Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. septembra 2011.

V Zakonu o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 46/06 – odločba US, 126/07 in 86/09) se za četrtim odstavkom 1. člena dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Trajni nosilec podatkov je nosilec podatkov, ki potrošniku omogoča trajno shranjevanje nanj naslovljenih podatkov ali informacij, trajen dostop do njih in njihovo reprodukcijo.
Dajalec garancije je podjetje, ki izda, ponuja ali oglašuje garancijo.
Za distributerja izdelka, ki ni proizveden v Republiki Sloveniji, se šteje podjetje, ki kot prvo v distribucijski verigi izdelek da na trg Republike Slovenije.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v drugem stavku za besedo »uvoznik« doda besedilo »in distributer«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besedilo »vsak uvoznik izdelka« nadomesti z besedilom »vsakdo, kdor uvozi izdelek«.
Dosedanji sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek postanejo deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek.
Za dosedanjim dvanajstim odstavkom, ki postane petnajsti odstavek, se dodajo novi šestnajsti, sedemnajsti, osemnajsti, devetnajsti in dvajseti odstavek, ki se glasijo:
»Pogodba o časovnem zakupu po tem zakonu je vsaka pogodba, sklenjena za več kot eno leto, s katero potrošnik proti plačilu nadomestila od podjetja pridobi v uporabo nepremičnine in premičnine, ki potrošniku omogočajo namestitev čez noč za več kot eno obdobje uporabe. Za izračun trajanja pogodbe o časovnem zakupu se upošteva vsaka določba iz pogodbe, ki dovoljuje obnovitev ali drugo podaljšanje pogodbe.
Pogodba o dolgoročnem počitniškem proizvodu po tem zakonu je vsaka pogodba, sklenjena za več kot eno leto, s katero potrošnik proti plačilu nadomestila, od podjetja pridobi predvsem pravico do popustov ali drugih ugodnosti glede nastanitve, ločeno ali skupaj s potovanjem ali drugimi storitvami. Za izračun trajanja pogodbe o časovnem zakupu se upošteva vsaka določba iz pogodbe, ki dovoljuje obnovitev ali drugo podaljšanje pogodbe.
Pogodba o nadaljnji prodaji po tem zakonu je vsaka pogodba, s katero podjetje potrošniku proti plačilu nadomestila pomaga pri prodaji ali nakupu časovnega zakupa ali dolgoročnega počitniškega proizvoda.
Pogodba o zamenjavi po tem zakonu je vsaka pogodba, s katero se potrošnik proti plačilu nadomestila vključi v sistem zamenjave, ki mu omogoča namestitev čez noč ali druge storitve, v zameno pa potrošnik drugim osebam začasno dovoli, da uživajo pravice, ki izvirajo iz njegove pogodbe o časovnem zakupu.
Pomožna pogodba po tem zakonu je vsaka pogodba, s katero potrošnik pridobi pravico do storitev, ki so povezane s pogodbo o časovnem zakupu ali pogodbo o dolgoročnem počitniškem proizvodu in ki jih ponuja podjetje ali tretja stranka na podlagi dogovora med tretjo stranko in podjetjem.«.
Dosedanja trinajsti in štirinajsti odstavek postaneta enaindvajseti in dvaindvajseti odstavek.

Šesta točka 1.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»6. Direktiva 2008/122/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave (UL L št. 33, z dne 3. februarja 2009, str. 10);«.

Naslov IV. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »GARANCIJA«.
15.b in 16. člen se spremenita tako, da se glasita:

Garancija je vsaka obveznost, ki jo podjetje prevzame do potrošnika in s katero se zaveže, da potrošniku brezplačno popravi ali zamenja blago, vrne kupnino ali zagotovi drugo sredstvo, kadar blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu.

Za blago, za katero je izdana garancija, mora prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe potrošniku izročiti garancijski list dajalca garancije. Garancijski list mora vsebovati naslednje podatke:
1. firmo in sedež dajalca garancije;
2. firmo in sedež prodajalca, razen če ta ni hkrati dajalec garancije;
3. datum izročitve blaga;
4. podatke, ki identificirajo blago;
5. izjavo dajalca garancije, da jamči za lastnosti ali brezhibno delovanje v garancijskem roku, ki začne teči z izročitvijo blaga potrošniku;
6. ozemeljsko območje veljavnosti garancije;
7. trajanje garancijskega roka;
8. za blago, za katero je izdaja garancije obvezna, čas po preteku garancijskega roka, v katerem dajalec garancije zagotavlja potrošniku vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate;
9. opozorilo, da garancija ne izključuje pravic potrošnika, ki izhajajo iz odgovornosti prodajalca za napake na blagu.«.
Doda se 17. člen, ki se glasi:

Garancija dajalca garancije pravno zavezuje pod pogoji, določenimi v garancijskem listu in oglaševalskem sporočilu.
Pravice iz naslova garancije lahko potrošnik uveljavlja tudi proti prodajalcu.«.
18., 19., 20., in 21. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

Garancijski list mora biti potrošniku lahko razumljiv. Kadar je izdelek namenjen prodaji na ozemlju Republike Slovenije, mora biti garancijski list sestavljen v slovenskem jeziku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je enostavno dostopen potrošniku.
Dajalec garancije ima vse obveznosti po zakonu, tudi če garancijski list ne vsebuje vseh podatkov iz 16. člena zakona ali ni izdan v skladu s prejšnjim odstavkom.

