Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 5. decembra 2014.

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU in 40/14 – ZIN-B) se v tretjem odstavku 2. člena besedilo »zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo«, v prvem odstavku 3. člena se besedilo »zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo«, v prvem odstavku 4. člena se besedilo »zakonu, ki ureja davčno oziroma carinsko službo«, v 1. točki drugega odstavka 39. člena se besedilo »zakonom, ki ureja davčno oziroma carinsko službo«, v drugem odstavku 95. člena se besedilo »zakonom, ki ureja carinsko službo« in v četrtem odstavku 251. člena se besedilo »zakonom, ki ureja davčno službo« nadomesti z besedilom »zakon, ki ureja finančno upravo« v ustreznem sklonu.

Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Državni organi, pristojni za pobiranje davkov (v nadaljnjem besedilu: davčni organ), so po tem zakonu:
1. Ministrstvo za finance;
2. Finančna uprava Republike Slovenije in
3. drugi državni organi,
kadar v davčnih in drugih stvareh odločajo o davkih.«

V drugem odstavku 13. člena se besedilo »generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Davčne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Carinske uprave Republike Slovenije«, nadomesti z besedilom »in predstojnik ali predstojnica Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik),«.

V prvem odstavku 14. člena se besedilo »Generalni davčni urad oziroma Generalni carinski urad« nadomesti z besedilom »Generalni finančni urad«.

V prvem odstavku 20. člena se besedilo »Generalni davčni urad in Generalni carinski urad« nadomesti z besedilom »Generalni finančni urad«, beseda »objavita« pa se nadomesti z besedo »objavi«.

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:

(1) Oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega zakona, ki za izdajo računa pri gotovinskem poslovanju ne uporabi računalniškega programa oziroma elektronske naprave, ki je v skladu z 38. členom tega zakona, mora izdati račun iz vezane knjige računov, ki jo predhodno potrdi davčni organ. Ne glede na prejšnji stavek računa iz vezane knjige računov ni treba izdati, če drugi predpisi določajo, da izdaja računa ni obvezna.
(2) Vezana knjiga računov ima enkratno serijsko številko. Serijska številka vezane knjige računov je sestavljena iz identifikacijske oznake izdajatelja in zaporedne številke knjige računov. Identifikacijsko oznako pridobi izdajatelj na podlagi vloge od davčnega organa. Izdajatelj pred izdajo nove serije vezanih knjig računov davčnemu organu posreduje podatke o serijskih številkah vezanih knjig računov. Davčni organ vodi elektronsko evidenco izdanih vezanih knjig računov po posameznem izdajatelju. Evidenca izdanih vezanih knjig računov vsebuje:
– davčno številko izdajatelja;
– ime oziroma naziv izdajatelja;
– naslov oziroma sedež izdajatelja;
– identifikacijsko oznako izdajatelja;
– datum pridobitve identifikacijske oznake izdajatelja;
– datum prenehanja veljavnosti identifikacijske oznake za izdajo vezanih knjig računov;
– serijske številke izdanih vezanih knjig računov in
– datum izdaje vezanih knjig računov po serijskih številkah.
(3) Račun iz vezane knjige računov ima prednatisnjeno serijsko številko vezane knjige računov, zaporedno številko obrazca računov v vezani knjigi računov in podatke v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Davčni organ vodi elektronsko evidenco potrjenih vezanih knjig računov po posameznem davčnem zavezancu. Evidenca potrjenih vezanih knjig računov vsebuje:
– davčno številko davčnega zavezanca;
– ime oziroma naziv davčnega zavezanca;
– naslov oziroma sedež davčnega zavezanca ali stalno oziroma začasno prebivališče davčnega zavezanca;
– serijsko številko vezane knjige računov in
– datum potrditve vezane knjige računov.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora v vezani knjigi računov hraniti vse izvorne podatke in vse poznejše spremembe izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb prišlo, 10 let od dneva izdaje zadnjega računa iz vezane knjige računov.
(5) Podatki iz evidence izdanih vezanih knjig računov in podatki iz evidence potrjenih vezanih knjig računov se hranijo 10 let.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vsebino, obliko in način potrjevanja vezane knjige računov.
(7) Davčni organ na svojih spletnih straneh objavi podatke o serijskih številkah potrjenih vezanih knjig računov in datum potrditve vezanih knjig računov.«.

