povprečna vrednost tako, kakor je določeno v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za parametra biološka razgradljivost in obarvanost se povprečna vrednost izračuna kot aritmetična sredina rezultatov vseh opravljenih meritev.
(3) Za temperaturo in pH–vrednost ter za mikrobiološke parametre se povprečna vrednost ne izračunava.

(1) Če so s splošno emisijsko uredbo za posamezno napravo ali čistilno napravo trajne meritve pretoka odpadne vode posebej predpisane, se letna količina odpadne vode ugotavlja neposredno z meritvami na iztoku iz take naprave.
(2) Trajne meritve pretoka odpadne vode se lahko namesto na iztoku izvajajo na vtoku v napravo, če je mogoče dokazati povezavo med obema pretokoma.
(3) Če s splošno emisijsko uredbo trajne meritve pretoka odpadne vode niso posebej predpisane, se letna količina odpadne vode ugotavlja posredno iz podatkov o:
– porabi vode,
– ocenjenem deležu porabljene vode, ki se po uporabi odvaja po obravnavanem iztoku,
– prostornini izravnalnih bazenov ali prostornini posod pri šaržni obdelavi odpadne vode in o pogostosti njihovega praznjenja.
(4) Letna količina odpadne vode se ugotavlja za koledarsko leto, na katero se nanašajo meritve obratovalnega monitoringa.

(1) O opravljenih prvih meritvah mora pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa izdelati poročilo, razen za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– izvajalcu monitoringa oziroma prvih meritev,
– zavezancu in njegovi dejavnosti,
– glavnih tehničnih značilnostih naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave ter utrjenih površinah, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda,
– namenu in vrsti meritev ter o obsegu osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode,
– mestu in času vzorčenja in meritev,
– vremenskih razmerah in količini odpadne vode med vzorčenjem,
– uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi,
– rezultatih vsake posamezne meritve in rezultatih izračunov iz 3. člena tega pravilnika,
– vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti,
– oceni letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode, izražene v enotah obremenitve skladno z določbami predpisa, ki ureja okoljsko dajatev zaradi obremenjevanja okolja z odvajanjem odpadnih voda, ali o oceni letnega povprečja učinka čiščenja za komunalno ali skupno čistilno napravo.
(3) Poročilo o prvih meritvah, razen poročila o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora zavezanec predložiti v elektronski obliki ministrstvu 30 dni po tem, ko so opravljene meritve, na obrazcih, ki jih ministrstvo objavi na spletni strani: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda (v nadaljnjem besedilu: spletna stran ARSO).
(4) Rezultate prvih meritev za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, kadar se te izvedejo, izvajalec javne službe vnese v obrazec za poročanje o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5) Obrazec iz prejšnjega odstavka hrani izvajalec javne službe v evidenci v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

(1) O opravljenih občasnih ali trajnih meritvah mora pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa za vsako koledarsko leto izdelati poročilo.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena, pri čemer se oceno iz desete alinee drugega odstavka prejšnjega člena nadomesti z izračunom letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode ali izračunom letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo, in s podatki o trajnih meritvah, če so predpisane.
(3) Poročilo iz tega člena mora vsebovati tudi podatke o ugotovljenih neustreznostih ureditve merilnega mesta in o datumu in naslovniku obvestila iz šestega odstavka 16. člena tega pravilnika.
(4) Poročilo iz tega člena mora zavezanec na obrazcih, ki jih objavi ministrstvo na spletni strani ARSO, v elektronski obliki poslati ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo leto, razen za:
– komunalne čistilne naprave, za katere je treba poročilo za preteklo leto poslati do 31. januarja, in
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, za katero se v skladu z uredbo o MKČN namesto izvedbe obratovalnega monitoringa izdela ocena obratovanja.
(5) Oceno obratovanja, ki se za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izdela namesto izvedbe obratovalnega monitoringa, hrani izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v evidenci v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

Poročilo iz 20. in 21. člena tega pravilnika mora zavezanec hraniti najmanj pet let.

(1) Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda podeli ministrstvo pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku v obsegu, za katerega zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa, če izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.
(2) Z izdajo pooblastila iz prejšnjega odstavka se pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku prizna upravičenost do izvajanja prvih meritev in obratovalnega monitoringa v obsegu, določenem v 3. členu tega pravilnika, ter do izdelave strokovne ocene vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode v skladu s splošno emisijsko uredbo.