Minister, pristojen za gospodarstvo, izda pravilnik, s katerim določi:
– blago, za katero mora proizvajalec izdati garancijo za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega leta, in
– rabljeno blago, za katero mora prodajalec izdati garancijo za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega meseca.

Proizvajalec mora za blago iz prve alineje prejšnjega člena tega zakona:
– zagotoviti potrošniku poleg garancijskega lista tudi navodila za sestavo in uporabo ter seznam pooblaščenih servisov;
– zagotavljati servis, ki ima pooblastilo proizvajalca za izvajanje servisnih del na proizvodih ter z njim sklenjeno pogodbo za dobavo nadomestnih delov, razen če sam ne opravlja te dejavnosti;
– zagotavljati brezplačno odpravo napak v času garancijskega roka;
– zagotavljati proti plačilu popravilo, vzdrževanje blaga, nadomestne dele in priklopne aparate vsaj tri leta po poteku garancijskega roka tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo.
Če proizvajalec ne zagotovi potrošniku navodil za uporabo in seznama pooblaščenih servisov, jih je potrošniku dolžan izročiti prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe.

Prodajalec mora ob sklenitvi prodajne pogodbe za blago iz druge alinee 19. člena tega zakona izročiti potrošniku garancijski list, navodila za sestavo in uporabo blaga ter zagotavljati brezplačno odpravo napak na blagu v času garancijskega roka.«.

Za 21. členom se dodajo novi 21.a, 21.b, 21.c in 21.č člen, ki se glasijo:

Proizvajalec in prodajalec imata vse obveznosti po tem zakonu tudi, če za blago, za katero je izdaja garancije obvezna, garancijski list ni bil izdan ali potrošniku ni bil izročen.
Šteje se, da garancijski list ni bil izdan, če potrošniku niso bile izročene listine, na katerih so podatki iz 16. člena tega zakona. Če so podatki na različnih listinah, mora prodajalec potrošnika na to posebej opozoriti.

Če blago, za katero je izdaja garancije obvezna, ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu, lahko potrošnik najprej zahteva odpravo napak. Če napake niso odpravljene v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je proizvajalec, prodajalec ali pooblaščeni servis od potrošnika prejel zahtevo za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom.
Če proizvajalec v roku iz prejšnjega odstavka ne popravi ali ne zamenja blaga z novim, lahko potrošnik razdre pogodbo ali zahteva znižanje kupnine.
Za zamenjano blago ali zamenjan bistveni del blaga z novim mora proizvajalec izdati nov garancijski list.
Pravice potrošnika iz tega člena ugasnejo po dveh letih od dneva, ko je potrošnik zahteval brezplačno odpravo napak ali zamenjavo blaga z novim.

Proizvajalec oziroma pooblaščeni servis lahko potrošniku za čas popravila blaga, za katero je bila izdana obvezna garancija, zagotovi brezplačno uporabo podobnega proizvoda.
Če proizvajalec potrošniku ne zagotovi nadomestnega proizvoda v začasno uporabo, ima potrošnik pravico uveljavljati škodo, ki jo je utrpel, ker proizvoda ni mogel uporabljati od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.
Stroške za material, nadomestne dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo pri odpravljanju okvar oziroma nadomestitvi blaga z novim, plača proizvajalec.

Pravice iz tega poglavja pripadajo tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za potrošnike, razen pravic iz 21. člena tega zakona.«.

V prvem in četrtem odstavku 37. člena se črtata besedi »in pravne«.

Prvi odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če obstoj napake na blagu oziroma nepravilnost pri opravljeni storitvi ni sporna, mora podjetje čimprej, vendar najpozneje v roku osmih dni ugoditi potrošnikovi zahtevi iz 37.c in 38. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se besedi »napaka sporna« nadomestita z besedilom »obstoj napake na blagu oziroma nepravilnost pri opravljeni storitvi sporen«.

