Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. maja 2014.

V Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13) se v četrtem odstavku 1. člena v 2. točki besedilo »Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 114)« nadomesti z besedilom »Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8),«.
V 3. točki se besedilo »Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14)« nadomesti z besedilom »Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8)«.

Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za vsako rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen za splošno rabo, se plačuje plačilo za vodno pravico in vodno povračilo, skladno z določbami tega zakona. Plačilo za vodno pravico in vodno povračilo sta okoljski dajatvi za rabo naravnih dobrin.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za pobiranje plačila za vodno pravico in vodno povračilo v skladu s predpisi iz 123. in 124. člena tega zakona je pristojen carinski organ. Za pobiranje plačila za vodno pravico in vodno povračilo se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 7. členu se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. Termalna voda je podzemna voda iz vrtine, izvira ali zajetja, ki se ogreje v geotermalnih procesih v zemeljski skorji in njena temperatura na izviru ali umetnemu iztoku znaša najmanj 20 °C.«.
Za 45. točko se dodata novi 46. in 47. točka, ki se glasita:
»46. Neposredna raba vode za pridobivanje toplote je energetska izraba vode z odvzemanjem ali dodajanjem toplote z uporabo toplotnega izmenjevalnika, kjer se vsa voda v primarnem vodokrogu vrača na izvorno mesto (v isti vodonosnik ali isto tekočo ali stoječo vodo ali v morje).
47. Osnova za obračun plačila za vodno pravico, ki se pridobi z vodnim dovoljenjem, je v vodnem dovoljenju določen obseg vodne pravice, ki je v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst posebne rabe vode, izražen kot največja dovoljena letna prostornina, površina ali energetski potencial.«.

V prvem odstavku 37. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena,«.
V 5. točki se besedilo »vodne pravice« nadomesti z besedilom »posebne rabe vode«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, iz 1. točke prvega odstavka tega člena, se lahko izvedejo, če jih zaradi varstvenih režimov po zakonu ali zaradi nesprejemljivosti gradnje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ni mogoče umestiti drugam ne da bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške. Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, iz 1. točke prvega odstavka tega člena, se izvedejo na podlagi utemeljitve izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega stavka v postopku celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje, v postopku podaje mnenja k prostorskemu aktu ali v postopku izdaje vodnega soglasja.«.

V tretjem odstavku 56. člena se napovedni stavek in 1. točka spremenita tako, da se glasita:
»(3) Vlada lahko za posamezno vodno telo določi, da se cilji doseganja dobrega stanja, dobrega ekološkega potenciala ali preprečevanja poslabšanja stanja vodnih teles ne dosežejo, če je do poslabšanja prišlo zaradi fizičnih sprememb vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti, ali pa, da se ne doseže cilj preprečevanja poslabšanja stanja vodnega telesa površinske vode iz zelo dobrega v dobro stanje zaradi nove dejavnosti trajnostnega razvoja, in če je:
1. z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetim nacionalnim programom ali drugim aktom izakazan javni interes in so koristi, ki jih imajo nova preoblikovanja ali spremembe za zdravje in varnost ljudi ali trajnostni razvoj, večje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev za okolje in družbo,«.
V 2. točki se beseda »in« nadomesti z besedo »ali«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Razlogi za spremembe iz prejšnjega odstavka morajo biti posebej navedeni in obrazloženi v državnemu prostorskemu načrtu ali drugemu aktu iz prejšnjega odstavka in povzeti v načrtu upravljanja voda iz prejšnjega člena.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V prvem odstavku 68. člena se v 2. točki za besedo »odpadke« dodata vejica in besedilo »razen, če je s predpisi, ki urejajo varstva okolja, določeno drugače«.

108. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za rabo vode, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin in podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma posebno rabo vode evidentirati (v nadaljnjem besedilu: posebna raba vode).
(2) Posebna raba vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo vode za druge namene.
(3) Posebna raba vode se lahko izvaja samo na način, za namen in v mejah, za katere je bila pridobljena vodna pravica ali je bila evidentirana v skladu s tem zakonom in jo lahko uporablja samo imetnik vodne pravice oziroma upravičenec do evidentirane posebne rabe vode.
(4) Posebno rabo vode je treba izvajati tako, da se zagotovita smotrna in učinkovita raba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike. Imetnik vodne pravice mora zagotoviti redno spremljanje odvzetih količin vode z merilno napravo in elektronsko poročati ministrstvu o odvzetih količinah vode na način in v obsegu, ki ju določi minister s predpisom.
(5) Minister podrobneje predpiše vrste, pogoje in prag posebne rabe vode, pod katerim ne glede na prvi odstavek tega člena in drugi odstavek 21. člena tega zakona ni treba pridobiti vodnega dovoljenja, ker gre zaradi količine odvzema ali načina obremenitve za zanemarljiv vpliv na vodni režim in stanje voda in se lahko izvaja na podlagi evidentiranja (v nadaljnjem besedilu: evidentirana posebna raba vode). V predpisu iz prejšnjega stavka se določi tudi podrobnejši način evidentiranja posebne rabe vode.
(6) Evidentirano posebno rabo vode ministrstvo evidentira v vodni knjigi na podlagi predloga za evidentiranje posebne rabe vode. V vodno knjigo se glede evidentirane posebne rabe vode vpišejo zlasti naslednji podatki: firma in sedež ali osebno ime in naslov upravičenca do evidentirane posebne rabe vode, lokacija zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode, lokacija mesta odvzema oziroma vračanja vode ter obseg in obdobje trajanja evidentirane posebne rabe vode.
(7) Evidentirana posebna raba vode se lahko izvaja največ 20 let od evidentiranja te rabe v vodni knjigi. Po preteku obdobja, za katero je bila evidentirana posebna raba vode, se lahko vloži nov predlog za evidentiranje posebne rabe vode.
(8) Če je upravičenec do evidentirane posebne rabe vode lastnik zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode, se s prenosom lastninske pravice na novega lastnika prenese tudi upravičenje do evidentirane posebne rabe vode.
(9) Predlog za evidentiranje posebne rabe vode mora vsebovati:
– podatke o vodi, ki jo namerava predlagatelj evidentirane posebne rabe vode rabiti,
– podatke o nameravani rabi (vrsta rabe, količina vode),
– izjavo, da je lastnik zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode, ali izjavo, da je pridobil soglasje lastnika tega zemljišča oziroma objekta,
– izjavo, da priključitev na javni vodovod ni mogoča, če gre za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo, in
– druge podatke ali izjave, potrebne za evidentiranje, določene s predpisom iz petega odstavka tega člena.
(10) Predlog za evidentiranje posebne rabe vode mora biti vložen elektronsko ali osebno na ministrstvu tako, da uradna oseba za predlagatelja sestavi predlog za evidentiranje posebne rabe vode v elektronski obliki. Če je predlog za evidentiranje posebne rabe vode vložen v nasprotju s prejšnjim stavkom, se zanj ne uporabljajo pravila o ravnanju z nepopolno vlogo in ga ministrstvo zavrže.
(11) Če se na podlagi predloga za evidentiranje posebne rabe vode ugotovi, da ne gre za evidentirano posebno rabo vode, temveč za posebno rabo vode, za katero je treba pridobiti vodno pravico, se raba vode ne evidentira in se predlagatelja napoti na postopek za pridobitev vodne pravice.
(12) Ministrstvo z odločbo zavrne predlog za evidentiranje posebne rabe vode, če:
– predlagana raba vode ne izpolnjuje pogojev za evidentirano posebno rabo vode,
– predlagatelj ne poda izjave iz tretje alinee devetega odstavka tega člena, ali
– pri rabi vode za lastno oskrbo s pitno vodo predlagatelj ne poda izjave iz četrte alinee devetega odstavka tega člena.
(13) Ministrstvo izbriše evidentirano posebno rabo vode iz vodne knjige po uradni dolžnosti:
– če ta raba vode ne izpolnjuje več pogojev za evidentirano posebno rabo vode,
– če se ugotovi kršitev aktov, ki se nanašajo na način, namen, obseg ali pogoje posebne rabe vode in jih je pri izvajanju evidentirane posebne rabe vode upravičenec dolžan upoštevati, in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega nadzornega organa,
– po poteku obdobja, za katero je bila posebna raba vode evidentirana,
– če upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ne zagotovi rednega spremljanja odvzetih količin vode, kadar je to predpisano,
– če upravičenec do evidentirane posebne rabe vode eno leto ne izvaja evidentirane posebne rabe vode ali
– če je bila podana neresnična izjava iz četrte alinee devetega odstavka tega člena.
(14) Ministrstvo izbriše evidentirano posebno rabo iz vodne knjige na zahtevo:
– upravičenca do evidentirane posebne rabe vode,
– lastnika zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode, ki izkaže, da upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ni pridobil njegovega soglasja,
– lastnika zemljišča, ki je potrebno za izvajanje evidentirane posebne rabe vode (mesto odvzema in izpusta vode), ki izkaže, da upravičenec do evidentirane posebne rabe vode uporablja to zemljišče brez stavbne pravice, služnostne pravice ali njegovega soglasja, razen pri lastni oskrbi s pitno vodo, ali
– lastnika zemljišča, ki je potrebno za izvajanje evidentirane posebne rabe vode za lastno oskrbo s pitno vodo, ki izkaže,da izdatnost vodnega vira te rabe ne omogoča.
(15) Ministrstvo na zahtevo imetnika vodne pravice ali upravičenca do evidentirane posebne rabe vode, ki izkaže, da pozneje evidentirana posebna raba vode ovira ali onemogoča izvajanje njegove posebne rabe vode, izbriše pozneje evidentirano posebno rabo vode iz vodne knjige.
(16) Upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ne sme pri izvajanju te rabe vode omejevati ali onemogočati izvajanja obstoječih vodnih pravic ali evidentirane posebne rabe vode drugih upravičencev. Upravičenec do evidentirane posebne rabe vode mora zagotoviti redno spremljanje odvzetih količin vode, če je to določeno s predpisom iz petega odstavka tega člena. Upravičenec do evidentirane posebne rabe vode mora na lastne stroške zagotoviti varstvo vodnega objekta in naprave pred škodljivim delovanjem voda z izgradnjo posebnih objektov ali na drug ustrezen način in jih redno vzdrževati ter odpravljati nastale poškodbe.
(17) Minister s predpisom določi klasifikacijo vrst posebne rabe vode in rabe naplavin ter merske enote, s katerimi se izrazi obseg posebne rabe vode in rabe naplavin.«.

