Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 8/10 – ZSKZ-B) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Območje Škocjanskega zatoka pri Kopru se zavaruje kot Naravni rezervat Škocjanski zatok (v nadaljnjem besedilu: naravni rezervat).
(2) Varstveni cilj naravnega rezervata je ohranitev polslanih in sladkovodnih habitatnih tipov, ki so izjemni v slovenskem in mednarodnem prostoru, in habitatov ptic, ki tu v velikem številu gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah, ter habitatov drugih domorodnih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljnjem besedilu: živalske in rastlinske vrste). Razvojni cilj naravnega rezervata je ureditev in delovanje za javnost odprtega naravnega rezervata, s čimer se obiskovalcem omogoča spoznavanje in doživljanje narave ter izobraževanje.
(3) Namen naravnega rezervata je s pravili ravnanj in z izvajanjem upravljavskih nalog, vzdrževanjem in nadaljnjim izboljševanjem stanja habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst dosegati varstveni cilj iz prejšnjega odstavka. Namen naravnega rezervata je tudi omogočiti spoznavanje in doživljanje narave z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture za obiskovalce in z izvajanjem programov za obiskovalce.

Ta uredba določa območje naravnega rezervata, varstvene režime in usmeritve ter pravila ravnanj v naravnem rezervatu, način upravljanja naravnega rezervata, upravljavske naloge ter način njihovega financiranja in izvajanja nadzora.

Z ustanovitvijo naravnega rezervata se nadaljuje varovanje območja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, ustanovljenega z Zakonom o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98, 110/02 – ZGO-1 in 119/02 – ZON-A).

(1) Naravni rezervat sestavljata brakična laguna z gnezditvenimi otočki, polslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Nahaja se med mestom Koper, pristaniščem in obalno cesto. Naravni rezervat obsega 122,7 ha površine.
(2) Škocjanski zatok je naravna vrednota državnega pomena (id. št. 1265 V), ekološko pomembno območje (id. št. 77600), posebno varstveno območje (območje Natura 2000; SI 5000008) in posebno ohranitveno območje (SI 3000252).

(1) Meja naravnega rezervata je določena na državni topografski karti v merilu 1:5 000.
(2) Meja iz prejšnjega odstavka se prikaže na digitalnem zemljiško katastrskem prikazu na parcelo natančno.
(3) Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in izpis zemljiško katastrskega prikaza iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(4) Meja naravnega rezervata iz prvega odstavka tega člena je informativno prikazana na publikacijski karti v merilu 1:10 000, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