V 43.b členu se besedi »naslednje podatke« v vseh sklonih nadomestita z besedama »naslednje informacije« v ustreznih sklonih.
V šestem odstavku se v 2., 3., 7. in 8. točki beseda »ponudnik« v vseh sklonih nadomesti z besedo »podjetje« v ustreznih sklonih.
V 11. točki se podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »in o pristojnem sodišču;«.
12. točka se spremeni tako, da se glasi:
»12. omejitve glede obdobja veljavnosti danih informacij;«.
13. točka se spremeni tako, da se glasi:
»13. informacije o obstoju sistema jamstva ali drugih odškodninskih dogovorov, ki niso urejeni v zakonu, ki ureja bančništvo, zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, in zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;«.
Za 13. točko se doda nova 14. točka, ki se glasi:
»14. informacije o pravicah v primeru predčasne ali enostranske prekinitve pogodbe vključno z vsemi pogodbenimi kaznimi.«.
Dodajo se novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»V primeru, ko gre za pogodbo o finančnih storitvah, se morajo pri ustnih sporočilih po telefonu na začetku vsakega pogovora jasno predstaviti identiteta podjetja, ki opravlja finančne storitve in poslovni namen telefonskega klica ter ob izrecnem potrošnikovem soglasju samo informacije o identiteti osebe, ki je v stiku s potrošnikom, in o njeni povezavi s podjetjem, ki opravlja finančne storitve, informacije iz 6. točke prvega odstavka tega člena ter 1., 6., 8. in 9. točke šestega odstavka tega člena.
Podjetje, ki opravlja finančne storitve, mora obvestiti potrošnika, da mu bodo na njegovo zahtevo posredovane dodatne informacije iz prvega in šestega odstavka tega člena. Podjetje, ki opravlja finančne storitve, mora v vsakem primeru izpolniti svojo obveznost iz 43.c člena tega zakona.
Dokazno breme glede izpolnjevanja obveznosti podjetja v zvezi z obveščanjem potrošnika in s potrošnikovim soglasjem za sklenitev pogodbe je na strani podjetja.«.

V petem odstavku 43.d člena se v četrtem stavku beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.

V 45. členu se na koncu besedila doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Če potrošnik na ponudbo ne odgovori, se ne šteje, da ponudbo sprejema.«.

Tretji odstavek 45.a člena se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Podjetje potrošniku ne sme zaračunati stroškov za storitve iz prvega in tretjega odstavka tega člena.«.

48. člen se črta.

Naslov 7. podpoglavja »Časovni zakup stanovanjskih objektov« se spremeni tako, da se glasi: »Pogodbe o časovnem zakupu, dolgoročnem počitniškem proizvodu, nadaljnji prodaji in zamenjavi. 59., 60., 60.a, 60.b, 60.c, 60.č, 60.d in 60.e člen se spremenijo tako, da se glasijo:

S tem podpoglavjem se ureja pogodba o časovnem zakupu nepremičnin in premičnin, ki potrošniku omogočajo namestitev čez noč (v nadaljnjem besedilu: pogodba o časovnem zakupu), pogodba o dolgoročnem počitniškem proizvodu, pogodba o nadaljnji prodaji, pogodba o zamenjavi, pomožna pogodba ter druga določila, vezana na navedene pogodbe.
Pri sklepanju pogodbe o časovnem zakupu, pogodbe o dolgoročnem počitniškem proizvodu, pogodbe o nadaljnji prodaji in pogodbe o zamenjavi (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: pogodba) se za podjetje poleg pravne ali fizične osebe, opredeljene v tretjem odstavku 1. člena zakona, šteje tudi vsakdo, kdor deluje v imenu podjetja ali po njegovem naročilu.

Pogodba mora biti sestavljena pisno na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je enostavno dostopen potrošniku. Pogodba mora biti sestavljena v najmanj dveh izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka vsaj en izvod.
Če ima potrošnik stalno prebivališče v eni od držav članic Evropske unije ali je državljan te države, lahko zahteva, da je pogodba sestavljena v uradnem jeziku te države.
Pogodba, ki se izroča državljanu Republike Slovenije ali osebi s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, mora biti sestavljena v slovenskem jeziku.
Pri pogodbah o časovnem zakupu mora podjetje poleg izvirnika potrošniku izročiti overjen prevod pogodbe o časovnem zakupu v jeziku države, kjer je nepremičnina, če je ta jezik drugačen od jezika, v katerem je sestavljena pogodba o časovnem zakupu.

Preden postane pogodba ali ponudba za potrošnika zavezujoča, mora podjetje potrošniku na jasen in razumljiv način brezplačno pisno na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je enostavno dostopen potrošniku, zagotoviti vse informacije, ki so določene v obrazcu iz šestega odstavka tega člena (predpogodbene informacije).
Za državljane Republike Slovenije ali osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji mora biti obrazec iz šestega odstavka tega člena v slovenskem jeziku. Če ima potrošnik stalno prebivališče v eni od držav članic Evropske unije ali je državljan te države, lahko zahteva predpogodbene informacije tudi v uradnem jeziku te države.
Predpogodbene informacije morajo biti sestavni del pogodbe. Če pogodbeni stranki ne skleneta drugačnega dogovora, se pred sklenitvijo pogodbe lahko spremeni vsebina obrazca iz šestega odstavka tega člena le, če to narekujejo okoliščine, na katere podjetje ni imelo vpliva. Podjetje mora spremembe v pogodbi izrecno navesti in jih potrošniku pred sklenitvijo pogodbe sporočiti pisno na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je enostavno dostopen potrošniku.
Pred sklenitvijo pogodbe mora podjetje potrošnika izrecno opozoriti na pravico do odstopa od pogodbe, odstopni rok in prepoved predplačil med odstopnim rokom. Odstopni obrazec iz šestega odstavka tega člena je sestavni del vsake pogodbe in ga potrošniku zagotovi podjetje.
Pogodba mora poleg informacij, ki so vsebovane v obrazcu iz šestega odstavka tega člena vsebovati tudi ime, priimek, stalno prebivališče in podpis potrošnika ter datum in kraj podpisa pogodbe.
Obliko in vsebino obrazcev z informacijami za pogodbe ter odstopni obrazec s pravilnikom predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.