Za drugim odstavkom 109. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če je za izvajanje vodne pravice potrebna uporaba vodne infrastrukture, je sklenitev pogodbe iz sedmega odstavka 48. člena tega zakona pogoj za podelitev vodne pravice.«.

111. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ministrstvo z objavo na svoji spletni strani in prek medijev obvesti in razglasi nastanek in prenehanje naravnega pojava na določenem območju, ki lahko povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda. Ministrstvo v času trajanja naravnega pojava iz prejšnjega stavka razglasi opozorila, napotila in obveznosti začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode.
(2) Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na določenem območju začasno omeji ali prekine izvajanje posebne rabe vode na način iz prejšnjega odstavka tudi, če pride do ekološke nesreče, vzdrževanja, rekonstrukcije ali gradnje vodne infrastrukture ali drugih dogodkov, ki povzročijo pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Pri omejitvah ali prekinitvah izvajanja posebne rabe vode iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba najprej zagotoviti oskrbo s pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.
(4) Zaradi začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice in upravičenec do evidentirane posebne rabe vode nimata pravice do odškodnine.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice in upravičenec do evidentirane posebne rabe vode zahtevata povračilo škode, ki sta jo utrpela zaradi začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode neposredno od osebe, ki je povzročila ekološko nesrečo, poškodbo vodne infrastrukture ali drugega dogodka iz drugega odstavka tega člena.«.

112. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot, imetniku vodne pravice ali upravičencu do evidentirane posebne rabe vode določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem roku prilagodi izvajanje posebne rabe vode novim razmeram.
(2) Če imetnik vodne pravice ali upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ne izvede prilagoditve na način in v roku iz prejšnjega odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame oziroma se evidentirana posebna raba vode po uradni dolžnosti izbriše iz vodne knjige.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na posebno rabo vode za oskrbo s pitno vodo.
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame oziroma se evidentirana posebna raba vode po uradni dolžnosti izbriše iz vodne knjige, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo.
(5) O odvzemu oziroma izbrisu iz drugega in četrtega odstavka tega člena odloči organ, ki je izdal akt o vodni pravici oziroma je evidentiral posebno rabo vode.
(6) Zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice ali izvajanja evidentirane posebne rabe vode iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice ali upravičenec do evidentirane posebne rabe nima pravice do odškodnine.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice ali upravičenec do evidentirane posebne rabe vode zahteva odškodnino za povzročeno škodo, ki jo je utrpel zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice oziroma izbrisa evidentirane posebne rabe vode iz vodne knjige po uradni dolžnosti, če je prišlo do spremembe iz prvega odstavka tega člena zaradi ravnanja druge osebe, neposredno od te osebe.«.

V petem odstavku 115. člena se beseda »predati« nadomesti z besedilom »sporočiti v elektronski obliki«.

Prvi odstavek 117. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Oskrba lastnega gospodinjstva s pitno vodo na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, je posebna raba vode, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje ali tako rabo vode evidentirati.«.

Prvi odstavek 118. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posebna raba vode, ki ni oskrba s pitno vodo, se lahko izvaja z odvzemanjem vode iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le če to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo, na podlagi strokovnega mnenja izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, s katerim se ugotovi razpoložljivost vodnega vira in neogroženost oskrbe s pitno vodo.«.

V 120. členu se spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(zemljišče, potrebno za izvajanje posebne rabe vode)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je za izvajanje posebne rabe vode potrebno tudi vodno, priobalno ali drugo zemljišče, mora imetnik vodne pravice ali upravičenec do evidentirane posebne rabe vode, ki sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejtev njegove lastninske pravice oziroma pridobiti služnostno ali stavbno pravico.«.
V sedmem odstavku se besedilo »vodna pravica« nadomesti z besedilom »posebna raba vode«.

Drugi odstavek 125. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vodno dovoljenje je treba pridobiti za vsako posebno rabo vode iz prejšnjega odstavka in prvega odstavka 136. člena tega zakona, tudi v primerih rabe vode iz prvega odstavka 118. člena tega zakona, če odvzete količine vode presegajo prag, ki ga določi minister s predpisom.«.
Peti odstavek se črta.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.

V prvem odstavku 127. člena se v 2. točki za besedilom »vodnih pravic« doda besedilo »ali obstoječih upravičencev do evidentirane posebne rabe vode«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ministrstvo pri izdaji vodnega dovoljenja upošteva skladnost nameravane rabe s cilji upravljanja voda, vrstni red vložitve popolne vloge, razpoložljivost vodnega telesa in prednostno rabo za oskrbo s pitno vodo.«.

V prvem odstavku 128. člena se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. osnovo za obračun plačila za vodno pravico,«.

