Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. julija 2012.

V Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 29/10) se v 1. členu doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata:
– Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24),
– Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L št. 180 z dne 15. 7. 2010, str. 1).«.

V prvem odstavku 2. člena se pred besedama »pravna oseba« doda besedilo »domača ali tuja«.
V drugem odstavku se pred besedama »fizična oseba« doda besedilo »domača ali tuja«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Nezakonito prebivanje je prebivanje državljana tretje države, ki v Republiki Sloveniji ne prebiva v skladu z določbami zakona, ki ureja vstop, prebivanje in odstranitev tujcev, ali zakona, ki ureja mednarodno zaščito.
(5) Nezakonita zaposlitev pomeni zaposlitev nezakonito prebivajočega državljana tretje države.
(6) Podizvajalec je vsaka pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki mu je dodeljena izvedba vseh ali del obveznosti iz že sklenjene pogodbe.
(7) Plačilo za delo na črno zaposlene osebe pomeni plačo ali kakršne koli druge prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec prejme iz zaposlitve neposredno ali posredno od pravne osebe, podjetnika ali posameznika, in je enakovredno tistemu, ki bi ga uživali primerljivi delavci v zakonitem delovnem razmerju.
(8) Posebno izkoriščevalski delovni pogoji so delovni pogoji, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi diskriminacije, kjer obstaja očitno nesorazmerje v primerjavi s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev.
(9) Državljan tretje države je državljan države, ki ni država članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali ni družinski član državljana države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije.«.

V prvem odstavku 5. člena se pred piko doda vejica in nova četrta alineja, ki se glasi:
»– nezakonito zaposli državljana tretje države«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Na črno zaposlena oseba lahko kadar koli med zaposlitvijo na črno pri pristojnih nadzornih organih vloži pritožbo zoper pravno osebo, podjetnika ali posameznika zaradi zaposlitve na črno.
(5) Če pravna oseba, podjetnik ali posameznik ali na črno zaposlena oseba ne dokaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.
(6) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki na črno zaposli brezposelno osebo, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja.
(7) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, mora državljanu tretje države plačati vse morebitne še neporavnane obveznosti za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, kot če bi bil državljan tretje države zakonito zaposlen, hkrati pa mora plačati vse stroške pošiljanja neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen.
(8) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik mora v osmih delovnih dneh po tem, ko inšpektor za delo ugotovi kršitev, poravnati obveznosti iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo o tem predložiti dokazilo.
(9) Če na črno zaposlena oseba iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena ni prejela vseh plačil za opravljeno delo oziroma za povračilo vseh stroškov za pošiljanje neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen, lahko poravnavo obveznosti iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
(10) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik mora pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevati, da mu predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji. Kopijo dokazila o zakonitem prebivanju mora hraniti ves čas zaposlitve državljana tretje države pri njem.
(11) Če je pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki je na črno zaposlil osebo iz prvega odstavka tega člena, podizvajalec, so za obveznosti iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če se jim dokaže, da so vedeli, da je pravna oseba, podjetnik ali posameznik na črno zaposloval osebe ter o tem niso obvestili pristojnih nadzornih organov.
(12) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik iz desetega odstavka tega člena ali glavni izvajalec oziroma vsi vmesni podizvajalci iz prejšnjega odstavka so odgovorni za nezakonito zaposlitev, če:
– so vedeli, da je državljan tretje države predložil ponarejeno dokazilo o zakonitem prebivanju,
– za državljana tretje države ni bila opravljena prijava dela v skladu z 49. ali 50. členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11).«.

V 9. členu se za besedama »zunajzakonski skupnosti« doda besedilo »ali partner v registrirani istospolni skupnosti«.

V prvem odstavku 12.a člena se za besedilom »kadar jih opravlja zakonec« doda vejica in besedilo »zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti«.

Na koncu drugega odstavka 14. člena se doda besedilo: »Komisija vsako leto opredeli dejavnosti, za katere ocenjuje, da se v njih državljani tretjih držav v večji meri nezakonito zaposlujejo, in pripravi načrt inšpekcijskih pregledov. Vsako koledarsko leto komisija pripravi tudi poročilo o opravljenih inšpekcijskih pregledih iz prejšnjega stavka ter o ugotovitvah teh pregledov obvesti Evropsko komisijo do konca junija naslednjega leta za preteklo koledarsko leto.«.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 4.100 eurov do 20.800 eurov se kaznuje pravna osebe ali podjetnik, ki stori prekršek iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 400 eurov do 1.800 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek po drugem odstavku 5. člena tega zakona.
(4) Z globo od 400 eurov do 1.800 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(5) Z globo od 4.100 eurov do 12.500 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi v roku iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.
(6) Z globo od 400 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(7) Z globo od 4.000 eurov do 12.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki v osmih delovnih dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in sedmega odstavka 5. člena tega zakona ali v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.
(8) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, ki v osmih delovnih dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in sedmega odstavka 5. člena tega zakona ali v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.
(9) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države ne zahteva, da mu na podlagi desetega odstavka 5. člena tega zakona predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji.
(10) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki kopije dokazila o zakonitem prebivanju državljana tretje države ne hrani ves čas zaposlitve pri njem.
(11) Z globo 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki ima nezakonito zaposlenega enega državljana tretje države. Če ima pravna oseba ali podjetnik nezakonito zaposlenih več državljanov tretjih držav, je globa za vsakega naslednjega nezakonito zaposlenega državljana 2.000 eurov, vendar skupna višina globe za pravno osebo ali podjetnika ne sme presegati 12.000 eurov.
(12) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki ima nezakonito zaposlenega enega državljana tretje države. Če ima posameznik nezakonito zaposlenih več državljanov tretjih držav, je globa za vsakega naslednjega nezakonito zaposlenega državljana 1.000 eurov, vendar skupna višina globe za posameznika ne sme presegati 5.000 eurov.
(13) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz sedmega, devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena zakona kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.«.

Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:

(1) Pravna oseba ali podjetnik, ki mu je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu, se za dve leti od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek po tem zakonu, izključi iz upravičenosti do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je dolžno v postopkih dodeljevanja sredstev iz prvega odstavka tega člena pri inšpektoratu za delo preveriti, ali je bila pravni osebi ali podjetniku iz prvega odstavka tega člena pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu.
(3) Pravna oseba ali podjetnik iz prvega odstavka tega člena je dolžna vrniti javna sredstva, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, izplačana v obdobju dvanajstih mesecev pred pravnomočnim izrekom globe za prekršek po tem zakonu.
(4) V pogodbi, iz katere izhaja upravičenost do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, se določi obveznost vračila sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo, pristojno za delo, je dolžno v postopkih dodeljevanja sredstev iz tretjega odstavka tega člena pri inšpektoratu vsakih šest mesecev preveriti ali je bila pravni osebi ali podjetniku iz tretjega odstavka tega člena pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu.«.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.