Podjetje mora pri vsakem oglaševanju sklepanja pogodbe potrošnika seznaniti, da lahko dobi predpogodbene informacije in kje jih je mogoče dobiti.
Če podjetje ponuja potrošniku sklenitev pogodbe osebno na predstavitvenih dogodkih, mora v vabilu na dogodek jasno navesti, da je dogodek tržne narave, potrošnikom pa morajo biti predpogodbene informacije iz šestega odstavka prejšnjega člena tega zakona ves čas dostopne.
Časovni zakup in dolgoročni počitniški proizvod se ne tržita ali prodajata kot naložba.

V primeru pogodb o dolgoročnem počitniškem proizvodu potrošnik izvede plačilo v skladu z načrtom obročnega odplačevanja, ki ga pripravi podjetje. Podjetje ne sme zahtevati od potrošnika plačila, ki ni v skladu z načrtom obročnega odplačevanja.
Plačila, vključno z vsemi članarinami, se razdelijo na enake letne obroke. Podjetje mora potrošniku vsaj štirinajst dni pred datumom izvedbe vsakokratnega plačila posredovati pisni zahtevek za plačilo, ki mora biti na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je dostopen potrošniku na enostaven način.
Potrošnik lahko od plačila drugega obroka dalje prekine pogodbo o dolgoročnem počitniškem proizvodu brez kakršne koli kazni. Potrošnik prekine pogodbo s pisnim sporočilom podjetju v štirinajstih dneh od prejema zahtevka za plačilo posameznega obroka. Šteje se, da je sporočilo pravočasno, če je poštna pošiljka oddana v roku. Ta pravila ne posegajo v pravice, ki jih ima potrošnik po veljavni zakonodaji.

Potrošnik ima pravico, da v štirinajstih koledarskih dneh od sklenitve pogodbe ali predpogodbe podjetje pisno na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov obvesti, da odstopa od pogodbe ali predpogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razloge za svojo odločitev. Šteje se, da je sporočilo pravočasno, če je poštna pošiljka oddana v roku.
Odstopni rok za uveljavljanje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena začne teči od sklenitve pogodbe ali predpogodbe. Če potrošnik prejme pogodbo ali predpogodbo po dnevu njene sklenitve, začne teči rok z dnem, ko potrošnik prejme pogodbo ali predpogodbo.
Če podjetje ni izpolnilo odstopnega obrazca pisno na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je enostavno dostopen potrošniku in ga ni izročilo potrošniku, kot to zahtevata četrti odstavek 60.a člena tega zakona in osmi odstavek tega člena, začne teči rok iz prvega odstavka tega člena z dnem, ko potrošnik prejme ta obrazec, a najkasneje eno leto po sklenitvi oziroma prejemu pogodbe ali predpogodbe.
Če se potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je na voljo in dostopen potrošniku na predpisanih obrazcih ne zagotovijo predpogodbene informacije za pogodbe, začne rok iz prvega odstavka tega člena teči z dnem, ko potrošnik prejme te informacije, a najkasneje tri mesece po sklenitvi oziroma prejemu pogodbe ali predpogodbe.
Če podjetje potrošniku hkrati s pogodbo o časovnem zakupu ponudi pogodbo o zamenjavi, velja za obe pogodbi en odstopni rok v skladu s prvim odstavkom tega člena. Odstopni rok za obe pogodbi se izračuna v skladu z določbo drugega odstavka tega člena, kot se uporablja za pogodbo o časovnem zakupu.
Če potrošnik odstopi od pogodbe, ni dolžan povrniti nobenih stroškov in drugih opravljenih storitev v času do odstopa od pogodbe.
Potrošnik, ki uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe, lahko uporabi odstopni obrazec, ki je sestavni del vsake pogodbe in ga potrošniku v skladu s četrtim odstavkom 60.a člena tega zakona zagotovi podjetje.
Če potrošnik uveljavi pravico do odstopa, obveznost strank glede izpolnitve pogodbe preneha.