V prvem odstavku 33. člena se besedilo »zakonom, ki ureja davčni register« nadomesti z besedilom »zakonom, ki ureja finančno upravo«.
V drugem odstavku se besedilo »vodita Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »vodi Finančna uprava Republike Slovenije«.

V prvem odstavku 70. člena se besedilo »sta stvarno pristojni Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »je stvarno pristojna Finančna uprava Republike Slovenije«.

V prvem odstavku 85. člena se za besedama »davčne izvršbe« doda besedilo »ter odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102. in 103. členu tega zakona«.
V drugem odstavku se besedilo »in odločbe, s katerimi je določeno obročno plačevanje davka,« črta.
V četrtem odstavku se besedilo »davčni urad in izpostavo« nadomesti z besedama »finančni urad«.

Za 85. členom se doda nov 85.a člen, ki se glasi:

(1) Davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: portal eDavki).
(2) Davčni organ vroča dokumente prek portala eDavki tudi drugim davčnim zavezancem, če se prijavijo v sistem elektronskega vročanja prek omenjenega portala. Prijava velja do odjave iz sistema elektronskega vročanja, ki se opravi prek portala eDavki. Vročitev dokumenta velja za opravljeno, če je bila odjava dana, ko je bil dokument že odložen in je davčni zavezanec že prejel obvestilo iz tretjega odstavka tega člena o prejemu dokumenta.
(3) Davčni organ odloži dokument, ki ga je treba vročiti, v portal eDavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu.
(4) Zavezanec za davek dokument prevzame s portala eDavki tako, da z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila dokaže svojo istovetnost in prevzame dokument v elektronski obliki ter elektronsko podpiše vročilnico.
(5) Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Portal eDavki dokument po preteku šestih mesecev od dneva vročitve izbriše in naslovniku pošlje elektronsko sporočilo, da je dokument izbrisan s portala eDavki in ga lahko zavezanec za davek prevzame pri davčnem organu.
(6) Če ima zavezanec za davek pooblaščenca za vročanje, se dokument temu vroči tako, da se odloži na portal eDavki, pooblaščencu za vročanje pa se pošlje informativno sporočilo iz tretjega odstavka tega člena. Glede vročitve dokumenta pooblaščencu za vročanje se uporabljata četrti in peti odstavek tega člena.
(7) Podrobnejši način elektronskega vročanja določi minister, pristojen za finance.
(8) Ta člen se ne uporablja za elektronsko vročanje, določeno z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.«.

150. člen se črta.

159. člen se spremeni tako, da se glasi:

Iz davčne izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.«.

Drugi odstavek 216. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Urad za zvezo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) za stike z državami članicami EU je Generalni finančni urad Finančne uprave Republike Slovenije.«.

V prvem odstavku 245. člena se besedilo »Generalni davčni urad Davčne uprave Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Generalni finančni urad Finančne uprave Republike Slovenije«.

Besedilo 254. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pristojni organ za izvajanje nalog izmenjave podatkov med državami članicami EU glede obdavčevanja blaga in storitev z davkom na dodano vrednost med državami članicami EU in obdavčevanja dobav trošarinskih izdelkov v prometu med državami članicami EU je Finančna uprava Republike Slovenije.«.

V prvem odstavku 255. člena se besedilo »Davčna uprava Republike Slovenije« in v 265. členu se besedilo »Davčno upravo Republike Slovenije ali Carinsko upravo Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Finančna uprava Republike Slovenije« v ustreznem sklonu.

Za 266. členom se dodajo naslov novega VI. poglavja in nov 266.a do 266.k člen, ki se glasijo:

To poglavje ureja izvajanje Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (Uradni list RS – MP, št. 8/14 – v nadaljnjem besedilu: sporazum).