V prvem odstavku 135. člena se za vejico na koncu 1. točke doda besedilo »ali dve zaporedni leti ne izvaja vodne pravice,«.
3. točka se črta.
Dosedanje 4. do 9. točka postanejo 3. do 8. točka.
V drugem odstavku se besedilo »odločbo, s katero ugotovi prenehanje« nadomesti z besedilom »odločbo o prenehanju«.

V drugem odstavku 150. člena se v 3. točki besedilo »vodne pravice« nadomesti z besedilom »posebne rabe vode«.

Prvi odstavek 151.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kadar gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi tega zakona, lahko investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovani poseg pridobi projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa mora pridobiti vodno soglasje.«.
V drugem odstavku se besedilo »mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti« nadomesti z besedilom »lahko pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobi«.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.

Prvi odstavek 152. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za vprašanja v zvezi s postopkom za določanje projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.«.
V drugem odstavku se besedilo »določa zakon, ki ureja« nadomesti z besedilom »določajo predpisi, ki urejajo«.
V osmem odstavku se besedilo »je poseg v prostor« nadomesti z besedilom »poseg v prostor po predpisih iz njegove pristojnosti«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Če ministrstvo ugotovi, da poseg v prostor ni sprejemljiv, se vloga za določitev projektnih pogojev ali pogojev za druge posege v prostor šteje za vlogo za izdajo vodnega soglasja in zavrne izdajo vodnega soglasja.«.

V tretjem odstavku 153. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vodno soglasje izda ministrstvo v 60 dneh pri zahtevnem in vodnem objektu, v 30 dneh pri manj zahtevnem objektu oziroma v 15 dneh pri enostavnem in nezahtevnem objektu, od prejema popolne vloge.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena vlagatelj ni bil pozvan k dopolnitvi ali pojasnitvi vloge ali ni bilo odločeno o izdaji vodnega soglasja, se šteje, da je vodno soglasje dano, razen, če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, za poseg na območju srednje ali velike poplavne nevarnosti skladu s predpisi, ki določajo ogrožena območja, in za poseg na območju zajetja ali najožjega vodovarstvenega območja v skladu s predpisi, ki določajo vodovarstvena območja.«.
V sedmem odstavku se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Če ministrstvo o vlogi za izdajo vodnega soglasja odloči na podlagi podatkov, ki jih je predložila stranka, ali podatkov, ki so organu znani ali o njih vodi uradno evidenco, se vodno soglasje izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku.«.
V osmem odstavku se za besedilom »da poseg v prostor« doda besedilo »po predpisih iz njegove pristojnosti«.
V desetem odstavku se besedilo »določi projektne pogoje« nadomesti z besedilom »izda vodno soglasje s pogoji iz enajstega odstavka tega člena«.
Za štirinajstim odstavkom se dodata nova petnajsti in šestnajsti odstavek, ki se glasita:
»(15) Investitor nameravanega posega in oseba, ki je izdelala dokumentacijo, predpisano kot obvezna sestavina vloge za izdajo vodnega soglasja, odgovarjata za neposredno škodo, ki zaradi izvedenega posega nastane tretjim osebam in izvira iz njunega dela in njunih pogodbenih obveznosti.
(16) Za druga vprašanja v zvezi s postopkom za izdajo vodnega soglasja, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.«.

V prvem odstavku 157.a člena se beseda »sebe« nadomesti z besedo »osebe«, za piko na koncu stavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: »Ministrstvo ima na podlagi zahteve od upravljavca davčnega registra pravico pridobiti davčno številko imetnika vodne pravice ali upravičenca do evidentirane posebne rabe vode za zavezanca za vodno povračilo ali plačilo za vodno pravico.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ministrstvo lahko pridobiva in obdeluje podatke iz prejšnjega odstavka zaradi priprave aktov o zavarovanjih varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, zaradi programa ukrepov, podrobnejših načrtov upravljanja voda, priprave in vzdrževanja vodnega katastra in vodne knjige ter postopkov za izdajo vodnih pravic ter evidentiranja posebne rabe vode in pobiranja plačil za vodno pravico in vodnih povračil.«.