Če potrošnik uveljavi svojo pravico do odstopa od pogodbe o časovnem zakupu ali pogodbe o dolgoročnem počitniškem proizvodu, prenehajo veljati vse pogodbe o zamenjavi ali druge pomožne pogodbe brez kakršnih koli stroškov za potrošnika.
Če se cena iz pogodbe o časovnem zakupu, pogodbe o dolgoročnem počitniškem proizvodu, pogodbe o nadaljnji prodaji ali pogodbe o zamenjavi, ki jo plača potrošnik, v celoti ali delno financira s kreditom, ki ga odobri podjetje, z uveljavitvijo pravice odstopa od pogodbe o časovnem zakupu, pogodbe o dolgoročnem počitniškem proizvodu, pogodbe o nadaljnji prodaji ali pogodbe o zamenjavi preneha veljati tudi kreditna pogodba brez kakršnih koli stroškov za potrošnika.
Prejšnji odstavek tega člena se uporablja tudi v primerih, ko je dajalec kredita tretja oseba, pa je podjetje posredovalo pri sklenitvi kreditne pogodbe oziroma je potrošnika napotilo na dajalca kredita.

Pogodbeno določilo, s katerim podjetje od potrošnika v času odstopnega roka, določenega za pogodbe o časovnem zakupu, pogodbe o dolgoročnem počitniškem proizvodu in pogodbe o zamenjavi, oziroma v primeru pogodbe o nadaljnji prodaji, preden je bila dejanska prodaja izvedena ali drugače prekinjena, zahteva predplačila, zagotavljanje jamstev, blokirani zneski na računih, izrecno priznanje dolga ali kakršnakoli druga plačila nadomestila potrošnika podjetju ali katerikoli drugi tretji stranki, je nično.«.

Za 60.e členom se dodata nova 60.f in 60.g člen, ki se glasita:

Če se za pogodbo ali kreditno pogodbo iz 60.d člena tega zakona uporablja pravo druge države članice, se potrošnik ne more odpovedati pravicam, ki jih določa sedmo podpoglavje.
Če se za pogodbo uporablja pravo države nečlanice EU, se določbe tega zakona uporabljajo, če:
– je nepremičnina na ozemlju države članice Evropske unije ali
– podjetje v primeru pogodbe, ki ni neposredno vezana na nepremičnino, opravlja svojo dejavnost na ozemlju države članice oziroma na kakršenkoli način usmerja to dejavnost v državo članico, pogodba pa sodi v okvir te dejavnosti.

Če je sprejet kodeks ravnanja v odnosu do potrošnikov, mora podjetje, ki je pristopilo k podpisu tega kodeksa, potrošnika seznaniti z njegovo vsebino.«.

Naslov podpoglavja VII. poglavja »1. Urad za varstvo potrošnikov« se črta.

V prvem odstavku 61. člena se besedilo »Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: urad)« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).«.
Drugi odstavek se črta.

62. člen se črta.

Naslov podpoglavja VII. poglavja »2. Organizacije potrošnikov« se črta.

V prvem odstavku 63. člena se beseda »uradu« nadomesti z besedo »ministrstvu«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Za vpis v register potrošniških organizacij mora organizacija izpolnjevati določene organizacijske, prostorske in tehnične pogoje.
Izbris iz registra potrošniških organizacij se opravi na predlog potrošniške organizacije, ki želi biti izbrisana, ali po uradni dolžnosti.
Izbris potrošniške organizacije iz registra po uradni dolžnosti se opravi, če potrošniška organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »uradu« nadomesti z besedo »ministrstvu«.
Četrti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Minister pristojen za gospodarstvo predpiše način vpisa in organizacijske, tehnične in prostorske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za vpis v register.«.

Naslov podpoglavja VII. poglavja »3. Izvajalci izobraževanja potrošnikov« se črta.

Drugi odstavek 64. člena se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

Naslov podpoglavja VII. poglavja »4. Varuh človekovih pravic« se črta.

Četrti odstavek 66. člena se črta.

Prvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Načela in cilje politike varstva potrošnikov ter načrt za dosego ciljev določa nacionalni program varstva potrošnikov, ki ga sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje šestih let. Na podlagi nacionalnega programa se vsako drugo leto pripravi dvoletni izvedbeni program, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije in v katerem se določijo prednostne naloge na področju varstva potrošnikov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz državnega proračuna.«.

Besedilo 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Javno službo lahko opravljajo organizacije, vpisane v register potrošniških organizacij pri ministrstvu, ali druge nevladne organizacije, ki so ustanovljene za varstvo pravic potrošnikov in izvajajo posamezne strokovne in raziskovalne naloge na področju varstva potrošnikov in ki izkažejo nepridobitnost, nevtralnost in neodvisnost organizacije od interesov ponudnikov blaga in storitev.
Za opravljanje javne službe na posameznih področjih varstva potrošnikov se lahko podeli koncesija.«.