(1) Pojmi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določa sporazum.
(2) Po tem poglavju se za finančno institucijo rezidentko Slovenije šteje finančna institucija, rezidentka po zakonu o obdavčenju, ter investicijski oziroma pokojninski sklad brez pravne osebnosti, ki je oblikovan v Sloveniji.
(3) Minister, pristojen za finance, lahko v skladu s sedmim odstavkom 4. člena sporazuma določi, da se pri izvajanju sporazuma uporablja izraz v pomenu, opredeljenem v ustreznih predpisih finančnega ministrstva Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA), namesto ustreznega izraza v pomenu, opredeljenem v sporazumu, če taka uporaba ne bi bila v nasprotju z namenom sporazuma.
(4) Minister, pristojen za finance, lahko v skladu s pododstavkom jj) prvega odstavka 1. člena sporazuma določi, da se subjekt obravnava kot subjekt, ki ni povezan z drugim subjektom.

(1) Poročevalska finančna institucija Slovenije izvaja postopke dolžne skrbnosti iz priloge I sporazuma za identificiranje računov ZDA, o katerih se poroča, in računov, ki jih imajo nesodelujoče finančne institucije, zbira informacije, za katere se zahteva poročanje po sporazumu, ter jih letno sporoča pristojnemu organu, kot je določeno v tem poglavju.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za neporočevalsko finančno institucijo Slovenije, če njena obveznost poročanja v zvezi z računi, ki jih vodi, izhaja iz določb sporazuma.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena za investicijske oziroma pokojninske sklade brez pravne osebnosti obveznosti po sporazumu in tem zakonu izpolnjuje in zanje odgovarja družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, oziroma upravljavec pokojninskega sklada.
(4) Obveznost pregleda, identifikacije in poročanja kot za račune ZDA, o katerih se poroča, velja za vse račune, ki jih vodi poročevalska finančna institucija Slovenije, razen če se poročevalska finančna institucija Slovenije odloči, da bo uporabila izjemo glede obveznosti pregleda, identifikacije ali poročanja za račune ZDA, o katerih se poroča, ki velja po sporazumu za določene račune, in sicer glede vseh računov ali ločeno glede katerekoli jasno določene skupine računov. O taki izbiri obvesti pristojni organ.
(5) Minister, pristojen za finance, lahko v skladu z odstavkom C oddelka I priloge I sporazuma določi, da lahko poročevalske finančne institucije Slovenije namesto postopkov, določenih v prilogi I sporazuma, uporabljajo postopke, opisane v ustreznih predpisih finančnega ministrstva ZDA.
(6) Minister, pristojen za finance, lahko v skladu z odstavkom F oddelka VI priloge I sporazuma določi, da se lahko poročevalske finančne institucije zanesejo na postopke dolžne skrbnosti, ki jih izvajajo tretje osebe, kot to dopuščajo ustrezni predpisi finančnega ministrstva ZDA.
(7) Iz dokumentacije poročevalske finančne institucije Slovenije oziroma tretje osebe iz 266.f člena tega zakona, ki jo vodi v zvezi z izvajanjem postopkov dolžne skrbnosti in zbiranjem informacij iz prvega odstavka tega člena, morajo biti razvidni postopki, po katerih so bile informacije zbrane. Dokumentacija, vključno s samopotrdili in dokaznimi listinami, se hrani 10 let od poteka leta, na katero se nanaša, na način iz 32. člena tega zakona. Če hramba dokaznih listin ni možna v izvirniku, se te kopirajo in hranijo v elektronski obliki.

Poročevalska in druga finančna institucija Slovenije oziroma drug subjekt, če obveznost registracije slednjih izhaja iz sporazuma, se mora registrirati na spletni strani IRS FATCA za registracijo, in sicer v skladu z veljavnimi zahtevami glede registracije po sporazumu.

(1) Poročevalska finančna institucija Slovenije pristojnemu organu v zvezi z vsakim računom, o katerem se poroča, sporoči informacije iz pododstavka a) drugega odstavka 2. člena sporazuma, vključno s svojo globalno posredniško identifikacijsko številko (GIIN), pridobljeno ob registraciji v skladu z 266.č členom tega zakona.
(2) Poročevalska finančna institucija Slovenije v sporočenih informacijah navede valuto, v kateri je izražen vsak ustrezen znesek.
(3) Če poročevalska finančna institucija Slovenije v koledarskemu letu, za katero se poroča, ni identificirala računov ZDA, o katerih se poroča, to sporoči pristojnemu organu.
(4) Poročevalska finančna institucija Slovenije pristojnemu organu sporoči tudi, ali se zanjo uporablja peti odstavek 4. člena sporazuma, in če se, ali izpolnjuje zahteve iz pododstavkov a) do c) petega odstavka 4. člena sporazuma.
(5) Račun, o katerem se poroča, iz prvega odstavka tega člena, je tudi račun, ki ga ima nesodelujoči imetnik računa iz drugega odstavka 4. člena sporazuma.