V prvem odstavku 175. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. prepovedati rabo vode, če se rabi brez vodnega dovoljenja, koncesije ali ta raba vode ni evidentirana, kadar je to predpisano,«.

V prvem odstavku 179. člena se za besedilom »akte o pridobljeni vodni pravici« doda besedilo »oziroma evidentirani posebni rabi vode«.

Za 180.a členom se dodata nov naslov poglavja in nov 180.b člen, ki se glasita:

(1) Carinski organ je pristojen za opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti, določenih z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ter predpisi, izdanimi na podlagi 123. in 124. člena tega zakona.
(2) Carinski organ izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo carinsko službo, ter zakonom, ki ureja davčni postopek.«.

V prvem odstavku 181. člena se v 12. točki za besedilom »odlaga ali odmetava odpadke« dodata vejica in besedilo »razen, če je s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, določeno drugače«.
V 25. točki se za besedilom »uporablja nekdo drug« doda besedilo »ali redno ne spremlja odvzetih količin vode z merilno napravo in ne poroča elektronsko ministrstvu o odvzetih količinah vode, če je to predpisano«.
27. točka se spremeni tako, da se glasi:
»27. krši začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode (prvi in drugi odstavek 111. člena);«.

V drugem odstavku 199.č člena se za besedilom »tega zakona« črtata vejica in besedilo »razen če gre za odvzem vode, ki je manjši od 50.000 m3 na leto, pri čemer se višina nadomestila za rabo vode izračuna kot zmnožek 0,65 eura na m3 odvzete vode in skupne količine odvzete vode iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, v posameznem letu«.

V drugem odstavku 199.g člena se črta tretja alinea.
V dosedanji četrti alinei, ki postane tretja alinea, se za besedilom »pitno vodo« črtata vejica in besedilo »če je odvzem vode večji ali enak 50.000 m3 na leto«.
Dosedanja peta alinea postane četrta alieneja.
V tretjem odstavku se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek je treba podatke iz tretje alinee drugega odstavka tega člena predložiti po pozivu Agencije Republike Slovenije za okolje na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.«.

Za 203. členom se doda nov 203.a člen, ki se glasi:

(1) Do določitve plazljivih, plazovitih in erozijskih območij, razen območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, v skladu s 83. členom tega zakona in do uveljavitve predpisov iz 85. člena tega zakona, temelji odločitev o načrtovanju in dovoljevanju posegov na teh območjih na strokovnih podlagah, ki jih na podlagi javnega pooblastila potrdi javni zavod, ustanovljen za izvajanje opazovanja hidroloških ali erozijskih pojavov, s katerimi je izkazano, da se z izvedbo novih prostorskih ureditev ne poveča stopnja ogroženosti.
(2) Javni zavod iz prejšnjega odstavka ne sme izdelovati ali sodelovati pri izdelavi strokovnih podlag. Stroški potrditve strokovnih podlag bremenijo nosilca načrtovanega posega.«.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 57/12) se za tretjim odstavkom 25. člena doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek se predlogi za spremembo koncesije iz prvega odstavka tega člena, vloženi pred nadomestitvijo z vodnim dovoljenjem v skladu z drugim odstavkom tega člena, štejejo za vloge za spremembo vodnega dovoljenja in se o njih odloči hkrati z nadomestitvijo koncesije z vodnim dovoljenjem.«.
Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.

Ministrstvo na predlog imetnika vodne pravice za posebno rabo vode za tehnološke namene nadomesti z vodnim dovoljenjem za posebno rabo za pridobivanje toplote, če gre za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z novo 46. točko 7. člena zakona.