V 69. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Predmet koncesije, pogoje in postopek podeljevanja koncesij za opravljanje javne službe na področju varstva potrošnikov, koncesijska razmerja, financiranje izvajanja koncesije ter nadzor nad izvajanjem koncesije se določijo z uredbo Vlade Republike Slovenije.«.
Prvi odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Koncesija se podeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi javnega razpisa.«.
Drugi, tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.

Prvi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če podjetje neupravičeno zavrne potrošnikovo zahtevo, naj odpravi napako na blagu, naj blago z napako zamenja z novim blagom, naj vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako na blagu ali ves plačani znesek za blago, lahko izda Tržni inšpektorat RS ali drug pristojni inšpekcijski organ odločbo, s katero podjetju odredi, naj ugodi zahtevi.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V primeru potrošnikovega zahtevka po vračilu dela plačanega zneska v sorazmerju z napako lahko pristojni organ odločbo iz prvega odstavka izda le, če je na podlagi ugotovljene delne napake mogoče nedvoumno ugotoviti višino zneska za delno napako na blagu.«
V tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »opravljanje« nadomesti z besedama »nepravilno opravljeno«.

V 72. členu se doda nova prva alinea, ki se glasi:
»– garancijski list ne vsebuje vseh predpisanih podatkov (16. člen);«.
Dosedanje prva, druga, tretja, četrta, peta, šesta in sedma alinea postanejo druga, tretja, četrta, peta, šesta, sedma in osma alinea.
V osmi alinei, ki postane deveta alinea, se beseda »škodo« nadomesti z besedo »nevarnost«.
Dosedanja deveta alinea postane deseta alinea.

V prvem odstavku 74. člena se besedilo »in zakoni, ki urejajo varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, potrošniške kredite, zdravila in medije« nadomesti z besedilom »in zakoni, ki urejajo varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, potrošniške kredite, zdravila, medije in storitve na notranjem trgu«.

V prvem odstavku 75. člena se besedi »prejšnjega člena« nadomestita z besedilom »74. člena tega zakona«.
V drugem odstavku se besedi »predhodnega člena« nadomestita z besedilom »74. člena tega zakona«.
V tretjem odstavku se besedi »prejšnjega člena« nadomestita z besedilom »74. člena tega zakona«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Na zahtevo osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, Evropski komisiji sporoči seznam oseb, ki so upravičene za vložitev tožbe iz prvega odstavka tega člena.«.