Poročevalska finančna institucija Slovenije mora uveljaviti postopke, ki ji omogočajo ugotavljanje okoliščin v zvezi z računi in spreminjanje teh okoliščin.

Minister, pristojen za finance, lahko določi, da se poročevalskim finančnim institucijam dovoli uporaba storitev tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz tega poglavja, kot je predvideno s sporazumom. V navedenem primeru za izpolnjevanje obveznosti odgovarjajo poročevalske finančne institucije.

(1) Minister, pristojen za finance, predpiše način in obliko sporočanja informacij iz četrtega odstavka 266.c člena in prvega, tretjega ter četrtega odstavka 266.d člena tega zakona pristojnemu organu.
(2) Poročevalska finančna institucija Slovenije informacije iz četrtega odstavka 266.c člena in prvega, tretjega ter četrtega odstavka 266.d člena tega zakona sporoči pristojnemu organu najpozneje do 31. maja leta, ki sledi koledarskemu letu, na katero se informacije nanašajo. Informacije se sporočajo na način in v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.

Če bi bili drugi partnerski jurisdikciji na podlagi podpisanega dvostranskega sporazuma priznani ugodnejši pogoji od tistih, ki se po 4. členu sporazuma ali njegovi prilogi I priznajo Sloveniji v zvezi z uporabo FATCE za finančne institucije Slovenije, in se ti ugodnejši pogoji skladno s sporazumom uporabljajo tudi za Slovenijo, minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije z odredbo objavi te pogoje in dan začetka njihove uporabe.

Pristojni organ za izvajanje nalog izmenjave informacij po sporazumu je Finančna uprava Republike Slovenije.

Kadar je sklenjen dogovor, katerega glavni namen ali eden od namenov je izogibanje kakršni koli obveznosti po sporazumu in predpisih o njegovem izvajanju, se sporazum in ti predpisi uporabljajo, kot da tak dogovor ni bil sklenjen.

Minister, pristojen za finance, lahko podrobneje določi način izvajanja tega poglavja zakona.«.

Za drugim odstavkom 285. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena akontacijo dohodnine od dohodka od osebnega dopolnilnega dela po zakonu, ki ureja preprečevanje zaposlovanja in dela na črno, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.«.

V četrtem in sedmem odstavku 326. člena ter šestem odstavku 328. člena se beseda »davčnem« nadomesti z besedo »finančnem«.
V petem odstavku 326. člena se besedilo »DURS na davčnih uradih« nadomesti z besedilom »Finančna uprava Republike Slovenije na finančnih uradih«.

Za desetim odstavkom 349. člena se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Plačilni zastopniki pri izvajanju postopkov ugotavljanja identitete in rezidentstva iz tega člena kopirajo kateri koli dokument, s katerim se dokazuje identiteta, in kopije hranijo, kot je določeno v tem zakonu, razen če dokument hranijo v izvirniku.«.

V prvem odstavku 397. člena se na koncu 42. točke pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 43. točka, ki se glasi:
»43. pred izdajo vezanih knjig računov od davčnega organa ne pridobi identifikacijske oznake za namene izdaje vezanih knjig računov ali pred izdajo vezanih knjig računov davčnemu organu ne posreduje podatkov o serijskih številkah vezanih knjig računov (drugi odstavek 31.a člena).«.

Za 398.a členom se doda nov 398.b člen, ki se glasi:

(1) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, z globo od 20.000 do 70.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 50.000 do 150.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 70.000 do 250.000 eurov, če:
1. izda račun v nasprotju s prvim odstavkom 31.a člena tega zakona,
2. ne zagotovi hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov v vezani knjigi računov, če je do takšnih sprememb prišlo (četrti odstavek 31.a člena).
(2) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 4.000 do 10.000 eurov.«.