(1) Na območju naravnega rezervata so prepovedana vsa ravnanja, posegi in dejavnosti, ki bi lahko negativno vplivali na živalske in rastlinske vrste, njihove habitate in habitatne tipe, in ki bi lahko spremenili ekološke in druge lastnosti naravnega rezervata, zlasti pa je prepovedano:
1. graditi, postavljati ali nameščati kakršnekoli objekte, naprave in oznake;
2. zasipavati, kopati ali drugače spreminjati oblikovanost in sestavo površja;
3. odvzemati, zadrževati vodo ali drugače spreminjati vodni režim;
4. dovajati industrijske, komunalne ali padavinske odpadne vode, ki ne dosegajo najvišjih standardov v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod;
5. odlagati, metati ali nameščati kakršnekoli predmete ali snovi ali jih spuščati v vodo ali po njej;
6. spreminjati naravno temperaturo in sestavo vode;
7. kopati ali potapljati se;
8. sekati, požigati ali drugače posegati v obrežno vegetacijo;
9. izvajati vrtičkarstvo;
10. izvajati lov in ribolov;
11. odvzemati rastline in živali iz narave, izkopavati, lomiti, nabirati ali drugače poškodovati rastline in ravnati na način, s katerim se lahko vznemiri, poškoduje ali uniči živali;
12. naseljevati, doseljevati ali gojiti rastline ali živali ter spuščati v naravo domače ali hišne živali;
13. izvajati raziskave v času, na način in v obsegu, ki ni v skladu z varstvenimi cilji te uredbe;
14. umetno osvetljevati ali zatemnjevati živali, njihove habitate ali katerekoli druge dele naravnega rezervata;
15. povzročati hrup, ki presega mejne vrednosti za območje I. stopnje varstva pred hrupom v skladu s predpisi, ki urejajo hrup, razen če povzroča hrup obratovanje javne prometne infrastrukture, njena izgradnja ali vzdrževanje;
16. povzročati eksplozije ali vibracije;
17. organizirati in organizirano izvajati rekreacijske, športne, kulturne ali druge aktivnosti, prireditve ali shode, ki niso v skladu z varstvenimi cilji te uredbe;
18. kuriti ogenj;
19. uporabljati kakršnokoli plovilo ali vozilo, vključno s kolesi, zunaj dovozne ceste na parkirišče in zunaj parkirišča;
20. puščati pse ali druge hišne živali s povodca;
21. šotoriti, taboriti ali prenočevati v avtomobilu;
22. snemati filme, videospote in druge video produkte za javno predvajanje, katerih vsebina je v nasprotju z varstvenimi cilji te uredbe;
23. spreminjati namensko in dejansko rabo zemljišč v nasprotju z varstvenimi cilji te uredbe.
(2) Na območju naravnega rezervata so poleg ravnanj iz prejšnjega odstavka prepovedana tudi ravnanja ob obiskovanju naravnega rezervata, ki so v nasprotju s 17., 18. in 19. členom te uredbe in pogoji obiskovanja, določenimi v načrtu upravljanja naravnega rezervata (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja), zlasti pa je prepovedano:
1. hoditi zunaj urejenih poti in druge infrastrukture, namenjene obiskovanju;
2. obiskovati naravni rezervat in se zadrževati v njem v času, ko živali potrebujejo mir, in na način, ki lahko poškoduje rastline ali je moteč za živali in druge obiskovalce, ter izvajati rekreacijske in športne aktivnosti v času, ko je v naravnem rezervatu veliko število obiskovalcev, in
3. voditi obiskovalce po naravnem rezervatu, razen s pisnim dogovorom z upravljavcem.
(3) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prejšnjih dveh odstavkov podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo. Za prepovedi iz 13., 17. in 22. točke prvega odstavka tega člena se v načrtu upravljanja določi tudi ravnanje, ki je v skladu z varstvenimi cilji te uredbe, oziroma tisto, ki je z njimi v nasprotju.
(4) Ravnanje iz 11., 13., 17. in 22. točke prvega odstavka tega člena je treba prijaviti upravljavcu naravnega rezervata zaradi preveritve njihove skladnosti z načrtom upravljanja najmanj 15 dni pred nameravanim ravnanjem.
(5) Če upravljavec naravnega rezervata ugotovi, da ravnanje iz prejšnjega odstavka ni v skladu z načrtom upravljanja, mora o tem obvestiti prijavitelja pred rokom, navedenim v prijavi za izvedbo ravnanja.

(1) Ne glede na prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko v skladu z varstvenimi cilji te uredbe in z načrtom upravljanja:
– izvajajo ukrepi varstva narave in naravovarstvene naloge ter gradi ali postavlja objekte in naprave, ki so namenjene varovanju in obiskovanju naravnega rezervata;
– izvajajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v skladu s sprejetimi načrti ali programi izvajanja teh javnih služb;
– izvajajo naloge vzdrževanja objektov in naprav, ki so del cestne infrastrukture, vključno z zadrževalnikom meteornih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ceste;
– izvajajo naloge vzdrževanja meteornih prepustov;
– izvajajo ukrepi, s katerimi se preprečujejo ali zmanjšujejo negativni vplivi na naravni rezervat iz okolice in se kot naravovarstveni pogoji ali usmeritve opredelijo v dovoljenjih, soglasjih, mnenjih ali naravovarstvenih smernicah.
(2) Naravovarstvene naloge iz prve alineje prejšnjega odstavka se določijo z načrtom upravljanja.
(3) Naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda iz druge alineje prvega odstavka tega člena in naloge vzdrževanja iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko izvajajo na podlagi pisne izjave upravljavca naravnega rezervata, da so dela, naloge ali posegi, ki so lahko določeni tudi z letnim programom pristojnih služb, usklajeni z varstvenimi cilji te uredbe in načrtom upravljanja.
(4) Ne glede na prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko ob gradnji in vzdrževanju hitre ceste na jugovzhodni meji naravnega rezervata:
– vzdolž hitre ceste sonaravno zgradi zadrževalnik meteornih voda za odvodnjavanje cestišča, pri čemer se upoštevajo tehnične rešitve za predhodno prečiščenje dotekajoče meteorne vode, in
– uporablja cestni varovalni pas obstoječe ceste za potrebe gradnje in vzdrževanja hitre ceste, pod pogojem da se po uporabi sonaravno uredi.