Besedilo 77. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. s potrošniki ne posluje v skladu z 2. členom zakona ali v pisnih sporočilih potrošnikom ne uporabi celotnega imena svoje firme in sedeža ali naslov spletnih strani, če je iz njih nedvoumno razvidna identifikacija podjetja ali v pisnih sporočilih, ki niso namenjena individualno določenemu potrošniku ne uporabi vsaj skrajšane firme in sedeža ali naslov spletnih strani, če je iz njih nedvoumno razvidna identifikacija podjetja (prvi in tretji odstavek 2. člena);
2. kot ponudnik storitev informacijske družbe ne omogoči enostaven neposreden in stalen dostop do podatkov, določenih v četrtem odstavku 2. člena tega zakona;
3. oglašuje blago ali storitve na način, ki je v nasprotju z 12., 12.a in 12.b členom tega zakona;
4. primerjalno oglašuje blago ali storitve v nasprotju z določili tega zakona (12.c člen);
5. oglaševanje blaga ali storitev vsebuje sestavine, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih ali sestavine, ki izkoriščajo ali bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj (15. člen);
6. oglaševalsko sporočilo, ki je del ali pa predstavlja storitev informacijske družbe ni v skladu s 15.a členom tega zakona (15.a člen);
7. pri sklepanju pogodb s potrošniki uporablja nepoštene pogodbene pogoje (prvi odstavek 23. člena);
8. potrošnikom ne prodaja blaga oziroma ne opravlja storitev pod enakimi pogoji (drugi odstavek 25. člena);
9. najvišji odstotek znižanja cen blaga na razprodaji, objavljen v razponu, ne zajema najmanj ene četrtine vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji (tretji odstavek 28. člena);
10. potrošniku pri končnem obračunu od predplačila za blago ali storitev ne obračuna in plača obresti po obrestni meri, po kakršni obrestujejo banke hranilne vloge, vezane nad tri mesece (41. člen);
11. pri dogovorjeni dostavi na dom ali na drug kraj blaga ne dostavi v brezhibnem stanju, ali dogovorjeni količini ali dogovorjenem času v potrošnikovo stanovanje z vso pripadajočo dokumentacijo (prvi odstavek 42. člena);
12. v primeru dostave blaga na dom blago pusti pred vrati potrošnikovega stanovanja (drugi odstavek 42. člena);
13. pri pogodbi, sklenjeni na daljavo podjetje v predpisanih rokih potrošniku ne zagotovi informacij iz 43.b člena tega zakona, na primernem trajnem nosilcu podatkov (43.c člen);
14. kot ponudnik storitev informacijske družbe ne potrdi naročila v elektronski obliki, razen zakonsko določene izjeme ali ne posreduje pogodbenih določil v obliki, ki zagotavlja njihovo hranjenje in kasnejšo uporabo (tretji odstavek 43.b člena);
15. v primeru pogodb, katerih predmet je trajna ali ponavljajoča se izpolnitev pogodbe, potrošnika ob vsakem komuniciranju ali izpolnitvi pogodbe ne seznani z načinom prekinitve te pogodbe (četrti odstavek 43.b člena);
16. pri pogodbi, sklenjeni na daljavo, ali pri pogodbi, sklenjeni zunaj poslovnih prostorov, v primeru, da je potrošnik odstopil od pogodbe v roku ne vrne vseh opravljenih plačil (prvi odstavek 43.d člena in četrti odstavek 46.c člena);
17. uporablja sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto brez vnaprejšnjega soglasja potrošnika, ki mu je bilo sporočilo namenjeno (prvi odstavek 45.a člena);
18. potrošniku pošilja sporočila, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve, čeprav potrošnik izjavi, da jih ne želi več prejemati (tretji odstavek 45.a člena);
19. pri pogodbi, sklenjeni zunaj poslovnih prostorov, v predpisanih rokih potrošniku ne izroči pisnega obvestila, ki vsebuje vsaj firmo in sedež podjetja, vrsto in ceno blaga, pravice potrošnika iz 46.c člena tega zakona ter kraj in datum (46.b člen);
20. pri prodaji na obroke, potrošniku ne omogoči predčasnega odplačila ostanka dolžne kupnine brez pogodbenih obresti (51. člen);
21. pri prodaji na obroke, v primeru da potrošnik odstopi od pogodbe, ne vrne prejetih obrokov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko jih je prejel in ne povrne nujnih stroškov, ki jih je imel za blago (54. člen);
22. ponuja potrošnikom kataloge, prospekte ali drugo informativno gradivo, ki se nanaša na turistične aranžmaje in vsebuje zavajajoče ali neresnične podatke (prvi odstavek 57.b člena);
23. ponuja potrošnikom kataloge ali prospekte o turističnem aranžmaju, ki ne vsebujejo podatkov ter ustreznih informacij v skladu z drugim odstavkom 57.b člena tega zakona;
24. pred začetkom potovanja potrošniku ne zagotovi vseh informacij v skladu z drugim odstavkom 57.c člena tega zakona;
25. do sklenitve pogodbe o organiziranju potovanja potrošniku ne izda potrdila o potovanju ali z njim ne sklene pisne pogodbe, ki vsebuje vse obvezne sestavine potrdila o potovanju (prvi odstavek 57.č člena);
26. zviša dogovorjeno ceno potovanja v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 57.d člena;
27. potrošniku, ki se med potovanjem znajde v težavah, ne nudi takojšnje pomoči (četrti odstavek 57.e člena);
28. pravočasno ne sporoči potrošniku, da potovanje odpade (tretji odstavek 57.g člena);
29. pri odstopu od pogodbe pred njeno izpolnitvijo potrošniku nemudoma ne vrne vplačanega zneska (četrti odstavek 57.g člena);
30. pred začetkom potovanja spremeni katerega od bistvenih pogojev in potrošniku, ki zaradi tega odstopi od pogodbe, ne vrne vplačanega zneska ali ne zagotovi nadomestnega turističnega aranžmaja (šesti odstavek 57.g člena);
31. spremeni program potovanja pred potovanjem ali med njim, pa razlog za spremembo niso izredne okoliščine (prvi odstavek 57.h člena);
32. zamenja dogovorjeno nastanitev za drugo nastanitev slabše kategorije (drugi odstavek 57.h člena);
33. ne vrne vplačanega zneska potrošniku, ki je odstopil od pogodbe, ker se je pred izpolnjevanjem pogodbe bistveno spremenil program potovanja (tretji odstavek 57.h člena);
34. podjetja, ki organizirajo skupinske izlete in potovanja, niso ustrezno zavarovala potnikov (58. člen);
35. pogodbe o časovnem zakupu, pogodbe o dolgoročnem počitniškem proizvodu, pogodbe o nadaljnji prodaji ali pogodbe o zamenjavi ne sklene v pisni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov (prvi odstavek 60. člena);
36. potrošniku pred sklenitvijo pogodbe ne zagotovi predpogodbenih informacij (prvi odstavek 60.a člena);
37. potrošnika pred sklenitvijo pogodbe o časovnem zakupu, pogodbe o dolgoročnem počitniškem proizvodu, pogodbe o nadaljnji prodaji ali pogodbe o zamenjavi izrecno ne opozori na pravico do odstopa od pogodbe, odstopni rok in prepoved predplačil med odstopnim rokom ter mu ne zagotovi odstopnega obrazca (četrti odstavek 60.a člena);
38. pogodba o časovnem zakupu, pogodba o dolgoročnem počitniškem proizvodu, pogodba o nadaljnji prodaji ali pogodba o zamenjavi ne vsebuje predpisanih informacij (peti odstavek 60.a člena).
Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Za prekrške iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