Za 400. členom se doda nov 400.a člen, ki se glasi:

(1) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek poročevalska finančna institucija, če:
1. ne izvaja postopkov dolžne skrbnosti iz priloge I sporazuma, ne zbira informacij, za katere se zahteva poročanje po sporazumu in tem zakonu, ter jih ne sporoča pristojnemu organu (prvi in drugi odstavek 266.c člena);
2. ne vodi dokumentacije, iz katere so razvidni postopki, po katerih je zbrala informacije, oziroma je ne hrani skladno z določbami tega zakona (sedmi odstavek 266.c člena);
3. pristojnemu organu ne sporoča informacij glede računov, o katerih se poroča, jih ne sporoča pravočasno ali v sporočilu ne navede ustrezne valute oziroma ne sporoči, da v zadevnem koledarskem letu ni identificirala računov, o katerih se poroča (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 266.d člena ter drugi odstavek 266.g člena).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba poročevalske finančne institucije.
(3) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje družba za upravljanje oziroma upravljavec, ki upravlja investicijski oziroma pokojninski sklad brez pravne osebnosti.
(4) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba družbe za upravljanje oziroma upravljavca, ki upravlja investicijski oziroma pokojninski sklad brez pravne osebnosti.«.

V 402.a členu se črta besedilo »člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka«, za številom »400.« pa se dodata vejica in število »400.a«.

Nov 31.a člen zakona se začne uporabljati 31. januarja 2015. Minister, pristojen za finance, izda predpis iz šestega odstavka 31.a člena zakona najkasneje do 15. januarja 2015.

Nov 85.a člen se začne uporabljati 1. januarja 2016.

(1) Ne glede na prvi odstavek 266.d člena zakona poročevalskim finančnim institucijam Slovenije v primeru računov, o katerih se poroča in jih vodijo na dan 30. junija 2014, informacij o identifikacijski številki davkoplačevalca v ZDA za posamezne osebe ni treba vključiti v poročanja pristojnemu organu za koledarska leta 2014, 2015 in 2016, če te številke ni v evidencah poročevalske finančne institucije. V takem primeru se v poročanje vključi datum rojstva te osebe, če ga ima poročevalska finančna institucija v svojih evidencah.
(2) Informacije iz prvega odstavka 266.d člena zakona se pristojnemu organu sporočajo ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka 3. člena sporazuma.
(3) Ne glede na drugi odstavek 266.g člena zakona mora poročevalska finančna institucija Slovenije informacije, ki se nanašajo na koledarsko leto 2014, sporočiti pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 30. junija 2015.

(1) Poročevalska finančna institucija Slovenije za koledarski leti 2015 in 2016 pristojnemu organu letno sporoči tudi naziv in naslov vsake nesodelujoče finančne institucije, ki ji je izvršila plačila, in skupni znesek teh plačil.
(2) Če poročevalska finančna institucija Slovenije v koledarskemu letu, za katero se poroča, ni izvršila plačil nesodelujočim finančnim institucijam, to sporoči pristojnemu organu.
(3) Poročevalska finančna institucija mora uveljaviti postopke, ki ji omogočajo identifikacijo plačil iz prvega odstavka tega člena.
(4) Informacije o plačilih iz prvega in drugega odstavka tega člena se sporočajo v roku in na način iz 266.g člena zakona.

(1) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek finančna institucija, če:
1. za koledarski leti 2015 in 2016 pristojnemu organu letno ne sporoči tudi naziva in naslova vsake nesodelujoče finančne institucije, ki ji je izvršila plačila, in skupnega zneska teh plačil, teh podatkov ne sporoči pravočasno oziroma ne sporoči, da v koledarskemu letu, za katero se poroča, ni izvršila plačil nesodelujočim finančnim institucijam (prvi, drugi in četrti odstavek 28. člena tega zakona);
2. pristojnemu organu ne sporoča informacij o plačilih iz prvega in drugega odstavka 28. člena tega zakona v roku in na način iz 266.g člena zakona.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba finančne institucije.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2015.