(1) V postopkih celovite presoje vplivov na okolje, začetih do uveljavitve tega zakona, se odločitev o sprejemljivosti plana na okolje sprejme ob upoštevanju utemeljitve iz novega tretjega odstavka 37. člena zakona za posege, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
(2) V postopkih presoje vplivov na okolje, začetih do uveljavitve tega zakona, se odločitev o okoljevarstvenem soglasju izda ob upoštevanju utemeljitve iz novega tretjega odstavka 37. člena zakona za posege, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
(3) V postopkih izdaje mnenja k prostorskemu aktu, začetih do uveljavitve tega zakona, se mnenje nosilca urejanja prostora izda ob upoštevanju utemeljitve iz novega tretjega odstavka 37. člena zakona za posege, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
(4) V postopkih izdaje vodnega soglasja, začetih do uveljavitve tega zakona, se vodno soglasje izda ob upoštevanju utemeljitve iz novega tretjega odstavka 37. člena zakona za posege, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.

(1) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka spremenjenega 108. člena zakona mora imetnik vodne pravice poročati ministrstvu o odvzetih količinah na način in v obsegu, določenima z aktom, s katerim je bila vodna pravica podeljena.
(2) Imetniki vodnih pravic za rabo vode, za katero je v skladu s petim odstavkom spremenjenega 108. člena zakona potrebno evidentiranje posebne rabe vode, izvajajo vodno pravico v skladu z dosedanjimi predpisi do izteka obdobja, za katero jim je bila vodna pravica podeljena, pri čemer se ne uporabljajo določbe, ki urejajo plačilo za vodno pravico in vodno povračilo. Za prenose in spremembe vodnih pravic za rabo vode, za katere je v skladu s petim odstavkom 108. člena zakona potrebno evidentiranje posebne rabe vode, se do izteka obdobja, za katero jim je bila vodna pravica podeljena, uporabljajo predpisi, ki urejajo vodna dovoljenja.
(3) Vloge za pridobitev vodnega dovoljenja, ki izpolnjujejo pogoje za evidentiranje posebne rabe vode v skladu s spremenjenim 108. členom zakona, o katerih do začetka uporabe predpisa iz petega odstavka 108. člena zakona še ni bilo odločeno, se štejejo za predloge za evidentiranje posebne rabe vode v skladu s šestim odstavkom spremenjenega 108. člena zakona, pri čemer se ne uporablja deseti odstavek spremenjenega 108. člena zakona.
(4) Ministrstvo v vodni knjigi pri obstoječi posamezni vodni pravici pripiše klasifikacijsko številko vrste posebne rabe vode v skladu s predpisom iz sedemnajstega odstavka spremenjenega 108. člena zakona v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

Ministrstvo po uradni dolžnosti ugotovi prenehanje izdanih vodnih dovoljenj za posebno rabo vode, za katero na podlagi spremenjenega drugega odstavka 125. člena zakona ni treba pridobiti vodnega dovoljenja, v enem letu po uveljavitvi predpisa iz spremenjenega drugega odstavka 125. člena zakona.

Vodna dovoljenja za vrste rabe vode, za katere je treba plačati plačilo za vodno pravico, izdana do uveljavitve tega zakona, ministrstvo po uradni dolžnosti dopolni, če ne vsebujejo osnove za obračun plačila za vodno pravico v skladu z novo 47. točko 7. člena zakona, v enem letu po uveljavitvi predpisa iz četrtega odstavka 123. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13).

Postopki za izdajo vodnega dovoljenja na istem vodnem telesu, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

(1) Carinski organ začne izvajati naloge iz novega drugega odstavka 6. člena in novega 180.b člena zakona z dnem, določenim s predpisom iz četrtega odstavka 123. člena in predpisom iz petega odstavka 124. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13), in sicer za obveznosti, ki so nastale po prenosu pristojnosti na carinski organ.
(2) Do začetka izvajanja nalog carinskega organa iz prejšnjega odstavka izvaja te naloge ministrstvo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Minister izda predpise iz četrtega, petega in sedemnajstega odstavka spremenjenega 108. člena zakona ter spremenjenega drugega odstavka 125. člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.