Oseba iz prejšnjega člena mora za pridobitev pooblastila poleg zakonskih izpolnjevati tudi naslednje tehnične pogoje:
– ima pridobljeno akreditacijo za izvajanje postopkov vzorčenja odpadne vode in merjenja količine odpadne vode med vzorčenjem ter izvajanje merjenja oziroma preskušanja vseh osnovnih parametrov iz tega pravilnika po metodah iz 17. člena tega pravilnika,
– ima pridobljeno akreditacijo za izvajanje preskušanja dodatnih parametrov iz tega pravilnika po metodah iz 17. člena tega pravilnika v obsegu, za katere prosi za pooblastilo, razen parametrov, označenih v prilogi 2 tega pravilnika,
– ima laboratorij, ki izpolnjuje splošne pogoje po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, če gre za izvajanje preskušanja parametrov, za katere akreditacija ni potrebna, in
– z obstoječimi referencami (izdelane strokovne študije, udeležba na izobraževanjih ipd.) izkazuje poznavanje zakonodaje s področja odvajanja odpadnih voda ter ocenjevanja vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode ter izvajanja pete, šeste in sedme alinee 3. člena tega pravilnika.

(1) Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati podatke o prosilcu za pooblastilo ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa, za katere prosilec želi pooblastilo.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz četrte alinee prejšnjega člena, kadar ministrstvo z njimi ne razpolaga. Za dokazila o izpolnjevanju pogojev iz četrte alinee prejšnjega člena šteje seznam vseh študij, ki obravnavajo področje odvajanja odpadnih voda in ocenjevanje vpliva emisij snovi in toplote v vodno okolje, ki jih je vlagatelj vloge izdelal, ter dokazila o udeležbah na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja.
(3) Dokazila iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega člena pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti.

Za nepravilnosti pri izvajanju obratovalnega monitoringa in ugotovljene kršitve kakovosti obratovalnega monitoringa, zaradi katerih obstaja utemeljen dvom o usposobljenosti pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa, šteje, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa:
– več kot dvakrat zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju ali v programih medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih za pooblaščene izvajalce obratovalnega monitoringa organizira ministrstvo,
– več kot enkrat ne izvede prvih meritev ali obratovalnega monitoringa v skladu z 8., 10., 12., 15. ali 17. členom tega pravilnika,
– več kot enkrat ne izdela poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu v skladu z 20. in 21. členom tega pravilnika,
– več kot enkrat ne izvede izračuna povprečne vrednosti v skladu z 18. členom tega pravilnika,
– več kot enkrat ne izvede vrednotenja emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračuna letne količine odpadne vode in letne količine onesnaževal ali vrednotenja čezmernega obremenjevanja v skladu s predpisanim načinom vrednotenja emisije in ugotavljanja čezmernega obremenjevanja iz splošne emisijske uredbe, ali
– več kot enkrat ne oceni vpliva emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode v skladu s splošno emisijsko uredbo.

(1) Osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa na podlagi Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07 in 70/08 – ZVO-1), lahko opravljajo prve meritve in obratovalni monitoring na podlagi tega pooblastila do izteka njegove veljavnosti in se v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa vpišejo po uradni dolžnosti.
(2) Upravljavec naprave mora ureditev merilnega mesta prilagoditi zahtevam iz 16. člena tega pravilnika najpozneje v treh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
(3) Do roka iz prejšnjega odstavka se za naprave, pri katerih zaradi tehnične neizvedljivosti ni na razpolago meritev podatkov o količini odpadne vode, ki se odvede med vzorčenjem, povprečna vrednost izmerjenih vrednosti iz priloge 6 tega pravilnika izračuna kot aritmetična sredina izmerjenih vrednosti.
(4) Navodilo in obrazec za izdelavo ocene obratovanja iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika se začneta uporabljati ob pripravi prve naslednje ocene obratovanja po uveljavitvi tega pravilnika glede na predpisano pogostost iz preglednice 1 priloge 1 tega pravilnika.
(5) Povprečna vrednost parametra odpadne vode se na način iz 18. člena tega pravilnika prvič izračuna za poročilo iz 21. člena tega pravilnika za leto 2011.
(6) Zavezanec mora poročilo o opravljenih prvih meritvah iz 20. člena tega pravilnika ter poročilo o opravljenih občasnih in trajnih meritvah iz 21. člena tega pravilnika za leto 2011 v rokih iz tega pravilnika posredovati v obliki v skladu s tretjim odstavkom 20. člena oziroma tretjim odstavkom 21. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07 in 70/08 – ZVO-1).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07 in 70/08 – ZVO-1), tretji odstavek 20. člena in tretji odstavek 21. člena pa se uporabljata do 31. decembra 2012.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.