V 78. členu se dodajo nove 1.a, 1.b, 1.c, 1.č, 1.d, 1.e, 1.f in 1.g točka, ki se glasijo:
»1.a garancijski list ne vsebuje vseh podatkov iz 16. člena;
1.b ne spoštuje zaveze, dane v garancijskem listu in oglaševalskem sporočilu (prvi odstavek 17. člena);
1.c garancijski list ni v celoti v slovenskem jeziku in lahko razumljiv (18. člen);
1.č za blago iz 19. člena tega zakona ob sklenitvi prodajne pogodbe potrošniku ne izroči garancijskega lista, navodila za sestavo in uporabo ter seznama pooblaščenih servisov (prva alinea prvega odstavka 20. člena);
1.d ne zagotovi servis, ki ima veljavno pooblastilo proizvajalca za izvajanje servisnih del na proizvodih ter z njim sklenjeno pogodbo za dobavo nadomestnih delov, razen če sam ne opravlja te dejavnosti (druga alinea prvega odstavka 20. člena);
1.e ne zagotovi brezplačne odprave napak v času garancijskega roka (tretja alinea prvega odstavka 20. člena);
1.f ne zagotovi proti plačilu popravila, vzdrževanja blaga, nadomestnih delov in priklopnih aparatov vsaj tri leta po poteku garancijskega roka tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo (četrta alinea prvega odstavka 20. člena);
1.g kot proizvajalec, prodajalec ali pooblaščeni servis ravna v nasprotju z 21.b členom tega zakona;«.
Za 11. točko se doda nova 11.a točka, ki se glasi:
»11.a blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge ali onesnažil okolje, ne priloži navodil za uporabo v skladu s 33. členom tega zakona;«.
17. točka se spremeni tako, da se glasi:
»17. v primeru, ko obstoj napake na blagu oziroma nepravilnost pri opravljeni storitvi ni sporna, ne ugodi potrošnikovi zahtevi iz 37.c in 38. člena najpozneje v osmih dneh (prvi odstavek 39. člena);«.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Pravilnik o načinu in pogojih za vpis potrošniških organizacij v register (Uradni list RS, št. 46/98 in 97/03), Uredba o koncesiji za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikom (Uradni list RS, št. 103/06), Uredba o izvajanju javne službe na področju izdajanja revije s področja varstva potrošnikov (Uradni list RS, št. 93/02) in Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje (Uradni list RS, št. 73/03 in 92/03).
Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje (Uradni list RS, št. 73/03 in 92/03) se uporablja do uveljavitve pravilnika 19. člena zakona.
Uredba o izvajanju javne službe na področju izdajanja revije s področja varstva potrošnikov se uporablja do 31. decembra 2012.
Potrošniška organizacija, ki je na dan uveljavitve tega zakona že vpisana v register potrošniških organizacij, mora predložiti ministrstvu dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 63. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve akta, izdanega na podlagi sedmega odstavka 63. člena zakona, sicer se izbriše iz registra.
Če nacionalni program ni sprejet pred iztekom veljavnosti zadnje veljavnega nacionalnega programa, se do sprejema novega nacionalnega programa začasno uporablja zadnje veljavni nacionalni program. Obdobje začasnega izvajanja lahko traja največ eno leto po izteku veljavnosti zadnje veljavnega nacionalnega programa. Če nov nacionalni program ni sprejet v dodatnem roku enega leta začasnega izvajanja, lahko Državni zbor na predlog Vlade podaljša začasno izvajanje nacionalnega programa za največ šest mesecev, če je to potrebno za financiranje javnih služb.

Uredbo iz prvega odstavka 69. člena zakona sprejme vlada najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister, pristojen za gospodarstvo, sprejme pravilnik iz 19. člena, šestega odstavka 60.a člena ter sedmega odstavka 63. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Postopki izbrisa iz registra potrošniških organizacij, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po Pravilniku o načinu in pogojih za vpis potrošniških organizacij v register (Uradni list RS, št. 46/98 in 97/03).

Vlada Republike Slovenije najpozneje v 60 dneh od dneva uveljavitve tega zakona spremeni uredbo, ki ureja organe v sestavi ministrstev.

Ministrstvo za gospodarstvo prevzame vse nedokončane zadeve, arhive, evidence in osnovna sredstva, ki jih do prenehanja delovanja vodi Urad RS za varstvo potrošnikov.
Ministrstvo za gospodarstvo prevzame vse pravice in obveznosti iz pogodb, ki jih urad sklene s tretjimi osebami do prenehanja delovanja.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dva meseca po njegovi uveljavitvi.