(1) Okoli naravnega rezervata, zlasti na območju levega razbremenilnika reke Rižane, Koprskega zaliva in urbaniziranih površin neposredno ob naravnem rezervatu, se posegi, dejavnosti in ravnanje, ki lahko neugodno vplivajo na naravni rezervat zaradi onesnaževanja, spreminjanja količin ali temperature vode, spreminjanja dotoka ter hidroloških in biokemičnih parametrov morske vode, hrupa, osvetljevanja, posledic vnosa tujerodnih rastlin in tujerodnih ali hišnih živali, izpodrivanja dna lagune in drugih neugodnih posledic, izvajajo tako, da vpliva ni ali je čim manjši. Ob naravnem rezervatu se izvaja upravljanje in vzdrževanje cest ter njihova uporaba v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, pri tem se s tehničnimi rešitvami in prilagoditvami dolgoročno poskušajo zmanjševati negativni vplivi ceste na naravni rezervat in vplivi naravnega rezervata na varnost cestnega prometa.
(2) Varstvene usmeritve za ohranjanje hidroloških in ekoloških razmer, preprečevanje neugodnih vplivov na naravni rezervat ali izboljševanje obstoječega stanja, vključno z nosilci aktivnosti za izboljševanje stanja, ter območji, na katera se varstvene usmeritve nanašajo, se določijo v načrtu upravljanja.

Na območju naravnega rezervata se spodbujajo in razvijajo aktivnosti, ki omogočajo najširši javnosti spoznavanje naravne vrednote in biotske raznovrstnosti ter doživljanje narave na način, ki naravo postavlja v središče pozornosti in privzgaja spoštljiv odnos do nje. Pripravijo se didaktični pripomočki, izobraževalni in drugi programi za povečevanje znanja o naravi in za ozaveščanje o pomenu njenega ohranjanja.

Upravljanje naravnega rezervata se izvaja na podlagi podeljene koncesije za upravljanje naravnega rezervata.

(1) Koncesijo za upravljanje naravnega rezervata podeli Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za upravljanje naravnega rezervata, določene s to uredbo in koncesijskim aktom.
(2) Ministrstvo izvede javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje naravnega rezervata.
(3) Vlada izda odločbo o izbiri koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec naravnega rezervata).
(4) S pravnomočnostjo odločbe o podelitvi koncesije se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, na upravljavca naravnega rezervata prenese tudi upravljanje z zemljišči ter objekti in napravami na območju rezervata, ki so v lasti države, in se uporabljajo za varstvo in upravljanje naravnega rezervata.

(1) Upravljavec naravnega rezervata opravlja v okviru javne službe ohranjanja narave naslednje naloge:
1. izvaja ukrepe varstva narave, skrbi za uresničevanje varstvenih režimov in varstvenih usmeritev;
2. pripravlja predlog načrta upravljanja naravnega rezervata, letne programe dela in poročila o delu;
3. sodeluje z izvajalcem javne službe urejanja voda pri uravnavanju dotokov in iztokov vode ter vzdrževanju stabilnega vodnega režima ter čiščenju naplavin;
4. stalno spremlja in analizira stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter stalno ugotavlja morebitne vplive obiskovanja in drugih ravnanj na naravni rezervat ter pripravlja poročila o stanju naravnega rezervata;
5. pripravlja mnenja in strokovna gradiva v zvezi z naravnim rezervatom in sodeluje pri pripravi naravovarstvenih smernic, pogojev in soglasij;
6. usmerja in spremlja izvajanje raziskovalnih nalog v naravnem rezervatu;
7. zbira informacije o naravnem rezervatu in zagotavlja dostop do informacij;
8. upravlja habitatne tipe in habitate vrst z uravnavanjem zaraslosti vegetacije in vodnih režimov, odstranjevanjem tujerodnih vrst in drugimi aktivnostmi;
9. vzpostavlja in vzdržuje poti, mostove, ograje, opazovališča, označbe, izobraževalno opremo in pripomočke, stavbe za obiskovanje in urejene odprte prostore za obiskovalce (igrišče, ploščad, parkirišče) ter drugo infrastrukturo za obiskovanje naravnega rezervata;
10. pripravlja in izvaja programe za obiskovalce, vodi obiskovalce po naravnem rezervatu, z usmerjanjem, izobraževanjem in predstavljanjem načinov mirnega in tihega doživljanja narave;
11. predstavlja naravni rezervat in ozavešča javnost o pomenu varstva narave;
12. zagotavlja pogoje za delovanje odbora za naravni rezervat in
13. izvaja druge v letnem programu dela določene naloge.
(2) Upravljavec naravnega rezervata opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje z zemljišči, objekti in napravami na območju rezervata v lasti države, ki so mu prenesene v upravljanje.

Upravljavec naravnega rezervata na podlagi javnega pooblastila:
– neposredno nadzira naravni rezervat v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
– upravlja podatkovne zbirke, ki se nanašajo na naravni rezervat.

Občina Koper in lokalni prebivalci sodelujejo pri upravljanju naravnega rezervata prek odbora za naravni rezervat Škocjanski zatok (v nadaljnjem besedilu: odbor za naravni rezervat) v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in to uredbo.

(1) Upravljanje naravnega rezervata se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja.
(2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva pri urejanju prostora in pri izvajanju javnih služb v naravnem rezervatu.
(3) V načrtu upravljanja so zlasti naslednje vsebine:
– opis in ocena stanja narave in ravnanja v naravnem rezervatu;
– ocena stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter analiza dejavnikov, ki na stanje vplivajo;
– varstveni in razvojni cilji naravnega rezervata in upravljanje ter ukrepi varstva narave in naravovarstvene naloge ter druge aktivnosti za njihovo uresničevanje;
– konkretizacija varstvenih režimov in varstvenih usmeritev ter njihova umestitev v prostor, vključno z usmeritvami in pogoji za obiskovanje naravnega rezervata;
– organizacijski in kadrovski načrt delovanja in razvoja upravljavca;
– načrt zagotavljanja finančnih sredstev;
– oblika poročila o izvajanju načrta upravljanja s kazalniki, s katerimi se prikaže stopnja doseganja ciljev naravnega rezervata in učinkovitost upravljanja.
(4) V načrtu upravljanja se določijo tudi vsebine, določene s to uredbo.

(1) Predlog načrta upravljanja pripravi upravljavec naravnega rezervata v sodelovanju z organizacijo, pristojno za varstvo narave.
(2) Upravljavec naravnega rezervata spremlja izvajanje načrta upravljanja in o njem celovito poroča ministrstvu vsakih pet.
(3) Če upravljavec naravnega rezervata ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo enako kakor načrt upravljanja.
(4) Na podlagi načrta upravljanja pripravi upravljavec naravnega rezervata letni program dela, ki ga predloži v potrditev pristojnemu ministrstvu in ministrstvu, pristojnemu za finance.

(1) Obiskovanje naravnega rezervata je vsako zadrževanje v naravnem rezervatu.
(2) Vstop v naravni rezervat je dovoljen samo na vstopnih točkah.
(3) Vstopne točke in urnik ter podrobna pravila obiskovanja določi upravljavec naravnega rezervata z načrtom upravljanja. Informacijo o tem objavi na vidnem oziroma javnosti dostopnem mestu.
(4) Vstop v naravni rezervat je za posamezne obiskovalce prost.
(5) Skupine z več kakor deset obiskovalci in šolske skupine lahko vstopijo v naravni rezervat le v spremstvu vodnika naravnega rezervata, ki skupino vodi po naravnem rezervatu.

(1) V informacijskem centru naravnega rezervata se izvajajo izobraževalni programi in se omogočajo nakupi publikacij, promocijskih in drugih izdelkov, povezanih z naravnim rezervatom ali varstvom narave.
(2) Vstop v vhodni del informacijskega centra naravnega rezervata je prost, za vstop v programski del informacijskega centra pa je treba plačati vstopnino.

(1) Vodenje obiskovalcev po naravnem rezervatu obsega spremljanje in usmerjanje obiskovalcev ter strokovno razlago o značilnostih naravnih prvin v naravnem rezervatu, o procesih, naravnih vrednotah, rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih habitatih in habitatnih tipih v naravnem rezervatu.
(2) Vodenje obiskovalcev izvaja upravljavec naravnega rezervata.
(3) Vodenje obiskovalcev po naravnem rezervatu se izvaja za plačilo.

(1) Sredstva za upravljanje naravnega rezervata se pridobivajo iz:
1. državnega proračuna;
2. sredstev lastnih prihodkov upravljavca naravnega rezervata, ki so zlasti:
– vstopnina v programski del informacijskega centra;
– prihodki od vodenja po naravnem rezervatu;
– prihodki od storitev in prodaje publikacij, promocijskih in drugih izdelkov;
– prihodki od oddaje prostorov v najem v informacijskem centru v času manjšega obiska za dogodke, ki so v skladu s cilji naravnega rezervata;
– prihodki od komercialnih avdio-video snemanj;
– prihodki od izvajanja dogodkov v naravnem rezervatu;
– drugi prihodki, povezani z naravnim rezervatom;
3. dotacij in donacij;
4. sredstev iz lokalnih, državnih ali mednarodnih skladov, ustanov ali organizacij ter mednarodnih programov pomoči;
5. drugih virov.
(2) Za pridobivanje sredstev za upravljanje naravnega rezervata iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka upravljavec naravnega rezervata pripravlja vloge, projektno in drugo dokumentacijo, sklepa za to potrebna partnerstva ter izvaja in vodi potrjene projekte.

Neposredni nadzor v naravi v naravnem rezervatu zagotavlja upravljavec naravnega rezervata v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

(1) Koncesija za upravljanje naravnega rezervata, ki je bila na podlagi Uredbe o koncesiji za upravljanje naravnega rezervata Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 31/99) z odločbo o izbiri koncesionarja za upravljanje naravnega rezervata Škocjanski zatok št. 636-06/99-4 z dne 30. septembra 1999 podeljena Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Tržaška cesta 2, Ljubljana, ki na dan uveljavitve te uredbe upravlja z naravnim rezervatom, se izvaja do prenehanja koncesijske pogodbe za upravljanje naravnega rezervata Škocjanski zatok št. 252100-50-85/00 (v nadaljnjem besedilu: koncesijska pogodba), ki je bila na podlagi sklepa vlade št. 35600-1/2009/3 z dne 30. 7. 2009 podaljšana z aneksom št. 1 h koncesijski pogodbi za upravljanje naravnega rezervata Škocjanski zatok št. 252100-50-85/00 z dne 1. 9. 2009 za deset let.
(2) Oseba, ki je pridobila koncesijo iz prejšnjega odstavka, nadaljuje njeno izvajanje do prenehanja koncesijske pogodbe na način in pod pogoji, določenimi v tej uredbi.
(3) Koncesijsko pogodbo je treba uskladiti z določbami te uredbe v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
(4) Odbor za naravni rezervat, ustanovljen na podlagi Zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98, 110/02 – ZGO-1 in 119/02 – ZON-A), nadaljuje delo kot odbor za naravni rezervat iz 14. člena te uredbe.

(1) Vlada sprejme načrt upravljanja iz 15. člena te uredbe v enem letu po uveljavitvi te uredbe.
(2) Do uveljavitve načrta upravljanja iz prejšnjega odstavka se Odlok o programu varstva in razvoja Naravnega rezervata Škocjanski zatok za obdobje 2007–2011 (Uradni list RS, št. 83/07) šteje za načrt upravljanja iz 15. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.